a,
A N D IcStlCQ«««
NO. 56


.	: ■ ..'V ::-;	,
• ■ '
AM6R5CAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Stil-waukee, Vi’autegan, Duiuxh, Joliet, San Francisco, HORNING NCWSPAPCft
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indiana polil, Florida, Phoenia, tty, Pueblo, BockSpringe
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 13, 1978
LETO LXXX — vol. LXXX
Novi grobovi
izraelske čele začele
Vincent A. Sesek	( Theresa (Rose) Lesjak
V Huron Road bolnišnici je Pretekli ponedeljek je umrla Urnrl 65 let stari Vincent A.'v pedone negovališču 88 let Sesek z 21550 Miller Avenue, stara Theresa (Rose) Lesjak, rojen v Clevelandu, vdovec po; vdova po leta 1928 umrlem leta 1976 umrli ženi Betty, roj.Jvnožu Antonu, mati Mrs. Jennie Worm, brat pok. Cirila, Emme | Leonhardt, 2-krat stara in 3-Baranski in Stanleyja, stric krat prastara mati, sestra pok. Linde Beck in Ellen Sesek, sinjjosepha Vidmarja, pok. Franka, P°k. Petra in pok. Jennie, roj. Elizabeth Smolič in Antona Vid-
Lerar, zaposlen kot električar ;Pri Chase Brass & Copper Co. skozi 42 let do svoje upokojitve pred 5 leti, veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Železovega pogrebnega zavoda na E. 162 St. jutri, v petek, ob 9.45, v cerkev sv. Kristine o'h ' 10.30, nato na pokopališče.
marja (Jug.). Pokojna je bila rojena v fari Hinje na Dolenjskem in bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, ADZ št.22, SŽZ št. 10 in SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v petek, ob 19., v cerkev Marije Vnebovzete
.	ob 10., nato na pokopališče sv.
Anna Wisniewski	I pav}a
V Geneva Memorial bolniš-1 niči
razgovorov o taki konferenci.
]e umrla 88 let stara Anna Wisniewski, roj. Krol, ki je zad-njih pet let živela pri svoji Lceri na 4533 Boston Rd. v Ge-nevi, preje pa na 8004 Korman ■Avenue, vdova po leta 1962 nmrlem možu Maryanu, mati Pok. Teda, pok. Maryana, Ada-toa, Lucille Sobecki«, pok. Hen-ryja, J'ane Halloway in Sophie Griffin, 24-krat stara in 30-krat Prastara,mati, sestra Mary Papa, P°k. Anthonyja Krola in pok. Sophie Czerniec. Pokojna je bila tojena v Galiciji in je prišla v „.DA leta 1915. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes dopoldne ob v cerkev sv. Kazimirja ob W-, nato na Kalvarijo.
Pretekli torek so začeli Izraelci umikati svoje čete iz dda južnega Libanona, ki so ga zasedli pretekli mesec. Umikanje je prepočasno za Libanon in za ZN.
Jeruzalem/izr. — izraelske čete so se umaknile pretekli torek iz Rashava El-Fukhar, vasi na vrhu hriba, od koder so imele pregled nad področjem dalje proti severu in zahodu. Njihove položaje so zasedle norveške čete v sestavu enot Združenih narodov. Skupno je predvidenih v Libanonu 4,000 mož, v sestavu ZN, toda doslej jih je tam le okoli 2,000.
Gen. E. Erskine iz Gane, poveljnik čet ZN, je izrazil dvom,
da bo mogoče s sedaj določenim |	na poti y službo č,uvat
številom čet ZN vršiti uspešno,^ glavnih članov Rde5ih bri.
gad mestne gverile, ki ima od srede preteklega meseca v
Rodezijska vlada odklanja nove razgovore
SALISBURY, Rod. — Prehodna vlada Rodezije je po razgovoru z zastopnikoma Velike Britanije in ZDA izjavila, da ni za konferenco vseh strank za uvedbo vlade črne večine v Rodeziji, kot j o predlagata London in Washington, pa dodala, da sta C. R,-Vance in D. O-wen dobro-
TER POZIVA V BOJU KFLACIJO
Predsednik ZDA je pozval vlado, industrijo ter delavstvo k “žrtvam za skupno dobro” v združenem naporu za omejitev inflacije, ki je znova postala prva skrb vlade in javnosti. -;-=^=-~==~	.....
WASHINGTON, D.C. — Pred-
...	. sednik ZDA Jimmy Carter je
dosla v Rodezp^za nadaljevanje'p^kii torek v govoru pred A_
i merican Society of Newspaper Editors obrazložil svoj napove-
Joseph W. Spretnak Pretekli ponedeljek je umrl zadet od srčne kapi Joseph W.
Spretnak, profesor metalurgije na The Ohio State University, v naloge, ki so tem naložene. Ena | starosti 62 let. Pokojni je bil j izmed njih naj bi bila prepreči-rojen v Cantonu, vzgojen v Cle-|tev vrnitve Palestincev v južni velandu, pa živel zadnjih 30 let | Libanon, kar posebno trdo zah-v Columbusu. Zapustil je ženo .tevajo Izraelci.
Donno (Vugrin), hčeri Char-j Ko so novinarji vprašali gen. lene (Kalif.) in Nicole (N.Y.),1 Erksina o tej nalogi, je odgovo-brata Carla (Cleveland), sestro ril, da je ‘težko dognati, kdo je Josephino Mackar (Cleveland) Palestinec in kdo ni:’. Povedal in vnukinjo Lisso (Kalif.). Dru- je, da ni naloga čet ZN razoroži-žiha bo hvaležna za darove v ti kristjansko milico v južnem Joseph W. Spretnak Memorial Libanonu,
Scholarship Fund pri The Ohio J Libanonska vlada je zahteva-State University v pokojnikov ua pospešen umik izraelskih čet spomin. Pogreb je :-z Grdinove-! v soglasju z resolucijo ZN, isto
hrva-1
nevarnost gospodarskemu dobru našega naroda. Izjavil je, da bo prisiljen sam omejiti uvoz olja, če ne bo Kongres skoraj izglasoval energetski program.
. ,	.	,	. v. . V borbi proti inflaciji je Gardam program boia proti rastoči',	.
i. „	....	,	.	,	ter odločil, da ostanejo place o-
iintlaciu,.ki sloni v glavnem na , .	„ ,.
® ,	sobja v Beli hiši z vsemi njego-
aobn volil m prostovolinem so-f . .	,	.	,	. .
I ,	. J , ,	,v . vimi pomočniki m svetovalci za-
Trije teroristi so napadli in i^e ovan.h> ^ a e> podjetništva 3njmrznjene za t0 leto. Vsem so bi-,	....	. m • .delavstva. Vsi naj bi sodelovali
ustrelil) policam v Turi-1. v ,	,	,
m se žrtvovali za skupno dobro”. Predsednik je odklonil obvezni nadzor nad cenami in plačami. Tega bi bil pripravljen u-vesti le v izrednem položaju narodne stiske, kot bi bila na pri-
ialijanski terorist pri
ranien !n uje
Turinu, ki pa je imel še toliko 1 časa, da je enega od napadalcev težko ranil.
RIM, It. — Trije teroristi so napadli in ustrelili policaja, ko je zapuščal svoje stanovanje v
Frances Stupica , ^ Euclid General bolnišnici 1® umrla pretekli torek 87 let Vara Frances Stupica, stanujoča ^ Slovenskem starostnem domu, Preje na 19303 Arrowhead Ave-/Ue’ r°j- Janzelj na Igu pri Lju-J Jani, od koder je prišla v ZDA eta ^65, vdova po leta 1963 umi lem možu Josephu, mati addie, Hermana in Raymonda, -krat stara in 18-krat prastara toati, sestra pok. Anne Ažman m Johanne Bricel. Bila je čla-
SS, ADZ Št- 6’ SŽZ št 14 in
^ J št. 158. Pogreb bo iz Žele-_°vega pogrebnega zavoda na ■ *52 St. jutri, v petek, ob 8.30,
^ cerkev sv. Kristine ob 9.15, nc*to na pokopališče Vernih duš.1 Anna E. Marks University bolnišnici je mrla v torek ponoči 68 let' , ara Anna E. Marks, roj. Sintič,1
Tf/ Steva’ mati steva Jr-> D°-!
9°, F Sisler, Williama in Freda,1 rat stara in 4-krat prastara' ati, sestra Jba in Franka Sin-I lc ter Mary Markusic (Youngs-j ^°wn). Pogreb bo iz Grdino-1 e§a pogrebnega zavoda na 1053' 2 St. v ponedeljek ob 9.15, v kev sv- Filipa Nerija ob 10., a ° na Kalvarijo. Ure krop-jena v soboto zvečer od 7. do • to v nedeljo popoldne od 2.
° 4. ln zvečer od 7. do 9.
Jennie Kraitz
, Llorthfieldu je umrla pre-nedeljo 77 let stara Jennie
]etaitZ’ r°^ Perusek- vdova po a 1969 umrlem možu Mattu, j ‘j/. LIrs. Joseph (Eleanor) a'sic, stara mati Mrs. Jeanette ogater. \r Jugoslaviji je zapu-1 a enega brata in eno sestro, ogreb bo iz Grdinovega zavo-
Lake Shore Blvd- jutri, ' P _ ek, v cerkev S-J0, nato duš.
ga pogrebnega zavoda ško cerkev sv. Pavla na E. 40 St. danes ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš pod vodstvom Golubovega pogrebnega zavoda.
-----o---—
Bela hiša ne računa na spremembo Social Security
WASHINGTON, D.C. — Četudi je v Kongresu močan pritisk za zmanjšanje prispevkov za Social Security, so v Beli hiši prepričani, da do ne bo prišlo.
je zahteval tudi glavni tajnik ZN Kurt Waldheim, vendar ni verjetno, da bi se Izrael tem pozivom odzval. Naslednji umik je napovedal za jutri.
-----o-----
Sučian bo dobil vojna letala iz ZDA
mer vojna.
. Ko je Carter pozval podjetništvo in delavstvo k prostovoljni u_ .omejitvi višanja cen in plač, je. objavil, da bo predložil povišanje plač uslužbenstva zvezne vlade za prihodnje proračunsko leto na 5.5% namesto na 6.5 do 7%, kot računajo, da utegnejo v so kasne-' fek°čem letu porasti življenjski je prijeli, ko sta ga njegova to-! stroški- Omejeno povišanje variša pustila v avtu, s katerim	uslužbencev zvezne vlade
sta bežala. Dognali so. da je pri- nai bi slFil0 za zgled Privatne-jeti 28 let stari Cristoforo Pian- mu gospodarstvu, ki bi naj tudi cone. delavec, ki je pred 8 mese- i zmanjšalo povišanje plač na ne-ci izginil z dela v Fiatovih to-;kai i2P°d onega v Preteklih
jetništvu'-’ bivšega predsednika vlade Alda Mora. Policaj Lorenzo Cutugno je streljal na napadalce in enega težko ranil, pred-no je sam umrl.
