Leto LXXm, št. 23 jnoium wn>»' hKUMH t«OIUf)n« I r«i.fo» »«-»(4 HiMtu itiatoiu O UJ - OetL Iti uiatlju* lt* 464 m uraHlM Ul l»«M u ia»ril* UkljO«M U llaptl« m MlaM I* IUII)» U ta m o. SLOVENEC 1 A N U A K l«<45 30 TOREK In schwerem Ringen mit starken sowjeti-schen Verbanden Feindliche Bodengevvinne im oberschlesischen Indnstriegebief. — Gegenangriff aus dem Ktnun Rybnik warf sovvjetische Vorhnten zuriick. — Angriff gegen die Flanke der auf Elbing vorgeslossenen feindlichen Panzerarmee. — Srhwere Kfimpfe beiderseits Konigsberg. DNB Aus dein Fiihrerliauptquartier. J9. Januar. Das Oberkommando der Wehrmac.ht gibt bekannt: In Ungarn danern harte Abwchr-kampfe zwischen Plnttensee und Don a a nnd im \Vestteil von Budapest an. 33 feindliche Panzer wurden hierbei vernichtet Beiderseits der oberen Weichsel nnd im oberschlesischen Indu-striegebiet stehen unsere Truppen in schvvcren Ringen mit starken sowjeti-schen Verbiinden, die weiter Boden ge-vvinnen konnten. Ein Gegenangriff au« dem Rauin Rybnik warf die feindlichen Vorhnten weit narh Nordosten zuriick. An der Oder vvurden zwi-seben Kosci und Breslnu zahlreiche bolschewistiscIic Angrilfe abgeschlagen nnd mehrere feindliche Briickenkijpfe bcscitigt oder eingeengt Bei Steinau gewann der Feind trotz hartniickiger Gegenwehr auf dem Westnfer der Oder Geliinde. Die Besatzungen von Lissa, Po-sen und Seli n eid cm 0 hI viesen starkero Angriffe der Bolsc.hewistcn ah. An der Obra-Front lebte die Geferhtstatigkeit auf. Im Ranm n8rd-lieh der Netze nnd nordlich Br o alfa erg drangen die Sovvjets vveiter nach Norden nnd Nordvvcsten vor. Feindliche Vorstftsse gegen Thorn wnrden zerschlagen. Ani Unterlauf der VVeich-sel kam es zn wechselvolIen K8mpfen. Die Marienburg wird gegen heftige feindliche Angriffe gehalten. Der Angriff ans dem westlichen Ostpreussen gegen die Flanke der auf Elbing vorgestossenen feindlichen Panzerarmee drang bis in die Niihe von Preussisch-Holland dnreh. ln seinem Verlaaf vernichtcte die nie-dersachsische 131. Infanterie-Division pestem 4? sovvjetische Panzer. Gegen die Siid- und Ostfront Ostpreussens hiilt der feindliche Drnck an. Beiderseits Kflnipsberg sind schwcre Kampfe mit eingebroc.henen feindlichen Kraften im Gonge. Der Briickenkopf Memel vtnrdc nach griindlirher Zerstbrung aller mi-litarisch Vrichtigen Anlagen, insbeson-dere des Ilafens, gcriiumt. An der kurlandischen Front IicGen die Angriffe der Sovrjets nach. Siidlich Franenburg griff der Feind stnrker an, wurde aber abgevviesen. Schlacht- nnd Jagdfliegcrverbfinde fiigtcn auch gestern in den Kampfran-men der Wintcrschlacht im Osten dem Gegner hohe Ausfalle nn Menschen und Material zn. Im W e s te n sind nn unserem M a a s-Briickenkopf ostlich Gertruiden-berg ernent Kampfe mit Knnadiern im Gange. Bel starken Schnectreiben wiesen unsere Truppen an der Rur Angriffe der Englander ab. Nur in S t Odi-Ilenberg, siidostlich RBrmond, konnte der Feind nach schvveren Ifau-serkampfcn eindringen. Im Raum nordostlieh St Vith, bei Vianden nnd siidostlich Remlch wurden stiirkere Angriffe der Amerikaner in unserem Ilauptkampffeld anfgcfangen. Im Elsass seheiterten alle feindlichen Angriffe gegen unsere Stellungen am Kot h-Abschnitt im zusam-mengefassten Artilleriefeuer oder durch Gegenangriff e. Zwischen S c h i e 11 -stadt und Kol m ar verst&rkten sich die Angriffe des Gegners iiber die III und fiihrten znm Verluste von Drusenhcim. Bei Sennheim und Thann