Stran 385. Kmetijstvo. Sadjarstvo. Ako gospodarji za svoje sadje ne dobijo pričakovane cene, je vzrok temu pomanjkljivo trganje, razbiranje in spravljanje ob razpošiljanju, — Dobre vrste sadje se dobro plačuje in se zares tudi nikdar preplačati ne more. Toda uprav neverjetno je, kako se navadno sadje nabira. Nemalokrat se dogaja, da se ljudje, navadno nevedna in lahkomišljena mladina, hlapci, dekle ali domači ter tuji otroci, vržejo na sadje, ter je neusmiljeno stresajo, otepajo in trgajo z grabljami in vilami z drevja tako, da zderejo doli zadnji sad. S sadjem oklestijo in oderejo seveda tudi zelenje in veje, katere rodijo sad. Toda kako je sadje samo, spravljeno z drevja na ta način! Kjer se sadje bere na ta način, ne more biti govora o dobrih cenah. A to ni še vse. Posestnik, ki pusti obirati sadje na tak način, sme biti tudi prepričan, da bode imel prihodnje leto mnogo manj sadja, ker je drevo poškodovano. Dva pogoja sta, katera treba posebno uvaževati, ako hočemo sadje dobro spraviti: Sadje sme se trgati le, kadar je vreme suho in nebo jasno, ne sme se pa nikoli tresti. Nadalje se ne sme preveč valjati po rokah. Najplemenitejšim vrstam jabolk na pr. se pozna, da so prevlečeni s fino voščeno kožico, katera služi naravnemu namenu, da se varuje sadje škode. Ako pa se sadje v enomer jemlje v roke, ali se premetava, tedaj se ta kožica odere, a to je potem krivo, da imajo do sadu pristop eni mikroorganizmi, kateri provzročujejo gnjilobo. Čim mehkejšega in sočnejega mesa ko je sadje, tembolj je treba paziti pri trganju istega od drevja. Mnogo bolj, nego se je to godilo do sedaj, treba bode tudi poslej gledati na pravi čas sadne trgatve. Ako je sadje po trgatvi pokvarjeno, je to mnogo pripisovati okol-nosti, da se ni trgalo o pravem času. Navadno #se trga sadje prezgodaj. Radi tega sadje vene, ker navadno vidimo na pr. pri sivih renetah, A to je v kvar kakovosti in trajnosti sadja. — Pri nekaterih hruškah pač na- Stran 386. sprotno vidimo, da je bolje, ako se jih trga zgodaj, nego pozno, pri jabolkih pa je le čas prave zoritve tudi ugodni čas za trgatev. Na ceno sadja pa ima velik vpliv razbiranje in razvrščenje. Samo dobro izbrana roba zamore imeti tudi dobro ceno. To si more zapomniti vsak sadjar, da si razvrsti sadje v prvo, drugo in tretjo vrsto in je potem razdeli po rodu za uporabo na pr. namizno sadje, sadje za mošt itd. Pri tem delu se mu ne sme smiliti časa, ker mu bode trud dobro plačan, ako pomisli, da kupci zdaj zahtevajo izbrano in razvrsteno sadje. Vse črvivo, stolčeno, nagnito in raskavo sadje treba odstraniti, a iz istega narediti mošt za dom, lepo sadje pa gre na prodaj. Več težave seveda provzroča sadjarju spravljanje sadja. Na splošno se ne more priporočati sadjarjem, zlasti ne manjšim, da hranijo sadje čez zimo. Res je za nekatere zapeljivo to, da okoli Božiča prodajo meterski stot jabolk za 3—4 gld. dražje nego meseca oktobra; ako pa si stvar ogledamo od bliže, pridemo do zaključka, da je bolje, ako prodamo sadje kmalu po trgatvi. Ako sadje spravljamo, je prvič izguba pri teži, ker se sadje osuši do 15—20 odstotov. Potem je zguba na ognjitju in raznih drugih škod. Zlasti je izguba večja, ako ni primerne shrambe, kjer bi se moglo sadje ohraniti zdravo. Seveda je potrebno, da prostor v shrambi najprej očistimo, predno spravljamo notri sadje. Treba odstraniti iz shrambe staro trhlo slamo in kar je takih reči, ki širijo duh trhlobe in tvorijo škodljivih gliv. Police, stene itd. je treba umiti z lugom od sode. Prostor treba razkužiti in potem dobro prezračiti, Najbolje je tudi, da v istem prostoru ni nobenih drugih pridelkov, zelje, repa itd. ker zlasti fino sadje ne prenaša duha drugih pridelkov. Fino sadje je položiti na suho rženo slamo, še bolje pa na žaganje od nedišečega lesa. Naloži se sadje v eno samo vrsto, da ne leži sad na sadu. Laži naj sadje z repom na dolnjem kraju. Vse to je težavno, a kdor hoče prihraniti sadje čez zimo zdravo, se more po tem ravnati, bolje torej seveda, ako je proda pred zimo. Mnogo drugih pazenj kakor jednakomernost toplote v shrambi ne puščati zraka notri, odbiranje pokvarjenega od zdravega itd. spada vse k potrebni hranitvi sadja, o čemur se je pa že toliko govorilo, da je odveč še kaj pisati o tem. Poglavitno za sadjarje v naših krajih je: trgati zrelo in o dobrem vremenu, razvrstiti sadje in dobiti za rana dobrega kupca, naposled pa tudi narediti mošt na domu, ki nam prihrani mnogo lepih novcev, katerih sicer izmečemo za nezdravo vino po krčmah. Nasvetujemo pa še posebno letos, ko je sadja dovolj povsod, da naši sadjarji naredijo mošt, a zanj otvorijo v mestih posebne krčme s sadnim vinom, ki je vsaj zdravo — mesto umetnega italijanskega vina.