Ranjenega terorista
varnah in se ni več oglasil ne staršem ne nikomur drugemu. Upajo, da bodo od njega mogli na kak način kaj zvedeti o u-grabljenem Aldu Moru.
Aldo Moro je pred nekaj dnevi poslal predsedniku vlade pismo, v katerem se pritožuje nad svojimi strankinimi tovariši in ga poziva, naj ga osvobodi z izpustom članov Rdečih brigad.
WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajništvo je predložilo prodajo 12 F-5 lovskih letal Sudanu, da bi okrepilo njegov položaj v Vzhodni Afriki, ko se ^
iEtiopija pripravlja odločnejše |da bi tega rešila kljub uradne-spremembe nastopiti proti upornikom v Eri- mu sklepu vlade, da se pritisku treji.	teroristov ne bo podala.
dveh letih.
Odmev na predsednikov poziv je bil različen. Nekateri so ga sprejeli ugodno in z upanjem, drugi, zlasti oni, ki bi naj sprejeli žrtve, pa z nejevoljo in odporom. Prvi se je z ostro kritiko oglasil predsednik Ameriške zveze državnih, okrajnih in občinskih uslužbencev Jerry Wurf. Zanj je “pravi nesmisel” pri-
Pismo kaže, da so ugrabitelji tisniti najprej na javne usluž-Alda Mora duševno strli in zlo- behce.
mili v njem vsak odpor. Druži- Predsednik .je trdil, da je ugrabljenega se prizadeva, glavni vzrok padanja vrednosti.
dolarja na tujih denarnih trgih prevelika poraba uvoženega olja. Označil jo je naravnost za
na
CARTERJEVA PODPORA PR! KONGRESNIH VOLITVAH MALO ZAŽELJENA
v
sv. Roberta ob pokopališče Ver-
Vrernenski prerok
N^e!ežno sončno in hladno, p	temperatura okoli 55
Do primarnih volitev ni več daleč, do glavnih še dobrega po leta, kandidatje za Predstavniški dom in Senat so vneto na delu. Zbirajo denarna sredstva in organizirajo kampanjo, da bi čim bolj gotovo potegnili za seboj dovolj-šnje število volivcev in pri volitvah zmagali. Močnejši in vplivnejši politiki v posameznih državah, okrajih in mestih podpirajo svoje šibkejše in pri volivcih manj poznane kandidate, svoje prijatelje in strankarske tovariše.
Običajno je najvplivnejši in najmočnejši podpor mk kandidatov predsednik ZDA, zlasti kadar gre za kandidate v Kongres. Predsedniki so pri vseh kongresnih volitvah skušali podpreti kandidate svoje stranke, da bi imeli čim močnejši položaj v Kongresu. Kandidati, katerim je predsednik očitno pomagal k izvolitvi, so se čutili obvezani podpirati njegove predloge in programe v Kongresu. Tisti člani Kongresa, ki se čutijo dovolj močne pri volivcih, hodijo v Kongresu bolj lastno, neodvisno pot, glasujejo v skladu z željami volivcev in se manj ozirajo na predloge in želje predsednika.
Letošnjo jesen bomo volili ves Predstavniški dom in 34 senatorjev. Pri takih volitvah je običajno predsednikova pomoč zaželjena, če je seveda predsednik pri volivcih priljubljen, njegova beseda upoštevana.
Jimmy Carter je od vsega začetka iskal in se prizadeval za čim večjo podporo volivcev in splošne javnosti. Hotel je biti “1 j u d s k i” predsednik, predsednik, ki razume in čuti z ljudstvom, se prizadeva za njegovo dobro. To njegovo prizadevanje ni bilo posebno uspešno. V prvi dobi je sicer dobil precej močno podporo v javnosti, ki je. videla v njem novega, poštenega moža, vnetega za narodno dobro. Ko je novi predsednik kazal le malo uspeha v domači in v mednarodni politiki, ko ni pokazal odločnosti, ki je pri možu v Beli hiši tako zaželjena in tudi potrebna, ko ni s trdno in mirno roko prevzel narodnega krmila, je postajala javnost bolj in bolj utrujena in razočarana.
Prevladuje prepričanje, da je predsednik Carter šibek in neizkušen narodni krmar ter da skoraj v tem pogledu ni pričakovati kake re s n i č n e
spremembe na boljše. Zadnja povpraševanja so pokazala, da le 32 C volivcev misli, da predsednik Carter svojo službo dobro opravlja.
Pri takem položaju je razumljivo, da na Kapitelu ne iščejo predsednikove podpore za volivni boj. Večina, namreč resno dvomi v vrednost Carterjeve pomoč pri volivcih, prenekateri sodijo, da bi jim javna podpora Carterja utegnila preje škodovati kot koristiti.
V Kongresu še niso pozabili, da so kandidatje v Predstavniški dom in v Senat z nekaj malo izjemami pri volivcih novembra 1976 boljše odrezali kot Carter. Kongresnik Elliott Levitas demokrat iz Georgie, je glasno ugotovil:	Nisem, jaz kandidiral z
njegovo podporo, ampak on z mojo!
Kong. Morris Udall, demokrat iz Arizone, ki se je potegoval za dosego predsedniške demokratske stranke 1. 1976, je nedavno dejal: Carter mora šele začeti izžarevati toploto, ki so jo imeli drugi predsedniki. Ni še vedno trdne skupine, ki bi čutila, da je Carter na njeni strani in ona
na njegovi vse do kraja.
Široka javnost težko razume, da ne more predsednik Carter, katerega stranka ima mogočno večino v obeh zbornicah Kongresa, doseči uzakonitve energetskega programa, da je neprestano y trenjih s Kongresom. Včasih ima javnost vtis, da ima demokrat v Beli hiši več težav z demokrati na Kapitelu, kot jih je imel republikanec v Beli hiši z demokratsko večino na Kapitelu.
Amerikanec, pa naj pripada katerikoli stranki, hoče biti na moža v Beli hiši ponosen, hoče biti ponosen na svojo deželo, na njen ugled v svetu, na njeno politično, gospodarsko iri vojaško moč.
V zadnjem času imamo le malo razlogov za tak ponos. Ugled ZDA v svetu peša, odgovornost za to pada na moža v Beli hiši, po pravici ali ne!
Do volitev je še precej mesecev, dotlej se lahko še veliko spremeni. Morda bo predsednik Carter, katerega podporo pri volitvah si sedaj komaj kak kandidat za Kongres želi, v oktobru in novembru v tem pogledu bolj iskan in1 vabljen.
le povišane lani in vsi glavni predsednikovi, sodelavci v Beli hiši imajo že sedaj letne plače preko $40,000, nekateri pa celo preko $56,000. Pozval je poslovni svet, naj bi po tem zgledu zamrznil plače svojega vrhnjega upravnega osobja.
Predsednik je pozval Kongres, da čim preje izglasuje zakonski predlog o omejitvi stroškov zdravljenja v bolnišnicah in zakonski predlog za sprostitev poslovanja letalskih družb. Oba naj bi bila učinkovita ukrepa pri zaviranju infacije.
Za skupno vodstvo boja proti inflaciji ter za vključevanje in vzporejanje naporov je Carter imenoval Roberta Straussa kot svojega posebnega svetovalca za boj proti infaciji.
Romunski predsednik Oeausesou v IM
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Carter sprejel predsednika Romunije Ceau-sesca, prvega predsednika katedre izmed članic Varšavske zveze, ki je znan kot trd komunist, pa istočasno vztrajen branilec .romunske neodvisnosti proti Moskvi.
Predsednik ZDA bo z Romunom govoril o medsebojni trgovini, o mednarodni varnosti in vetjetno tudi o Srednjem vzhodu. Romunija je edina komunistična država v Evropi, ki je 0-hranila redne diplomatske stike z Izraelom, vse ostale so jih v juniju 1967 pretrgale.
Ceausescu je bil že ponovno uradni gost v ZDA, toda to je njegovo prvo srečanje s predsednikom Carterjem.
Jutri bo romunski predsednik zapustil glavno mesto in si o-gledal nekatere druge kraje ZDA, predno se bo vrnil domov.
Pariška opera odpovedala izmenjavo
s Sovjetsko zvezo
PARIZ, Fr. — Pariška opera je objavila, da je odpovedala dogovor o izmenjavi s Sovjetsko zvezo zaradi omejevanja umet niške svobode. Zastopnik opere je povedal, da je prišlo do odpovedi, ker Sovjetska zveza ni dovolila Juriju Ljubimovu, da bi prišel v Francijo gostovat svojo vprizoritvijo Čajkovskega opere Pikova dama.
Pariška opera je skupaj z milansko La Scala obsodila sovjetske oblasti, ker so ‘‘prepovedale umetniku, da bi se izrazil izven meja Sovjetske zveze, še predno je bilo mogoče njegovo zamisel razviti in podati”.
-----o-----
Kitajci kupili pšenico
WASHINGTON, D.C. - Poljedelsko tajništvo je objavilo, da je LR Kitajska kupila v ZDA 600,000 ton pšenice. To je prvi .tak nakup v ZDA v štirih letih.
Iz Clevelanda in okolice
Birma pri Sv. Vidu—
Jutri, v petek, ob 7.30 zvečer bo v cerkvi sv. Vida birma, po njej pa sprejem v cerkveni dvorani. Birmal bo pomožni škof Michael J. Murphy.
Pečene ribe—
Očetovski klub pri Sv. Vidu vabi jutri, v petek, popoldne od
4.30	dalje v farno dvorano na pečene ribe.
Sestanek staršev—
Starši pevcev in pevk Slovenskega mladinskega zbora imajo jutri, v petek, ob sedmih zvečer sestanek v pevski sobi pod novo cerkvijo Marije Vnebovzete.
Srečno prestal operacijo—
Dolgoletni in zvesti sodelavec našega lista g. Marjan Jakopič je pretekli ponedeljek srečno prestal težko operacijo v Euclid General bolnišnici. Obiski niso dovoljeni, želimo mu naglega in popolnega okrevanja!
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima v nedeljo, 16. aprila, ob
9.30	sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v običajnih prostorih.
Kedna seja—
Društvo sv. Ane št. 150 KS-KJ ima v nedeljo, 16. aprila ob 1. popoldne redno mesečno sejo v SND na E. 80 St.
Domači krofi—
V soboto dopoldne bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dorn je včeraj z 268 : 150 odklonil dopolnilo k farmarskemu zakonu, ki bi moglo povečati cene hrani za 2 do 3% in stati zvezno blagajno letno do 4 bilijone dolarjev. Proračunski odbor Senata je odklonil za letos vsako spreminjanje Social Security zakona, izjavil pa se je za znižanje zveznega dohodninskega davka.
BEJRUT, Lib. — Sirijske čete so streljale v krščansko predmestje Bejruta, da bi ustavile bojevanje med kristjansko milico in libanonskimi islamskimi levičarji. V spopadih med obema skupinama je bilo v zadnjih par dneh več mrtvih in ranjenih. Sirijske čete so v Libanonu v soglasju s sklepom Arabske lige in v njenem imenu skrbijo za mir in red.