blieben Angriffe des Feindes erfolglos. Vor der westnor,wegisehen Kiiste schossen dentsehe Zerstorer iin Artilleriegefccht mit einem Verband britischer Kreuzer einen der Krenzer In Brand und bcschHdigten ihn ansscr-dem dnreh mehrere Volltreffer schwer. Unsere Zerstorer setzten ihren Marsch fort. Bel angloamcrikanischen Terroran-griffen auf das westliclie Reichs-gebict enstanden gestern vorwiegend Seli a d en In WohnvierteIn von K «I n und Dort m und. In der vergangenen Naeht warfcn britische Terrorflieger Bomben auf Stnttgart- Ausserdem wnrde die Rcichshauptstadt dnreh schnelle Kanipfflugzenge angegriffen. NachtjSgcr und Flakartillcrie schossen 21 viermotorige Bomber ab. Zagrizena nemška obramba na vzhodu Berlin. 29. Jan. Mednarodni poročevalski urad poroča s Blezijskega bojišča: Boljševiki so usmerili proti jugu močne rezerve, katere so prvotno hoteli uporabiti ob Odri ter podvojili svoje napore za zasedbo gornjošlezijskega industrijskega področja. V Beuthenu, llin-denburgu, KonlgshOtteju ter oh severnem robu Katovic se šo vedno uspešno branijo močna nomSka oporišča proti napadom z vseh strani ter prizadevajo Sovjetom najtežje izgube. Nekaj večjih bojnih skupin, ki jim je grozila ob južnem robu premogovnega okrožja obko-litev, so je prebilo ter včlanilo v ostale nemške napadalne oddelke. Proti nekaterim sovjetskim mostiščem na zapad-nem obrežju Odre so izvedle nemške čete silno napade, stisnilo več mostišč ter drugfknut zavzele nazaj majho mesto Kraippitz Po visokih izgubah prejšnjih dni bo bili včeraj boljševiki mimi pred obrambnim pasom Vrati stavo. Nekaj močnejših boljševiških sunkov proti Srhneidemtlhlu se je zopet zrušilo v nemškem obrambnem ogniu. Ob severnem robu Bidgošča je odbila nemška odporna skupina silne napade. Proti Torunu so izvedli Sovjeti le šibkejšo sunke, ki so bili vsi brezuspešni Na ho-jiSču ob Visli so izpraznile nemško čete mostišče Kuhn. Silne sovjetsko sunke proti mostišču Graudenz so nemško četo z lahkoto odbile. V Marienburgu divjajo dalje ogorčeni poulični boji. Posebno siloviti boji divjajo za stari grad, kjer so zadale nemške čete sovjetskim napadalnim kolonam ponovno visoke izgube. Nemške čete »o uničile nekaj sovjetskih prednjih oddelkov, ki so severnovzhodno od Ma-rionburga prekoračili Noga t. Medtem ko so je posadka Elbinga uf»pešno branila, so bili odbiti tudi bolj-šoviški napadi na zapadni bok vzliodno-pruskega bojišča. Bilka na tem področju se bliža svojemu višku, ker sta |>osluli obe strani v lw>) močno sile. Ena ramo nemška divizija jo uničila včerai 47 sovjetskih oklepnikov. So< ietl še nadaljo z isto silovitostjo pritiskajo nn lumigs-borg. Severno in južno od mosta so dosegli boljševiki globlje vdore, ki so jih nemški oddelki v težkih bojih zajezili. Mostlščo Memel jo bilo p° po|x»lnem razrušenju vseh vojaških naprav, predvsem luke, izpraznjeno. Na kurlandskem bojišču so jiopustiH boljševiški nomadi v »meri proti Liepaji. Samo južno o«l Frauenburga eo navalili boljševiki z večjimi oddelki, vendar so bili povsod odbiti. Vojno razpoloženje v Vratislavi V težkih borbah z močnimi sovjetskimi oddelki Sovražnik je napredoval na zgorjnešlezijskem industrijskem področju- — S protinapadom s področju pri Rybniku smo vrgli sovjetske prednje straže nazaj. — Napad na bok do Elbinga prodrle sovražne oklepniške armade. — Težki boji ob obeh straneh Kiinigsbergu. Fiihrerjev glavni stan 29. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča: Na Madžarskem se nadaljujejo trdi obrambni boji med Blatnim jezerom in Donavo ter v zapadncin delu Budimpešte. Pri tem smo uničili 33 sovražnih oklepnikov. Na obeh straneh gornje V i sle In nn gorn ješlezi jskem industrijskem področju so nnše čete v težkih bojih z močnimi sovjetskimi oddelki, ki so nadalje napredovali. S protinapndom iz področja Rybnikn smo vrgli sovražne prednje straže daleč nazaj proti severovzhodu. Ob Odri smo odbili med Koselom in Vrntislavo številne boljševiške napade te.r zožili ali odstranili več sovražnih mostišč. Pri Ste in a nu je sovražnik kljub trdovratni protiobrambi zasedel ozemlje nn zapadnem obrežju Odre. Posadke Lisse, Poznanja in Schncidemiihla so odbile močnejše boljševiške napade. Na bojišču ob Odri je oživelo bojno delovanje. Na področju severno od Netze in severno od Bidgošča so prodrli Sovjeti dalje proti severu in severoznpadu. Sovražne sunke proti T o r u n n smo razbili. Ob spodnjem teku Visle je prišlo do menjajočih se bojev. Marienburg držimo proti silnim sovražnim napadom. Z napadom iz zapadnega dela vzhodne Prusije proti boku sovražne oklepniške armade, ki ^e prodrla do Elbinga, smo prodrli v bližino Preussisch-IIollanda. Pri tem je uničila spodnjesaška 131. pehotna divizija včeraj 4? sovjetskih oklepnikov. Sovražnik nadalje pritiska proti južnemu in vzhodnemu bojišču vzhodne Prusije. Na obeh straneh K8-nigsbcrga so v teku težki boji z vdrlimi sovražnimi silami. Mostišče M c m e I smo po temeljitem razrašenju vseh vojaško važnih naprav, posebno luke, izpraznili. Na kurlandskem bojišču so po-imstili sovjetski napadi. Jnžno od Frauenburga Jo sovražnik močneje napadal, vendar smo ga odbili. Oddelki borbenih in lovskih letal bo "dali tudi včeraj na bojnih področjih limsko bitke na vzhodu nasprotniku visoke Ijgub« v ljudeh in gradivu. Na napadu se ob našem mostiiču ob IU a a s i vzhodno od Gertruiden-b • r g a nnnnrnn hnrimn a Rnnndei. r.i močnem sneženem viharju se nd-Mle nsišn ?cte nanndo Anglcirv ob Vojni poročevalec Ileinz Broker. Trdi za'kon vojne obvladuje že več dni spod-nješlezljsko obmejno mesto ob Odri, ob tej usodni reki nemškega vzhoda. Polagoma se je moralo prebivalstvo sprijazniti z ukrepi, ki bo postali potrebni zaradi vojnega položaja. Navodila krajevnih skupin za odvoz mater in otrok ter kasneje žensk sploh, pa tudi staircev, bolnikov in invalidov so vsi uvidevno sprejeli na znanje tor se po njih ravnali V nekaj dneh so spravili iz Vrati-slavo stoiisoco preuivatiev Na sankah, vozovih, prikolicah «o vozili ljudje prtljago, najnujnejše, kar so zbrale rodbine, na kolodvore in na zbirališča. Brez prestam k a je vozila električna cestna zeleznica, ne da bi kdo zahteval vozimo. Sosed Je pomagal sosedu, strankina politični vodie pa niso mirovali niti trenutka, kdor j j bil blizu zbirališča, je po ■iasneženlb potiti in trgih kar soim privlekel svoj nahrbtnik in svojo kovčke. Zaikon vojno je ukazovtvl. Ljudje so mu sledili. Cesto so bile še bolj živahne, ker so prihajali v mesto kmetje s svojimi vozovi in sankami, ker so se hoteli umakniti iz ogroženih pokrajin zgornje in spodnje Alezijo. Naročilu o pripravi ljudi na preselitev je sledil kmalu poziv v nemško ljudsko vojsko. Moški so se javljali pri krajevnih skupinah, koder so dobili evoj* povelja, nakar so odšli z orožjem v roki v boj za domov>no. Vse so jo odigravalo v miru in redu. Čeprav jo morda manjši del vratislav-skega prebivalstva šo pred