ALBANY, N.Y. — Guverner države New York Hugh Carey je odklonil podpis v državni zakonodaji izglasovanemu predlogu za obnovo smrtne kazni.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Namestnik glavnega tajnika ZN Arkadij Ševčenko je odklonil poziv na vrnitev domov, kamor je odšla njegova žena, in izjavil, da bo ostal v ZDA. To je povzročilo spor med Washingtonom in Moskvo, katera trdi, da se je Ševčenko odločil za politično zatočišče v ZDA na prizadevanje Osrednje obveščevalne službe ZDA. V Washingtonu to obtožbo odločno zavračajo, zavrnil jo je tudi odvetnik Ševčenka.

__	ognji odpora in sovraštva naprej. Ves svet to ve, zato s poklicu. Upajmo, da niso to e-
»iEPIlŠM BmMWmA	Skl'bi Ugibljejo, kaj bo, ko absolutista ne bo več. dine čestitke, slede naj še druge,
i	&F\J'iSn^Flr llv/m čemu torej hoditi v Washington in tu moledovati za pod- pri njegovih napredovanjih za
poro Združenih držav in predsednika Carterja, da bi se 'višja mesta, da bo s tem vsaj vzdržala in ohranjala “unity”, ki je v srcih večine jugo-1pridobil na moralnem zadošče-
/vn/i e t* i en ru—h o ivi e
miXttfSiESPm
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-062& — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih .držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.0« for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 56 Thursday, April 13, 1978
slovanskih državljanov ni? Na tej točki Tita in njegov ^nju za prikrajšane nezaželjene režim temeljito čevelj žuli, in to je razlog, da so — kot cilje v njegovi mladosti, časopisi posebej naglasa jo — sedaj prvič v tridesetih letih vnesli v skupni komunike besede “and unity of Yugoslavia”.
Žal ta dekorativni dodatek ne more ozdraviti neenotnosti, nezadovoljstva in sporov v Jugoslaviji. Bolezen je notranje narave, vnanje žavbe so tu brez moči.
L. P.
Dasiravno piše te vrstice njegov oče, naj velja ta beseda iz srca: “Čestitamo!”
Slovenci iz Sfocklona s@ uveSjafijap
Enotnost in enost
Časopisi so se ob sklepu obiska jugoslovanskega sefa države Josipa Broza-Tita v Washingtonu, ki je trajal od 6. do 9. marca t.L, spraševali, kaj je v sklepni objavi no-. vega, takega, česar prejšnje izjave ob takih prilikah niso j vsebovale. Našli so, da je bila v skupnem komunikeju to pot poleg običajne diplomatske govorice o ‘nadaljnji podpori Združenih držav za neodvisnost, teritorialno nedotakljivost Jugoslavije” vključena tudi beseda unity , to je enotnost te države in naroda. To, da je bilo novo m je bilo v časopisnih poročilih tudi primerno podčrtano.
Preden o tem važnem, rekel bi, za jugoslovansko stvarnost ključnem predmetu, kaj več spregovorimo, bo .primerno določiti vsebino in pomen besede unity, tako v angleškem jeziku, kakor v slovenski enačici te veliko rab-Ijene besede. Za angleški pomen te besede nam pojasni Oxfordski univerzalni slovar sledeče; The fact, quality, or condition of being one in number, potem pa še doda: oneness, singleness. Torej je prvotni pomen te besede “enost”, ki nastane, kadar več delov ali enot (med seboj lahko različnih) stvori eno samo enoto. Iz tega sledi, da prejšnji deli nehajo biti samostojne enote, ker so se stopile v skupno enost.
V slovenskem prevodu besede unity se zdi, da njeno	_	. ^
vsebino najbolj točno zadene beseda enotnost, čeprav se Martin Vraničar ml. sprejema diplom.o od generala Letalskih v preteklosti ni uporabljala in se tudi danes ne uporablja toliko, kot nji sorodna beseda edinost ali edinstvo, ki je bila v kraljevski Jugoslaviji ob času diktature dnevno na ustih režimskih kričačev, proglašajoč “državno m narodno edinstvo Jugoslavije”. Ni tukaj mesto, da bi cepili dlako zaradi besed, glavno je, da vsi vemo, kaj besedi e-notnost ali edinstvo hočeta v jugoslovanskem primeru povedati. To pa je, da v narodnostnem pomenu ni treh narodov, ampak en sam, ne Slovencev, Hrvatov in Srbov, ampak samo in edino Jugoslovani.
Enotnost ali edinstvo (unity)
STOCKTON, Calif. — Ta članek je črpan iz življenja slovenskih družin, katere so se naselile po končani drugi . svetovni vojni kot begunci ter pričele novo življenje v tujini. Prvi začetki so bili prava Kalvarija skoraj za vsakega izmed nas, saj je poleg siromašne prtljage imela.'
EUCLID, O. — Dnevno se krog slovenskih priseljencev v to deželo zožuje. Za one, ki odidejo, ■ ni nadomestila. Ob smrti Texas, nato pa še leto dni rajne Frances Perme smo obču-- . ^	. .	, Baltimore in je kasneje v j tili, da je nje smrt v četrtek, 30.
rablja tudi za isto in eno samo državno telo, sestavljeno ' niso dosegli svojega cilja in sto-j Vietnamu služil kot obveščeval- marca t.l. v naši'sredi naredila
J družina tudi majhne otroke.
se seveda lahko upo-j Odraščali so v šolanju, dokler, v
sil.
Sin g. Martina in ge. Rezke Vraničar se je rodil 30. novembra 1944 v Ljubljani. Svojo ljudskošolsko in srednješolsko izobrazbo je dobil v Stocktonu, diplomiral pa je na katoliškem kolegiju Moraga v Kaliforniji.
Podal se je po končanem študiju v vojaško šolo za tuje jezike
Profesor Gene Pearson imenovan za ravnatelja oddelka
On je zakonski mož slovenskega dekleta, moje naj mlajše hčerke Marjance, profesor geološkega oddelka na naši domači univerzi v Stocktonu. Svoje študije je dovršil na Wyomingski univerzi in že pri 24 letih prejel doktorat iz geoloških ved.
Njegov stari oče je bil profesor na ameriški univerzi v Bejrutu v Libanonu, njegova stara mati pa še sedaj v svojem 82. letu častitljive starosti poučuje tuje jezike v mestu Pamona v Kaliforniji. Njegov oče je šef državnega kemičnega oddelka za preskušanje pitne vode v Pa-moni, kjer živi s svojo ženo. On je sin-edinec. Prof. Gene Pearson sp zelo zanima za našo preteklo zgodovino, naše običaje in sploh za slovenski narod. Naša mladina potrebuje dobrih strokovnjakov in tudi to je on. Pred štirinajstimi dnevi je bil uradno imenovan za dekana na geološkem oddelku. Čestitke tudi njemu, njegovi ženski in otrokoma, komaj šestmesečnemu “Mihcu” in njegovi sestrici Rebeki, da bi njihov atek bil močan in dober vodnik na ugledni University of the Pacific”.
G. John Sušnik, trgovec iz Clevelanda, je krstni boter moje hčerke in bosta najbrže on in njegova družina sprejela to novico z zadovoljstvom.
Maks Simončič
¥ spoitilEi pokope Frances Perne
!ski kovač, toda ne pozabimo dobrotne roke naše “sreče”, katera je bila prenekateremu izmed nas dobrotna mati, nekaterim pa tudi kruta mačeha z vso svojo
je obdržala in ohranila na vzgledni višini neglede na to, s katere strani jo pogledamo.
Martin Vraničar ml., vojaški strokovnjak za pogodbe
On je kontraktni izvedenec in načrtovalec za vesoljsko Jadjb (Space Shuttle), nadalje za iz-
iz več delov. Vendar pomeni državno edinstvo nekaj zelo jprn na novo pot življenja, drugačnega od narodnega edinstva. To dvoje je treba J Res, da je vsak sebi življenj-strogo razločevati in vendar iz skušnje vemo, da sta se oba pojma zaradi besede enotnost ali edinstvo redno metala v isti koš. Sedanja vključitev besede unity v sklepni komunike ob priliki Brozovega obiska pri predsedniku Carterju nam daje priliko, da te stvari poskusimo razčistiti.
Dejansko sta oba problema, narodno in državno edinstvo, zelo vidno na površju jugoslovanske stvarnosti vse od ustanovitve te države pred 60 leti. Iskale so se rešitve v času demokratične epohe jugoslovanskega političnega življenja in jih ni bilo mogoče najti; reševala jih je po svoje Aleksandrova diktatura in jih ni rešila, za njo politika sporazuma med Srbi in Hrvati pod knezom Pavlom pa jih tudi ni mogla rešiti v zadovoljivi obliki. Problem nerešenih vprašanj okrog narodnega in državnega edinstva so bili vzrok da se je prva Jugoslavija ob Hitlerjevem napadu sesula kot iz koščkov umetno zložena otroška stavba.
Komunistični režim, ki je imel pod absolutno, diktatorsko avtoriteto Josipa Broza-Tita 30 in več let časa, da bi pereči problem enotnosti države in naroda rešil v splošno zadovoljstvo vseh narodnih enot, ki državo sestavljajo, osnovnih silnic tega vprašanja ni rešil in jih še danes ne more rešiti. Samo prepleskal jih je z rdečo barvo marskizma in na zastave prilepil peterokrako zvezdo ter Srp in kladivo; pod to barvo in zvezdo pa tli iz sovraštva porojeno nezadovoljstvo naprej. Princip narodne enotnosti so komunisti sicer nekoliko omilili, a centralizem upravnega aparata in partije vedno znova razpihuje odpor proti beograjskemu unitarizmu in neti sredo-bežne tendence ne samo pri Hrvatih in Slovencih, ampak tudi pri komunistih samih.
Skovati s komunističnim kladivom in srpom jugoslovansko narodno enotnost ali edinstvo je prav taka utopija kot Je bila pred 50 leti, ko so Aleksandrovi generali z ukazi in dekreti hoteli ustvariti en sam in enoten jugoslovanski narod. Pot k bratskemu sožitju narodov Jugoslavije, da se bodo čutili med seboj povezani z notranjimi vezmi zadovoljstva, pelje samo skozi veliko mero svobode, razumevanja in tolerantnosti. Torej skozi največjo mero demokratičnih svoboščin, če je sporazumna rešitev sploh mogoča. Isto načelo velja za dosego državnega e-dinstva, na katero bi narodi v veliki svobodi prostovoljno in sporazumno pristali, kjer ne bo dominacije enega nad
drugim ne izkoriščanja in ne kratenja pravic.	’stare tehnike. Gospod Martin je
Tito s svojim samoupravljalskim komunizmom ni tudi zastopnik za mornarico in dosegel ne enega, ne drugega. Le z železno roko vzdržu- za suhozemske oddelke naše je videz enotnosti, ppd njegovim sambdrštvom pa tlijo vojne moči.
ni izprašanec. Leta 1972 je potem pričel s študijem za programsko trgovsko vodstvo.
vrzel, ki jo ne bo nihče izpolnil.
Pokojna je bila rojena v Glo-belji pri Sodražici. Njeno dekli-
j Našemu rojaku-strokovnjaku, jško ime je bilo Janež. Njen stric njegovim domačim in sorodni-:msgr. Dominik Janež je bil po-^orn srčne in tople čestitke! Vsijznana osebnost zaradi svoje a-Slovenci smo ponosni na našega 'skeze (samozatajevanja) v Slo-trdoto.	^mladega rojaka in mu želimo še jveniji. Umrl je kot župnik v
Naši otroci so odrasli, sposob- | nadaljnjih uspehov pri tem važ- studencu 2. junija 1946. Zdi se ni so za samostojno življenje, ' nem in odgovornem poslu v na- j mi, da je precej njegovih dobrih Naša stocktonska slovenska sre- ših obrambnih silah, porokih in'lastnosti imela tudi nečakinja. V nja je številčno majhna, pa se čuvarjih miru in demokratičnih j Ameriko je prišla 1. 1920. Sezna-
svoboščin. Čestitke tudi gospo-;nila se je s pok. Lojzetom Per-dični “spremljevalki”, katero j metom (umrl 1. 1973) in poroči-sem osebno spoznal na sam dan jla z njim. Dolgo let sta živela na spomina Vstajenja — Velike no- .naslovu 19664 Tyron Ave. v Eue-
či.
*
Tedi Simončič, poslovodja tvrdke Thrifty
Lahko trdim, da je bil žrtev “finančne mačehe”. Po končani
delavo raket in opremsko teh- j diplomi na domačem Delta ko-
ničnih iznajdb, katere potrebujejo v vesolju, Pripada organiza-zacji SAMSO in sprejema diplomo za svoj poklic od trizvezdne-ga generala naših Letalskih sil.
Naš slovenski rojak je imel dve važni uvodni predavanji,
legij u z odličnim uspehom mu ni uspelo dobiti državnega posojila za nadalnji študij na uni-
lidu, Ohio. V zakonu sta se rodila dvojčka Elmer in Raymond. Tako sta zdaj umrla stari oče in stara mati desetim vnukom in vnukinjam.
Se in še, kadar prehodim Tyron Avenue, pogrešam, da ni Permetovih v tisti hiši, kjer sem se tolikokrat mimogrede ob prijaznem pozdravu ustavil in
ki niso našli smisla življenja h1 zato je čutila, da uničenje ob smrti jemlje smisel vsem človeškim vrednotam in naporom-Če bi bil grob naša zadnja postaja, bi bilo najbolje, da se ne bi rodili.
Pilulo nesmrtnosti ne bodo nikoli iznašli, kajti pisano je: “Ljudem je določeno enkrat u-mreti.” (Hebr. 9, 27.) Le kdor hodi v luči vere, ima jamstvo: “Jaz sem vstajenje in življenje-Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje.” (Jan. 11, 25.)
Tako ob Tvojem svežem gro' bu razmišljamo Tvoj odhod. Vse Tvoje življenje je dajalo odsvd te vere in upanja na srečno in večno življenje. Naj zdaj ostane samo Ljubezen in uživaj vso večnost plačilo za svoje delo in trpljenje. Ohranili te bomo v 1®' pem spominu. Preostalim iskre' sožalje!
M. T.
no
Javna zahvala
preživela večer življenja, jima je sledila senca križa. Ljubljenemu soprogu se je pridružila bolezen, ki se je končala s smrtjo. Tudi nji se je zdravstveno stanje krhalo. Nekaj časa je še bila zmožna skrbeti sama za sebe v svoji hiši, ko se je stanje slabšala, da ni bilo možno več vztrajali na svoji posesti. Zateči se je morala v Starostni dom na Neff Road. Kadarkoli sem jo o-biskal je bila vedno v dobrem razpoloženju, zadovoljna z vsem, nič ni tarnala pri nevšečnostih, ki jih je potrpežljivo sprejela.
Bolj je sočustovala s trpljenjem drugih kot s svojo bolestjo.. .
Nedvomno v dolgem času, ko je bila v vsem odvisna od pomoči drugih, je doživljala svoje getsemanske ure bridkosti, pa čakala, kdaj bo razvezana spon, ki so jo vezale na tostransko življenje. Bog ve kolikokrat, če že ne z obliko Prešernove besede:
Prijazna smrt, predolgo , se T ne mudi,
ti up si, srečna cesta,
ki nas popelje z bolečine mesta ...
pa z mislijo in željo, da se skoraj življenje nevšečnosti ustavi.
A vrh keliha njenega trpljenja še ni bil dopolnjen. Getse-manskim so sledile golgotske ure trpljenja, ko je morala do konca spiti vse bridkosti, ki po nesrečnem padcu— zlomljena kost v kolku — je morala prestati neznosne muke bolečin.
Kot je kristjanom Veliki teden vrhunec trpljenja v Velikem petku, je tudi za Frances ta čas, bil res odtis zapuščenosti in bolečin. Zdi se mi, da smrtni dan •— četrtek velikonočne vstajenj-ske osmine — je rajni pomenil, ko je bila rešena spon bolečin, vstaj enjski dan. Ko smo zvedeli, da je umrla, nam je bilo v uteho, da je rešena bolečin.
Ob trpečem človeku se samo ob sebi pojavi vprašanje: Čemu trpljenje, ki si ga nihče ne želi?
Človek je v zadnjih desetletjih v svoji tehnični znanosti dosegel take uspehe, pa ni našel odgovora na to dejanje...
Za kristjane bo odgovarjalo, kar je apostol sv. Pavel pojmo- ;mUu Loretti Slapnik z val: “Zdaj se veselim v svojem,110’ Slovenski telovadni z-' trpljenju, za vas in (s svoje stra- ,PrelePi šopek v košarci, g. Q ni) na svojem mesu dopolnju-	Se- Marinki Lah za kras
jem, kar ne dostaja bridkostim^; cvetje> molitve in najboljše Kristusovim za njegovo telo, ki j!le za zdravje. Vsem pa (’e je Cerkev” (Kol. 1, 25). Iz tega|£S^na zahvala in Bog plačaj
GENEVA, O. — Podpisana čutim prijetno dolžnost, da se P° srečno prestani težki operaciji javno zahvalim predvsem ur-Maksu Raku, ki je izvršil opera" cijo tako skrbno in vestno, ^ za odlično organizirano strežni' ško-bolniško pomoč pod njeg°' vim vodstvom. Bog nam o hran dr. Raka še mnogo let zdravega in dobrega v njegovem težke#1 poklicu med nami! PridružU' jem zahvalo njegovemu ožjem11 bolniškemu osobju.
Iskrena hvala vsem obiskoval' cem v bolnici Women’s Hosph3 za tako krasno cvetje — saj )c bila moja soba kot pravi cvethc njak.
Topla zahvala hčerki Blan^1 in njenemu možu Marjanu Ton kliju, hčerki Jožici in njenem11 možu Rudiju Merc za prekrasn6 cvetlice in vso otroško skrb 2a moje zdravje; prav lepa hvala §' Jožetu in ge. Mariji Leben z3 krasen šopek in vzpodbudne bs 'sede; g. Jožetu in ge. Poldi B°ic za krasen dar in košarico cvetj3’ Balincarskemu krožku Slov®11 sip pristave za cvetlice in iskre ne želje za hitro okrevanje, J11^
drUZ1'
no, Slovenski telovadni zveži
verzi. Moja družina ni bila do-• razgovoru z, njima doživljal
volj finančno trdna, da bi sprejela na svoja ramena to obtežitev.. V razočaranju je iskal izho-
prvo v Washingtonu, D.C., dru- da, dokler se ni odločil, da žago pa v Los Angelesu na konfe- j grabi za vsako delo. V trgovini renči RFP (Request for Propo-!je bil začetek fizičnih naporov sals). Ta oddelek spada pod območje zračnih sil. Njegov otvo-
ritveni govor se je izključno nanašal na osnovne razvitke in uspehe pozitivnega dela v teh-nično-finančnih in trgovskih pogledih za bodoče popravke in izboljšanja. Govor je bil podprt tudi s pojasnjevanjem delovnega vodstva pri RFP, prav tako osnovno strategijo, programsko filozofijo in nato še vse ostale točke, katere so važne za pravi razvitek in napredek te nove in
in trpljenja, katero mu je bilo usojeno v mladih fantovskih letih. Vzdržal je. Sprejel dovolje-
pristno domačnost. V njima sem srečal tisto pristno šegavost, da smo se dobre volje nasmejali dovtipom veselega človeka.
Oba Permetova imajo sosedje-v lepem spominu in pogrešajo njuno odsotnost. Rajna Frances je bila do svoje bolezni marljiva delavka in članica farnih
nje od predpostavljenih in bil društev: Sv. Kristine in Marije
odrejen na prakso za delovod-sko mesto. Tudi pri tem poklicu je potrebno posebno znanje, smisel za organizacijo, temeljni nauki za prevzem odgovornosti. Postal je drugi delovodja trgovine Thrifty, katere ime je poznano po vsej Ameriki, saj la-stuje verigo prodajalnic.
Za dnevno urejeno življenje v našem socialnem redu potrebujemo izvežbanih moči, za dober napredek in trgovino. Tedi je stopil na prvo stopnico v svojem
Vnebovzete. Najvidnejšo sled pa je zapustila pri Podružnici št. 32 Slovenske ženske zveze, kjer je bila dolgoletna uradnica in redna dopisovalka v “Zarjo”. Vselej je dala svojo pomoč pri MZA (Mission Aid), da je s tem pomagala pomoči potrebnim. Imela ni samo razumevanja za njihove potrebe; vselej je odprla tudi dlan, da je radovoljno dala svoj dar.
Ko bi človek pričakoval, da _ bosta z rajnim Louisom -imrnojžek
vidika sklepamo, da trpljenje, ki ga veren kristjan doživlja, posreduje valuto milosti komu, da bo za to ceno trpljenja nekomu v rešenje.
Trpljenje je sredstvo duhovne svobode, križ je orodje zveličanja. Dnevi trpljenja so prav tako dar božje milosti kot dnevi zdravja in veselja. Boniška postelja je svet kraj, oltar, kjer Bog govori ljudem in ljudje Bogu, kjer ljudje prinašajo Bogu v žgalno daritev sami sebe.
Smrt je vhod v življenje. Pravo življenje se začenja šele po smrti. Kakor smo nekoč prišli iz teme in nezavednosti materinega telesa hi priklenjenosti na čute ter vstopamo v življenje svete svobode v ljubezni božji. Smrtna stiska je poslednje brid- ! ko plačilo, ki ga odštejemo grehu. '	j
za
poslane kartice in molitve! morem preko tega, da se ne hvalim še neznanemu duhov# j ku z Euclid Avenue, ki mi q vsak drugi dan podelil sv. jilo. Prav tako pa tudi FaiLJ John Rehak-u iz fare Ma#1^ Vnebovzete v Madisonu, O11 .j ki mi je pred operacijo pocle maziljenje sv. olja.