kratkim dvomil v resno ogroženjo šlezijskegu glavnega mesta, se je vendar ta kruj obnašal sednj tako, da je bil vreden dobe iz leta 1813, ko jo postala ftlezija obnovitvena celica nemških dežel, pa tudi onega slavnega dejanja, ki je lota 1211 zlomilo naval vzhodnih lioni ter s tem rešilo Rvrojio. Vratislava, bojiščno mesto, nI prenehalo dihati in živeti. Mrzlično se jo ol>o-rožilo v teh nekaj dneh za obrambo. Na vožjiih cestah, ki vodijo vanjo, so pripravljeno iMuikado, mostovi protfo Odre so podmimiranj, pionirji in ostale tehnične čete so razstrelili led na reki, da bi na ta način preprečili ali otofkočili njeno prekoračenje. Treba bo le pritiska na gumb, pa bodo v danem trf-nutku zleteli v zrak ponosni, široki in krasno razpeti prehodi preko Odre, da bi zaprli sovražnim oklepnikom pot v notranje mesto. Vpoklicani pripadniki ljudske vojske gledajo z zanimanjem na napadalne lopove, protitankovske in protiletalske oddelke, poljsko havbice in druge skupine, ki bile na bojišče. Njih obraze preveva zaupanje. Vralislaro bodo držali do zadnjega z vzgledno moškostjo. Sovražnik 1h» naletel tu na odločen odpor. Amerikanec o suženjstvu v SSSS R o e r j u. Ramo v S t. 0 d i 1 i e n b e r -g u , jugovzhodno od R ii r m n n d a je vdri sovražnik po težkih hišnih bojih. Na področju severovzhodno od S t V i t h a pri V i a n d e n u in jugovzhodno od R e m i c h a smo prestregli močnejše napade Amerikancev na našem glavnem bojišču. V Alzaciji so se zrušili vsi sovražni napadi proti našim postojankam na odseku R o t h v osredotočenem top-niškm ognju ali s protinapadi. Med SchleMstadtom in Kolmarjem je ojačil nasprotnik svoje napade preko lila ter zavzel D r u s e n h e i m. Pri Seunheimu in Thannu so bili so-rražni napadi brezuspešni. Preti zapadno norveSko obalo so zažgali nemški rušilci v topniškem boju z oddelkom britanskih križark neko križarko ter jo razen tega t več zadetki v polno teiko poškodovali. Naši rušilci so nato nadaljevali svojo pot. Angloameriški strahovalni napadi na zapadno Nemčijo so povzročili včeraj škodo predvsem v stanovanjskih okrajih K d i n a in D o r t m u n d a. V pretekli noči so vrgli britanski strahovalni letalci bombe nad S t u 11 g a r t. Razen tega so napadla hitra bojna letala Berlin. Nočni lovci iu protiletalsko topništvo je sestrelilo 21 štirimotornih bombnikov. V preteklost ni povratka Berlin, 28. jan. Pod naslovom »Nobenega povratka v prejšnjo dobo-c obravnava list »Deutsche Allgemeiue Zeitung« socialne problemo današnjosti ter vprašuje, ali je možen povratek v prejšnje razmere, kakor to pričakuje:o v Londonu in Washimgtonu. List prihaja do zaključkov: državljanska vojna v Urč'" slične tendence v Bolgariji, ojačenje Titove sile ter razmere v Franciji kažejo, kam gre razvoj. Kal vseh teh stvari se je pokazala ie dolgo pred pričetkom vojne. Svet — in to ne samo evropski — je več let pred pričetkom te vojne prekoračil meje ohe dobe. Socialno vprašanje je obvladalo vsa ostala. Chuikar opozarja s tem v zvozi na razmero v Grčiji, kjer so imeli leto za letom državljansko vojno ter na vlado ljudske Ironte v Franciji. Ze dolgo pred vojno je bilo jasno, da bo pripadlo, skoraj avtomatično, vodstvo Evropo onemu narodu, ki bo našel rešitev lz socialnih tečkoč. Rešitev socialnega vprašanja so jo rodila v Nemčiji. Načelo dela je bilo sa Nemce m e roda jno, načelo možnosti vzpona za vsako-Cfir, ki se čuti za to sposobnega in to jo Lizbona, 29. jnn. VVilliam