Po vrnitvi na dom, na Sl°v'eJ sko pristavo v Genevi, še P zdravniško oskrbo, v Veiik^ tednu naju je pa presenetila a brota g. in ge. Viktorja B ling, ko sta nama prip#av^ prav po gorenjsko “velikan®'^
žegen”. Star pregovor pravi-nesreči in bolezni spoznaš lSJ ; nega prijatelja^ Prav Prisr Bog plačaj, Derlingova! a Ne bi bila popolna ta 3a če bi prezrla vso Sr\ preč^
Nekje sem bral: “Pisateljica ,nGC1 in ^ vso neS° na
Taylor Caldwell je novinarju Chiniju, dopisniku italijanskega tednika “Famiglia Ohristiana”, prebrala pismo Svetlane, IS-let-ne deklice, doma iz Moskve. Pismo je bilo objavljeno v “Pravdi”. Svetlana piše:
“Smatram, da je svet neumno zamišljen. Vse življenje se učimo. Ko smo se pa nekaj naučili in 'nekaj dosegli, moramo umreti, Naši učenjaki bi se mo- j je
zah vala,v če bi prezrla mojega moža Janeza za piw~ p noči in za vso nego na dom#-^ sem jo sedaj deležna. PrlsrL hvala, Janez!	'
Vsem še enkrat: Bog ^atl1 vrni za vse, kar ste storili za Joža Varše*
Ženske v Evrovi najbolj prizadete po brezposelnosti
PARIZ, Fr. — Brezpos®
in#*
obs^
it
rali resno lotiti dela in iznajti da so pretekli teden
pilulo nesmrtnosti, da bi vse to, kar smo se naučili, in dosegli, ne bilo zaman.”
Pisateljica Taylor je potem komentirala to pismo: Brezupno! Tej deklici niso nudili duhovnih vrednot, ako se je znašla pred življenjem brez smisla. Te-
Evropd dosegla tak -
v vrsti ^
žay izvedli protestne štraj demonstracije. Najtežje J®-poselnost zadele ženske.
Ko podjetja na splošno šajo obdržati na delu odpuščajo ženske, ki olje, manjšo senioriteto in zla s ,j|i katere so poročene in K
je nesmisel smrti za tiste, ‘ možje so redno zapos
leni-
P
Franc Jeza:	j j
Odgovor gospodu T. S, ali “Kdo M požrl neodvisno
TRST, konec marcti. — Prijatelj mi je poslal v pismu izrezek iz “Ameriške Domovine” z dne T marca, kjer gospod T. S. komentira moj članek “Kdo bi požrl neodvisno Slovenijo” v de-cemrbski številki ‘Slovenske države’. Zdi se mi, da je problem zadosti važen, da se diskusija o njem nadaljuje, zato bi rad odgovoril na argumentiranje gospoda T. S.
Najprej tole: Kot vsi vemo, je bilo razpravljanje o neodvisni slovenski državi, posebno , pa v tisku, še do nedavnega skoraj ‘tabu’ in je v Sloveniji še danes. Tudi tu v Trstu in drugod v bližnjem zamejstvu zahteva jav-110 načenjanje problema slovenske države nekaj poguma. Vendar se mi zdi potrebno, da Slovenci pokažemo tak pogum (pri tem ne gre za smrtno nevarnost!), ko razpravljamo o tem za nas tako važnem vprašanju, in ravno zato dosledno podpisujem svoje članke o nujnosti slovenske države, neglede na to, da živim poldrugi kilometer zračne črte od jugoslovanske ■^eje, ki poteka sredi samotne gmajne. Gospod T. S. pa živi verjetno na ameriški celini, je državljan Združenih držav (me-ne vodijo uradno po 30 letih begunstva v Italiji še vedno za jugoslovanskega državljana) in se lahko počuti popolnoma varnega; zato ne razumem, zakaj se skriva za začetnice svojega ime-na ali celo za začetnice kakega psevdonima. V politični polemiki človek rad ve, s kom diskutira. Upam, da gospod T. S. ne sPada med tiste, ki se boje priti z imenom na dan v odkriti diskusiji o slovenski državi.
Zdaj pa o njegovih argumentih. Dr. Miha Krek je bil gotovo spoštovanja vreden človek, toda v Političnem pogledu je imel pač svoje mnenje, ki ga gotovo ni Mogoče imeti za alfo in omego vse slovenske politične modrosti. Bil je otrok svojega časa, kot smo mi otroci svojega. Lahko se le zmotil in nedvomno se je, ne enkrat. Ne morem se strinjati z njegovim “opozarjanjem”: Če se Jugoslavija razbije, bodo vse meje odprte in se bomo morali boriti še enkrat za njih priznanje.” Dr. Krek je večkrat dokazal, da ni dober politični pre-rok in da mu tudi manjka politične intuicije, pa tudi realizma. Spominjam se, da sem kot vNješolec nekoč diskutiral z niim — kot član dijaške delega-cije — o obnovitvi Orla. Želeli smo, da bi se ta ljudska telovadba in prosvetna organizacija, ki Je imela na Štajerskem velik u-gled in vpliv, obnovila. On nam ba to sploh ni odgovoril, ampak
nam ustvarili politični in narodni program za tisti čas. To pa se, kot vemo, ni zgodilo. Leta 1941 ni nihče vedel, kaj storiti, in prav tako tudi ne leta 1945.
Kar zadeva trditev gospoda T. S., da je dr. Miha Krek “izvedel od enega najbolj vidnih a-meriško-slovenskih politikov, da so Italijani večkrat tipali, kaj bi mislila ameriška vlada, če bi oni ob slučajnem razbitju Jugoslavije, zasedli Slovenijo”, in da so Amerikanci "izjavili, da bi bila to sprejemljiva rešitev”, sem zelo skeptičen. To je zelo v stilu ženskih čenč pri vaškem vodnjaku: “Je rekla, da je rekla ona, da je reklg tista...” Prvič, bi bilo treba točno vedeti, katera italijanska vlada ali zunanji minister si je upal kaj takega vprašati v Washingtonu, glede na to, da je bila Italija med premaganci druge svetovne vojne, Jugoslavija pa med zmagovalci in da ni še v nobenem trenutku preživljala Jugoslavija tako akutne krize, da bi ji grozilo kratkomalo “razbitje”, ki predpostavlja silo. Ne morem verjeti, da je kakšna italijanska vlada vprašala kaj takega, zlasti brez pravega povoda. Drugič, Italija bi v nobenem primeru ne bila upravičena zasesti kratkomalo vse Slovenije, ki nima niti zgodovinsko niti etnično nič o-praviti z Italijo. Potemtakem bi Amerikanci tudi dovolili Nemcem, da bi spet zasedli Češko, ob “slučajnem razbitju” češkoslovaške države, recimo v primeru, da bi dobila Slovaška neodvisnost? Stvar je popolnoma ista, le da bi si Nentčija, kakršnakoli je že, lahko to prej privoščila kot Italija, katere notranja in vojaška šibkost je vsemu svetu dobro znana. Tretjič, Italija je imela vedno in ima tudi danes že s sedanjo slovensko manjšino toliko opravka, da si absolutno ne more želeti, da bi dobila v svoje meje dva milijona Slovencev. Vsakega italijanskega politika, ki bi izrazil tak namen, bi Italijani sami vtaknili v norišnico. Četrtič, Italijani hvalijo Boga — vsaj tisti, ki so pametni — da ne mejijo direktno na sovjetski blok. Z zasedbo Slovenije bi mejili nanj, kar bi imelo hude posledice za vso italijansko zunanjo in notranjo politiko. Petič, Italija je podpisali mirovno pogodbo in ima točno določeno mejo z Jugosslavijo ter v tem pogledu mednarodne obveznosti. Kako bi si upala prekršiti mirovno pogodbo in nešteto drugih mednarodnih pogodb, ki jamčijo nedotakljivost meja in ozemeljsko celovitost, npr. -statut Združenih narodov? In kaj bi k temu rekle druge evropske

Poveličujte Gospoda z mano in skupno slavimo njegovo ime! (Ps. 33)
’več urah”. Umrl je namreč šele stavljati nič konkretnega. Kon-; 'nekaj tednov pozneje, februarja kr etna Slovenija, za katero je 1 1937. Gotovo da je delala in dela vredno prijeti za orožje, pa je za j tudi povojna Italija krivice slo- vsakega razumnega in zavedne-
V BLAG m LJUBEČ SPOMIN
OB DEVETI OBLETNICI SMRTI,
ODKAR JE NA BOJIŠČU V VIETNAMU DAROVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NA OLTAR SVOJE NOVE DOMOVINE AMERIKE NAŠ EDINI, LJUBLJENI IN NEPOZABNI SIN, PREDRAGI BRAT, NEČAK IN STRIČEK
K dokazoval samo nujnost usta- države, npr. Sovjeska zveza? Še-frovitve “Slovenskih fantov”, ki “° k hi čisto nekaj drugega in se ni-so fttogli na Štajerskem nikoli razviti. Mislim, da ni pokazal ftič večje predvidljivosti in intuicije v vojnem in povojnem casu, za kar mu seveda ne dajem nobene krivde. Bilo je pač °dvisno od njegove nadarjenosti m občutljivosti za politiko in za 's-°venske probleme. Toda ne morem pristati na to, da je dr. f 1 a N rek merilo za pravilnost a 1 nePravilnost današnje slo-Vemke politike glede slovenske rzfve- Jasno je, da če bi se ravnali Slovenci po njem, ne bi °b dosegli Svoje države, toda avno v času, ko je zavzemal mai na mesta in je imel veliko ^osedo v slovenski politiki, smo osiveli Slovenci naj večje kata-; mfe v novejši zgodovini (dr-a vi Janško vojno, ki je bila Predvsem posledica politične pe-
stič, Italija je parlamentarna država in ne diktatura, vlada ima samo izvršilno oblast, njeno politiko in delo pa nadzira parlament. Vemo, da si niti predsednik Združenih držav, najmočnejše sile na svetu, ne bi mogel privoščiti, da bi dal kratkomalo zasesti kako deželo; kongres bi mu to preprečil. Znano je, da Združene države niso intervenirale s kako “zasedbo” še v nobenem konfliktu v Afriki v zadnjih treh desetletjih in so preprečile .Franciji in Angliji tako “intervencijo” v Egiptu. Kako bi mogle dovoliti zasedbo neke dežele v osrčju. Evrope kakšni Italiji, glede na velikansko tveganje kakega mednarodnega spopada, ki bi ga -to pomenilo?
Zato je'nemogoče verjeti, da bi 'bil “Amerikanci” Italiji izjavili, da bi bila zasedba Slovenije zanje “spremeljiva rešitev”. Kaj
Lance Corporal U.S. Marine Corps
SILVESTER VICTOR SEKNE
Padel je pri Quang Namu dne 12. aprila 1969.
V hladnem, grobu zdaj počivaš, rešen si prav vseh skrbi, mi pa mislimo na Tebe,
Te pogrešamo vse dni.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler ne steče nit življenja in pridemo vsi za Teboj.
1
Globoko žalujoči:
oče FLORIJAN in. mati MARIJA SEKNE; sestra FLORI, poročena ZAZULA z družino; sorodniki v Ameriki in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 12. aprila 1978.

skrajno neverjetna tudi glede vensko državo, sodelovali s sov-na celotni stil in metode ameri- jetsko vojsko pri razbijanju Ju-ške zunanje politike. Znano je, jgoslavije ali da bo pri tem sode-da se Združene države niso ho-jlovala Italija kot ameriška za-
Večir^c '0*10^1- ^11 zmec>enosti | takega ne bi mogel in tudi ni čan.ne, s 0venske£$ naroda, vra- mogel izjaviti noben odgovoren dec 6 1 ri ^0'i0' dom°brancev, pa- 1 ameriški državnik ali fukcionar hrunDt- C^10 najSroznejših ko-'Bele hiše ali zunanjega ministr-ri.. i. A'.U.1J5l TUtatur). Menim, 'stva. Če pa je to kdo res izjavil,
h
bate/)uc^e N vodstva, h naj se pove, kdo je bil. Slovenci neki1631111 3Pac*a^ rN Krek, do imamo pravico, da to zvemo, videvgTrc venciar^e iahko pred-'zlasti še od
• uij se pripravlja, in skih politikov”. Taka izjava je
tele nikoli obvezati, da bodo z orožjem intervenirale v obrambo Jugoslavije, čeprav so vedno podpirale njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost nasproti Sovjetski zvezi. Zato je malo verjetno, da bi se bile kompromitirale s tem, da bi bile kratkomalo nekomu obljubile kos jugoslovanskega ozemlja v primeru razbitja Jugoslavije. Tako razbitje pa lahko pride samo od Sovjetske zveze, kajti kdo lahko verjame, da je danes možno razbitje Jugoslavije od znotraj? Kje je tista sila, ki bi to zmogla spričo mogočnega policijskega aparata titovske diktature in vojske, ki ni nič drugega kot samo pomožna policijska sila, katere naloga je bolj ohranjevati režim in skrbeti za red in. mir znotraj države, kakor pa j o braniti pred zunanjimi sovražniki, katerim — npr. Sovjetski zvezi — sploh ne bi bila kos?
Takšna ameriška izjava Italiji si bila tudi skrajno nekorektna do Jugoslavije in popolnoma v nasprotju z diplomatskim kodeksom korektnosti. Pomenila bi, da Američani že vnaprej obljubljajo nekomu ozemlje države, ki še obstaja in s katero hlinijo ne samo korektne, ampak celo dobre odnose ter ji nudijo, vsaj občasno, pomoč v raznih o-blikah. Razen tega — ali se gospod T.S. spolli zaveda, kakšen strup nezaupanja do Združenih držav in do vsega Zahoda vceplja tako pisanj« v slovenski narod in ga s tem hote ali nehote peha v naročje sovražnikov Zahoda? Ali ni mogoče, da je nasedel in da je skriti pomen takih trditev, kot jih j,e. navedel, prav-v taki zviti protiameriški in pro-tizahodni propagandi? ....
In še nekaj:	zakaj se stalno
govori v zvezi z bojem za slovensko državo o “razbitju”. .Jugoslavije? Kot že rečeno, ne ob-, staja oborožena sila, ki bi lahko razbila Jugoslavijo od znotraj.
Zunaj je tako sila samo sovjet-“ameriško-sloven- 'ska vojska. Ali hoče gospod T.S.
veznica v okviru Atlantske zveze? Se mu ne zdi, da je dejansko njegova in ne moja analiza “dvomljive vrednosti”, ker temelji na nepreverljivih govoricah oziroma čenčah in na popolnoma neverjetnem sodelovanju Vzhoda in Zahoda pri ‘razbitju’ t.j. pri oboroženem napadu na Jugoslavijo ter pri delitvi plena.
Res je, da se trudimo in borimo za slovensko državo, toda ta boj je samo političen in ga vodimo na demokratičen način, brez uporabe nasilja, ki ga odločno odklanjamo. Vem, da ga odklanjajo tudi vse hrvatske politične skupine razen majhnih skupin skrajnežev, ki pa boju za hrvatsko državo več škodijo kot koristijo.
Nisem bral knjige G. Coxa “The Race for Trieste”, ki jo o-menja gospod T.S., toda ne verjamem, da bi v njej zastopal stališče, da so Združene države leta 1945 iz kake posebne naklonjenosti podpirale italijanske zahteve oziroma interese nasproti Jugoslaviji. To so storile samo zato, ker je bila Jugoslavija tedaj zaveznica Moskve in oborožena Jconica sovjetske ekspanzije na tem delu Evrope, katero so skušale Združene države zajeziti in po možnosti odbiti. Jugoslavija in Slovenci še posebej se niso znašli v tistem zgodovinskem trenutku in so se odločili za napačno stran ter vodili napačno politiko. To je vsa in dovolj preprosta resnica. Vse drugo, kar :piše gospod T.S. glede “strateških in Bog ve še kakšnih razlogov”, so samo domneve in fantazije.
Gospod T.S. tudi piše: “... preglejmo samo za trenutek odnose med. Italijani in Slovenci v tem stoletju. Mislim, da ni potreba omenjati, vseh zločinov in preganjanj, ka.so jih 'Slovenci pretrpeli pod Mussolinijem.” Potem. omenja znani zločin nad Lojzetom Bratužem v Gorici, kateremu so. dali fašisti piti ricinusovo olje.-Pri tem navaja na-
venski manjšini, vendar je nikakor ni mogoče primerjati fašistični Italiji, kot dela to gospod T.S., češ da je “sedanja vlada ... bolj zvita in radi tega verjetno še toliko bolj nevarna”. Potem' takem bi bil fašizem za Slovence v Italiji celo boljši od demokracije! Te logike ni mogoče sprejeti. Poleg tega gospod T.S. pozablja, da se godijo hude krivice tudi italjanski manjšini v Jugoslaviji, le da Slovenci o tem neradi govorimo, kakor da je tisto, kar se v Sloveniji in Jugoslaviji dogaja z narodnimi manjšinami, vse prav in da je na besedo verjeti režimu, če trdi, da je italijanska manjšina srečna in z vsem zadovoljna. Vsekakor položaj Slovencev v Italiji ni tak, da bi opravičeval predvidevanje o italijanski okupaciji Slovenije ali da bi lahko govorili o preganjanju. Dokazi, ki jih navaja za preganjanje Slovencev v današnji Italiji, so — naj ne zameri — naravnost otročji in čisto neresni. To so tja vržene trditve brez dokazov, da bi napravil italijansko nevarnost za Slovenijo bolj verjetno. Zato se ne bom spuščal v podrobno pobijanje teh trditev, lahko pa mu postrežem z obširno dokumentacijo, če to želi. Vendar je u-trujajoče zavračati nesmisle, ki jih v pisanju gospoda T.S. mrgoli, kot npr. naslednj:	“Jeza
argumentira, da so drugi manj številni narodi prišli do lastne države. Ta argument za nas Slovence ne drži, ker mi živimo na enem najvažnejših kržišč v Evropi. Ljubljanska vrata so prehod v vse štiri smeri Evrope. Prav zato bodo Italijani storili vse, da jih ponpvno osvoje, če se jim ponudi prilika”. Enak nesmisel je trditev o članstvu Jugoslavije v “Evropski federaciji”. Kakšni? Ne poznam nobene “evropske federacije”. Čudim se, kje pobirajo ljudje, kot je gospod T,S.., take pojme in “informacije”. Ali živimo v zraku? Se zadovoljujemo s fantazijami in gradimo na njih načrte za svojo narodno prihodnost? Največji in najnevarnejši sovražnik za Slovenijo niso Italijani, kot trdi gospod T.S., ampak sovjetski ekspanzionizem — a ne samo za Slovenijo, ampak za vso Evropo in še velik del ostalega sveta.
ga Slovenca samo demokratična samostojna slovenska država. Vse drugo se lahko konča za slovenski narod samo z novo katastrofo.
Morski ogenj
Več ribičev, ki so preživeli nedavni ciklon na vzhodni obali Indije, je trdilo, da so videli o-genj, ki se je dvigal iz ogromnih morskih valov. Kakor se je po javljal nenavadni ogenj, tako so se valovi umirjali.
Znanstveniki pravijo, da gre za statično elektriko, ki jo aktivira veter, in da pri temperaturi okoli 2,000° Celzija razpadajo molekule vode na kisikove in vodikove atome. Vodik začne goreti. Podoben pojav so opazovali leta 1935, ko je orkan pustošil na Floridi.
Na nedavni ciklon v Indiji je prva opozorila ladja, katere instrumenti soTzmerili hitrost vetra okoli 140 kilometrov. V 48 urah je ciklon uničil obalo južne indijske države Andra Pra-deš.
Tropski cikloni, v Aziji tajfuni, na Pacifiku orkani, nastajajo kot pesledica vrtenja Zemlje in veljajo za naravni način prenosa tropske toplote proti severu. Pojavljajo se na oceanih blizu ravnika, izjema je le južni del Atlantika.
Vremenska bolezen
Skoraj za malo se mi tudi zdi, da bi navajal argumente proti njegovi omenjeni trditvi, da Slovenci ne bi smeli težiti po lastni državi, ker živimo ‘na enem najvažnejših križišč v Evropi’. Nasprotno, tudi zato bi morali težiti po njej, da bomo to križišče obvladovali mi, ne pa drugi, da bi tako služilo nam v prid, ne pa kakim našim ‘sovražnikom-’. Seveda pa je tudi to nesmisel. Vojske se danes ne premikajo pes in na konjih, Ljubljanska vrata so strategično že čisto nepomembna; v drugi svetovni vojni niso prišla v poštev in je bila strategičnem pomenu važnejša kaka Islandija ali Libija. Vse točke sveta so danes, v dobi raketnih iztrelkov in nadzvočnih letal, oboroženih z atomskimi bombami, enako važne ali ne-važne.
Kar pa zadeva pisanje gospoda T.S. o slovenskih vojakih in
Za spremembe vremena so ženske bolj občutljive kot moški. Važna je tudi zgradba telesa. Veliki, mršavi ljudje, ki so poudarjeno bledi in imajo slabo razvite mišice, doge roke in noge, ozek prsni koš in nizek krvni pritisk, dosti bolj občutijo spremembe vremena kot krepki rdečeiičniki.
Ko začne barometer padati in se pripravlja slabo vreme, se revmatične bolečine povečajo kar za 100%, prometnih nesreč je za 70% več in celo prezgodnji porodi se pojavjajo, kadar se zbirajo črni oblaki za nevihto. Bolj ko se veča relativna vlaga v zraku, več je napadov angine pektoris, srčnih napadov in seveda tudi migren.
Za ljudi, ki trpijo zaradi vremenskih sprememb, priporočajo zdravniki v kritičnih obdobjih močno hrano z mesom, jajci in mlečnimi izdelki. Ogljikove hidrate (kruh, testenine, sladkarije) pa naj ti ljudje tedaj kar najbolj omejijo.
MALI OGLASE
V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade —
Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271!
261-6211	J. Dallos
(Th.-Fri.-x)
Stanovanjska hiša naprodaj Zgradba z 12 stanovanji na vzhodni strani, dober dohodek, najboljši razlog za prodajo, naprodaj za $28,500. 942-6455. LENIN REALTY INC. Kličite: Jean, 942-9392 __________________________(56)
Naprodaj
Pohištvo naprodaj. Kličite 881-3824
(56,57)
ROOMS FOR RENT
In Collinwood area and Euclid Ave.
Call 681-6122
(56-60)
Apartment for Rent
3 rooms and bath down. $90.00 a month with heat. Pay your own cooking gas and electric. Adults. 391-4934.
(55-59)
Repairs of All Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. — 1103 E. 72 St.
(54-61)
Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo družini brez otrok in živali na 1016 E. 74 St. Kličite tel. 391-0575.
(55-57)
Hiša naprodaj
Enodružinska z garažo, veli-um vrtom na 71. cesti. Kličite po 2. uri pop. 881-2438.
(49-58)
Stanovanje išče Samski fant išče majhno opremljeno ali neopremljeno stanovanje, prizemno, v Sv. Vid, E. 61, Norwood, Addison okolici. Ponudbe ž imenom, naslovom in telefonom pošljite na upravo Ameriške Domovine”.
(54-57)
Za boj proti slepoti
Pravico do vida je treba pojmovati kot pomembno sestavino splošnega zdravstvenega stanja, preprečevanje slepote pa mora biti ena prvih nalog, so sklenili strokovnjaki posvetovalnega odbora za boj proti slepoti pri svetdvni zdravstveni organizaciji.
Na svetu je okoli 40 milijonov slepih. Približno 80% obolelih e iz dežel v razvoju. Po strokovni oceni bi lahko ustrezno akcijo pozdravili dva izmed treh. Izvedenci' SZO pravijo, da je slepoto kot posledico tra-
obrambi Slovenije, bi pripomnil homa ali nedohranjenosti mogo-
samo to, da se Slovenci ne bodo vojskovali, če ne bodo vedeli zakaj. Ali misli gospod T.S., da bodo slovenski “vojaki” res hrabro udarili po sovražniku, če jih ne bo nihče pripravil na to in če bomo takrat šele diskutirali, ali naj si ustanovimo svojo državo ali ne? Za kaj naj bi se borili, za kako razbitino Jugoslavije, za
če odpraviti, če bi bilo dovolj denarja in strokovnjakov, ki bi med drugim poskrbeli tudi za boljše higienske razmere.
Akcije bi bile lahko podobne tistim, s katerimi so zatrli na primer črne koze. SZO bo sestavila strokovni odbor, ki se ko sestajal enkrat na Teto, področne ustanove SZO pa bodo orga-
reči, da bomo mi, ki hočemo slo- pačen podatek, da je umrl ‘po
eno izmed njenih razbitih pro-!nizirale strokovne skupine za vine, brez pojma o vrednotah ;preprečevanje slepote v ogrože-demokratične družbe, ki naj bi nih deželah,
jih-pomenila slovenska država?’!	______0______
L. 1918 nas je žalostno poučilo, | Dopisujte v Ameriško da se Slovenci niso pripravljeni Domovino, sporočajte vse boriti za Slovenijo, ki ni država zanimive novice O roja-in pod katero si ne morejo pred- kill V SVOjiil naselbinah!
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UkILA
*99 E. 269 Si.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
FOR RENT
3 room apartment, furnace and bath in St. Vitus area. $65 per month- Call 881-7122.
(53-56)
Help Wanted
Čistilko iščejo
Čistila uradov in umivalnic dobi delno zaposlitev pri Bearings Inc. v mestu. Vprašajte za Bonnie, tel. 361-4530.
(52-56)
MACHINIST AND TOOLMAKER
and Bridgeport operator. Full and part time, high hourly rate, pleasant working conditions, steady overtime, paid holidays, Blue Cross and vacation. Apply at
ANKAH, INC.
83 Alpha Park, 653 Alpha Dr. Highland Hts., O. Ph. 461-4855
<57)
Gospodinjske pomočnico išče#!> za na deželo
Gospodinjsko pomočnico, prednost irna tista, ki bi živela v hiši, za oskrbo farmarske družine v okraju Medina, Ohio. Žena je na pol invalid, dve hčerki stari. 11 in 14 let. Po možnosti z vozniškim dovoljesnjem za avbo, privatno stanovanje in plača. Kličite 216-526-6014 ali pišite z navedbo usposobljenosti na: Housekeeper, c.o. Suite No. 107, 8180 Brecksville P.oad, Brecksville, Ohio 44141.
(5G-64),
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1973
BREZ DOMA I
Hektor Malot
V turobni nočni tišini se je od doma zaslišalo strašno rjovenje zdaj pa zdaj slišalo čudno poka- in Kapi je ves prestrašen od-
nje, ki ga je povzročalo zmrzovanje zgornje plasti snega.
Res srečo smo imeli, da smo naleteli na to kočo. Kaj bi bilo z nami, če bi bili ostali sredi gozda v snega in mrazu? Čeprav sem hodil tako tiho,
je to storil navadno, kadar je klical pse.
A pogrešana psa se nista odzvala. Noben šum ni motil turobne tišine gozda. Kapi pa, namesto da bi iskal, kakor mu je bilo ukazano, se je stiskal k mojim nogam in kazal vidne znake strahu, čeprav je bil navadno vedno tako ubogljiv in pogumen.
Svetloba, ki se je odbijala od snežne površine, ni bila dovolj močna, da bi nam bilo mogoče še nadalje iskati sledove. Kma-
skočil ter se stisnil k mojim nogam.
“Volkovi! Kje sta Zerbin in Sladka?”
Na to vprašanje nisem mogel lu je postala tako slepeča, da odgovoriti. Nedvomno sta oba nismo videli ničesar več okrog psa odšla iz koče, medtem ko sebe. sem vendarle zbudil pse. Zerbin j sem spal. Zerbin je izvedel to,1 Vitalis je znova važvižgal ter se je dvignil in prišel k meni do kar sem mu prej zabranil; Slad-	glasno poklical Zerbina in	Slad-
\hoda. Ker ni znal opazovati ka pa je	sledila tovariša.	ko. Poslušala sva.	Mrtvaška ti-
krasote zimske noči kakor jaz,j Ali so ju volkovi odnesli? šina je vladala okrog nas. Srce se je kmalu naveličal in hotel iti Zdelo se	mi je, da je gospodar-	se mi je stisnilo,
na prosto. Z roko sem mu po-J jev glas	izdajal to bojazen, ko	j “Ubogi Zerbin!	Uboga	Slad-
mignil, naj ostane v koči. Ali ni^me je vprašal, kje stav	ika!”
bolje, da ostane na toplem, ka-( “Vzemi tudi ti ogorek,” mi je; Vitalis je potrdil moj strah, kor pa da bi se v tem mrazu dejal, “in pojdiva jima na po-j “Volkovi so ju odnesli,” je de-potepal naokoli? Ubogal me je;'moč.”	(jal. “Zakaj si ju pustil na pro-
toda ko je sedel k ognjišču, se je Ko sem bil še na vasi, sem sli- sto?”
obrnil proti vratom kakor tr- šal pripovedovati o volkovih Oh, da! Zakaj? Nič nisem mo-
mast pes, ki noče opustiti svojih strašne zgodbe. Kljub temu pa gel odgovoriti.
namer. ^	se nisem obotavljal. Vzel sem! “Poiščimo ju,” sem zajecljal.
Še nekaj časa sem stal ob iz- ogorek in sledil gospodarja.	Hotel sem iti naprej, a Vitalis
hodu in opazoval pokrajino. Ko pa sva dospela na prosto, me je zadržal, čeprav mi je pogled na sneg nisva zagledala niti volkov nitij “Kje pa 311 hočeš iskati?” me napolnjeval srce z žalostjo, sem psov. V snegu je bilo opaziti sa-'je vprašal, vendarle užival ob tem opazo- mo sledove obeh psov. Šla sva! “Ne vem. Povsod.” vanju. Najrasji bi bil zajokal, za temi sledovi. Vodili so zadaj 1 “Kako neki se moreva znajti Čeprav bi /.adostovalo, da za- za koče. Nekoliko proč od te je v tej temi in snegu? prem oči ah pa da se vrnem k bil sneg ves poteptan, kakor da Prav je imel. Sneg nama je °gnjuy da bi ga več ne videl, se
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MIHUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING FEBRUARY 25, 1978
The Society’s Secretary, Robert M. Kochevar, sent notices to all members of the Supreme Board of the Holy Family Society to meet at the Home Office on Saturday, January 28, 1978 for the Board’s annual meeting. Again inclement weather caused the meeting to be rescheduled. The Supreme Board members were notified of the change and were asked to meet on Saturday, February 25, 1978.
President, Joseph J. Konrad, called the meeting to order at 11:00 a.m. Saturday, February 25, 1978.
The President opened the meeting with a prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society.
President, Joseph J. Konrad, now called on the Recording Secretary, Nancy Osborne, to call the Roll of Officers and invited guests.
The following members of the Supreme Board were present: President, Joseph J. Konrad; First Vice-President, Ronald Zefran; Second Vice-President, Anna Jerisha; Secretary, Robert M. Kochevar: Treasurer, Anton J. Smrekar; Recording Secretary and Social Director, Nancy Osborne; First Trustee, Joseph Šinkovec: Second Trustee, Frances Kimak; Third Trustee, Anthony Tomazin Jr., First Judicial, Mary Riola; Second Judicial, John Kovas: Third Judicial, Frank Toplak. Our Spiritual Director, Rev. Aloys-ius Madic was unable to attend the meeting because of illness. The following invited guests also attended our Annual Board Meeting: Carol Barbie, Mae Barbie, Jean Konrad, Wilma Šinkovec. Charlotte Tomazin and Frank Turner.
Because a copy of the minutes of our previous board meeting held on July 23, 1977 was sent to all board members, a motion was made by Ronald Zefran and seconded by Anton J. Smrekar that we dispense with the reading of the minutes of the previous meeting and accept the minutes as prepared. Motion carried.
The minutes were than passed to the board members for signature.
The President, Joseph J. Konrad now called on our Trea-
bi se na tern mestu valjalo več segal prek kolen in najina ogor-1 !?urerj Anton J. Smrekar for his report and the reading of the Fi-vendarle nisep gani!.	živaJij_ _	. ka gotovo me bosta mogla raz- nancial Statement of the Holy Family Society.
* oneno pa sem še le vrnil k Išči, išči, Kapi! ’ je dejal Vi- svetliti teme.	Mr. President and members of the Supreme Board:
ognju in, ko sem naložil nanj tališ in obenem zažvižgal, kakor	(Dalje prihodnjič)	j The following Cash Statement has been prepared from the
nekaj vej, se mi že zdelo, da storim najbolje, ako se usedem poleg ognjišča na kamen, ki sem ga prej imel namesto blazine.
Moj gospodar je mirno spal. Tudi psi in Srček so spali in z ognjišča so se dvigali visoki plameni, ki so segali skoraj do strehe. Samo pokanje dračja in; prasketanje ognja je motilo tišino.
Dolgo časa sem se zabaval s tem, da sem opazoval plamene in iskre, ki so letele na vse strani. Polagoma pa me je prevzela utrujenost in zaspal sem, ne da bi vedel kdaj.
Če bi bil moral pripravljati veje, bi se bil raztresel s tem, ko bi hodil po koči. Ker pa sem sedel nepremično in mi ni bilo treba storiti drugega kot iztegniti roko do kupa, me je prevzel zaspanec in me premagal. Medtem ko sem bil prepričan, da lahko bedim, sem zaspal.
Nenadoma me je zbudilo besno lajanje. Bila je še noč. Nedvomno sem spal dolgo časa, kajti ogenj je ugasnil ali vsaj | ni več dajal toliko svetlobe, da bi osvetljeval kočo. Lajež ni ponehal. Bil je Kapijev glas. Toda čudno, niti Zerbin niti Sladka nista odgovarjala svojemu tovarišu.
“Kaj se je zgodilo,” je vprašal Vitalis, ki se je tudi zbudil v tem hipu.
“Ne vem.”
“Zaspal si in ogenj je ugasnil.”
Kapi je planil k vratom, a ni šel na prosto; stal je pri vhodu in lajal.
Kar me je vprašal Vitalis, sem se vpraševal tudi sam: Kaj se je zgodilo?
Kot odgovor na Kapijevo lajanje sem zaslišal žalostno zavijanje, v katerem sem spoznal glas Sladke. Ti glasovi so prihajali izza koče in so se zdeli čisto blizu.
Hotel sem iti iz koče, Vitalis pa me je ustavil in mi položil roko na ramo.
“Naloži najprej dračja na ogenj,” mi je velel.
Medtem ko 4 sem izvršil njegovo povelje, je on vzel z ognjišča ogorek in pihal nanj, da bi se razgorel. Ko se mu je to posrečilo, ga ni vrgel zopet na ognjišče, ampak ga je obdržal v roki.
“Pojdimo gledat,” mi je dejal. “Ostani za menoj! Naprej, Kapi!”
V trenutku ko smo stopili na prosto, se je v nočni tišini nena-1
1 £eneral 1:,ooks of the Holy Family Society °f the U'S'A-
Office Eqipment........................ 2,363.74
Fraternal Activities.................. 25,760.87
Donations............................. -1,082.14
I.B.M. Service........................ 66,803.19
Official Publication ................ 1,056.00
Dues & Subscriptions................... 1,110.40
Actuarial & Accounting Fees............ 8,305.51
Insurance.............................. 3,356.00
Rental of Safety Dep. & P.O. Box_____	95.00
Bank Collection Charges .................  17.50
Board Meeting & Per Diem ............ 2,406.99
Interest on Premium, Deposit Fund ....	34.08
Repairs to Building ’................ 1,911.72
TOTAL GENERAL EXPENSES PAID .................$540,063.36
Taxes, Licenses & Fees Paid	,
Department of Insurance ..............$	489.00
Social Security Expenses ............. 12,802.40
Director of Labor...................... 1,831.68
Federal Unemployment .................... 793.99
Total Taxes, Licenses & Fees Paid.....................$	15,917.07'
Total Expenses for the period............ $2,571,463.82
Ledger Assets-—December 31, 1977 ..........$4,418.939.09
< Ledger Assets—December 31, 1976 .............$3,893,590.47
Increase in Ledger Assets for the Period ....$, 525,348.62
Mr. President and Board Members. Our financial report shows we have again had a very good year. I want to thank our President and Secretary for the fine job they are doing. I will continue on with my report of security transactions for the last six months.
PURCHASES—CERTIFICATES OF DEPOSITS—
SAVINGS & LOANS Date
8-18-77
8-22-77
7-	14-77
8-	31-77
9 -3-77
9-	10-77
9-29-77
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
10-11-77
10-17-77
11-14-77
err
oocietjr
JOLIET, II. 60434
ONE FAIIUAME DRIVE
Smce 1914 ...
. .. tht Holy Fairily Society of the U.S.A. has been dedicated t& the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in 'rsuranee protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE * HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph,
Society’s Catholic Action Programs are:
L Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and Httle league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A.
LEDGER ASSETS FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1977 EXHIBIT I LEDGER ASSETS
Petty Cash ............................$	400.00
First National Bank—Misc. Account......221,595.34
First National Bank—Benefit Account	-0-	221,995.34 J 71-14-77
.(Bonds......................................... $2,269,011.00
Stocks—Preferred ................................ 55,959.92171-14-77
Stocks—Common..................................   107,025.80
Certificates of Deposits—Savings & Loan.......... 1,677,191.68171-16-77
Policy Loans ...................................r	88,199.85
Nets due from Agency ............................ 4,407.27(71-22-77
TOTAL .........................$4,423.790.86
LEDGER LIABILITIES
Illinois State Tax........................ 665.07
Social Security Payable ...............    421.52
Withholding Taxes Payable ...............1,075.50
Reserve for Checks Written off...........1,945.45
Premium Deposit Fund .................... 744.23	ic, .	„ T ,,,
TOTAL	S 4 851 771 ^**^***^ ^
TOTAL NET LEDGER ASSETS AS OF DECEMBER - 31,: 1977 ..............   ..$4,418,939.09
Name	Amount	Maturity
Melrose Sav. & Loan Assn		$30,000.00	8-18-83
Melrose Park, 11. 1st Fed. Sav. of Westchester ..	30,000.00	8-22-83
Westchester, II. Standard Fed. Sav. & Loan ....	20,000.00	7-31-83
of Chicago, Chicago, 11. Chicago Federal Sav. & Loan ..	30,000.00	8-31-83
Chicago, 11. Great Amer. Fed. Sav. & Loan	30,000.00	9 -3-83
Oak Park, 111. Village Federal Sav. & Loan ..	30,000.00	9-10-83
Hinsdale, 11. 1st Federal Sav. & Doan	30,000.00	10-14-83
Elgin, Elgin, 11. Citizens Fed. Sav. & Loan ... .	30,000.00	10-11-83
Matteson, 11. Evergreen Sav. & Loan'		30,000.00	10-17-83
Evergreen Park, 11. Midlothian Sav. & Loan		30,000.00	11-15-83
Midlothian, 11. Midland Sav. & Loan 		.30,000.00	11-15-83
Bridgeview, U. 1st Fed. Sav. & Loan of		30,000.00	11-17-83
Rockford, Rockford, H. Home Fed. Sav. & Loan of ,...	30,000.00	11-18-83
Rockford, Rockford, 11. Palos Sav. & Loan 		 .	30,000.00	11-23-83
Palos Heights, 111.
The above certificates were all 6 year certificates pa>' ing 7345h interest.
STOCKS—PREFERRED Name
Hudson Pulp & Paper Co.
Amount
.$2,500.00 (Called 7-21-77 ■ Amount MaturW Date
9 -2-7'
.$40,000.00
Družba
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A.
INCOME FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1977 EXHIBIT H
INCOME
PREMIUM INCOME
Life Premiums ...............$ 495,830.00
Accident & Health Premiums .. 2,317,211.76
TOTAL PREMIUM INCOME ... .$2,813,042.16
INVESTMENT INCOME
Interest on Bonds................$185,277.55
Interest on Policy Loans .......... 4,577.49
Interest on Certificates of Deposits ...	85,146.59
Dividends—Stocks ........................ 4,155.65
Interest on Advanced Commission ....	4,665.00
Amortization of Bonds.............. (-52.00)
Great American Fed'. Sav. & Loan ,
Oak Park, II.
Chicago Federal Sav. & Loan............40,000.00
Chicago, II.
Citizens Federal Sav. & Loan ......... 40,000.00
Matteson, II.
Evergreen Sav. & Loan ................ 40,000.00
Evergreen Park, II.
Unity Savings & Loan ................. 40,000.00
Park Forest, II.
Standard Federal Sav. & Loan.......... 20,000.00
Aurora, II.
ANTON J. SMREKAR-
9 -3-77 10-12-77 10-22-77 11 -l-^ 7-14-77
-Treasth'61
sv. Družine

>••••••••••••••«
President
First Vice-President Second Vice-President Secretary
Treasurer ...........
Recording Secretary First Trustee ..
Second Trustee ..
Third Trustee.....
First Judicial ___
Second Judicial -Third Judicial......
Social Director ....
Spiritual Director Medical Advisor





Officer*
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak .... Anthony Tomazin i.~ Mary Riola
—	John Kovaa .... Frank Toplak -.. Nancy Osborne
—	Rev. Aloysius Madic, O.F.M. ... Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. EXPENSES FOR THE PERIOD ENDED DECEMBER 31, 1977 EXHIBIT III
EXPENSES
Claims—Death   ...............$ 85,768.00
Disability Benefits .......... 2,306.77
Cash Surrenders & Endowments ....	33,080.51
!i
Our President asked the members of the Board if there vvere any questions regarding the financial statement or security tranS' action reports that were presented by the Treasurer. All questi°n^ presented were answered to the full satisfaction of the B°arcl TOTAL INVESTMENT INCOME .. .!$ 283,770.281MemberS fnd the meeting then moved to the next order of biW
Income for period ended December 31, 1977 .......$3,096,812.44 ness ™hl<* was for a motlon to accePt the financial stateme
I presented by our treasurer. This motion was made by Joseph Sm*
j ovec and seconded by Anthony J. Tomazin. Motion carried. , Our treasurer then made a motion that the Supreme B°a£ ratify the security transactions made by the Financialy Comm1’4' tee during the six month period of July 1, 1977 to December_ 1977. This motion was seconded by Anthony J. Tomazin. Moli00 I Carried.
President, Joseph J. Konrad, took a moment out at this tin16 to publicly thank our treasurer, Mr. Anton J. Smrekar for hlS
Claims—Health & Accident........... 1,175,574.58	continued excellent job as treasurer of the Society. With
TOTAL PAID TO POLICYHOLDERS______________$1,296,729 861gr0Wth °f tne Society hls responsibilities and duties continue
I Commissions Paid	increase. Mr. Smrekar continues always to show his dedicate
Policy Fees.........................$ 18,970.00	Iand concern for the Society. I personally thank him for a j°
Commissions—Life ................... 91,059.27	well done.
Commissions—Health	&	Accident___ 608,724.26	(^	06	ontinued)
TOTAL COMMISSIONS PAID................$ 718,753.53
GENERAL EXPENSES PAID
Rent and Utilities ..................$ 52,528.81
Salaries ........................... 258,945.50
Legal Fees........................... 10,539.50
Medical Fees........................... 1,697.50
Inspection Reports.................... 4,941.11
Office Maintenance &	Supplies	.......	23,145.42
Travel ................................ 2,681.69
Postage, Exp. Telephone	&	Teleg.....	30,444.71
Advertising ........................... 4,224.00
Printing ............................. 26,591.40
Promotional........................... 10,020.58
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN’S GLORY - THE KITCHEN
/
To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432