White, ki je lansko leto spremljal predsednika ameriško trgovinske zbornice .tohnstona na potovanju v Sovjetsko zvceo podaja v ameriškem tedniku »Readers Digest« sliko boljševiške nasilne diktature, ki vlada z nepredstavljivo brutalnostjo. Wbite poroča na podlagi svojih ugotovitev, da so Sovjeti po zasedbi baltskih držav in vzhodne Poljsko odvlekli stoHsoče rodbin v notranjost Sovjetsko zveze, pri čemer so sistematično ločili moške od žensk in otrok. Samo iz vzhodne Poljske so deportirali en in pol milijona civilistov. Vozili so jih v zamreženih živinskih vagonih, ki so ostali čosto cele dneve na stranskih tirih. Samo od časa do časa so odprli vrata vagonov, dn so lahko pobrali trupla onih. ki so umrli od lakote. Whi'te nalo trdi, da postopajo Sovjeti z isto nasilnostjo napram lastnemu prebivalstvu. Tuko je videl v Magnitogor-sku dolge vrste žen. ki so bile oblečene v cunje in ki so jih stražarji z nasajenimi bajoneti vodili na delo. Nek tehnik iz Združenih držav mu je rekel v Om-sku, da živi v Sovjetski zvezi najmanj 10—15 milijonov ljudi na prisilnem dolu, ki sliči najslaibšema suženjskemu življenju. Tako je delalo pri neki gradbeni tvrdki. pri kateri ie bil v službi tudi ta ameriški tehnik, 70.000 moških in žensk, povečini žensk. Vsled povsem nezadostne oskrbe so pomrli tisoči od lakote in samo v enem mesecu jih je umrlo 2000 na tifusu. Kot brano so dobivali posušene ribe, ki so jih jim metnli nadzorniki t voza, kot mečejo ribe morskim psom. \Vhile nadalje poroča, da je sovjetska vlada sama uradno ustanovila črno borzo, da bi na ta način izkoristila delavska mezde ter preprečila štodnjo. Kajti štednja je v sovjetskem sistemu zločin. Dclavci naj živijo iz rok v usta, da ne bi nikdar izšli iz svojega suženjskega življenja. Vsi inozemski diplomati in časnikarji so od prebivalstva strogo ločeni, da no bi prišla resnica na dan. To strahovito poročilo Amerikaucs Whiteja je pomembno predvsem vsled tega, ker dokazuje, da so v VVashinglo-nu prav dobro poučeni o Erozovitih razmerah, ki vladajo v Sovjetski zvezi. Kljub temu pa stalno razlagajo politični voditelji, pred vsemi Rooseveit, da vlada v Sovjetski zvozi prava Hlcniokratičn« svoboda«: in da so Sovjeti nosilci novo bodočnosti. Če primerjamo to zlagano in brezvestne agitneijske frazo z navedbami \Villiaima Whiteja, potem takoj vidimo, na kak nesramen način varaio Rooseveit In njegovi židovski dninarji ameriški narod. Proslava 30. lanuarla v L ublians Ljubljana, 20. jan. (949. Na predvečer obletnice prevzemu oblasti v Nemčiji je SS Obergrtippeu-fiihrer in general der VVnllen SS Ro-sener priredil v držuvni optri v Ljubljani slavnostno uro. Oder opernega gledališču je bil n\ to |>riliko slovesno okrašen z zastavami in cvetjem. MaJo pred osmo uro jc bilo gledališče ie napolnjeno; prišli so SS OtHTgrupuien-fiihrer in general der \VaIfen SS IW>-sener, generalni inšpektor slov. doauo-brunstvu prezident general R upnik. Dienstleiter der NSDAP Pg. Hans Ro-galski, nemški iu hrvatski konzul in številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti v Ljubljani. Policijski glasbeni zbor je najpr«J zaigral slavnostno koračnico iz VVaf-nerjevo opere > l annhauser«, nakar govornik v kratkih in klenih stavkih označil »klic času«. Pevski zbor Unter-fuhrerschule je nato zapel j>esem, nu-kar je deklamator lepo jkaIoI pesem »Sturm, Sturm, Sturm...« Ob spremstvu godbe je |K-vski zbor nato za-nosno zupel pcseiu: »Narod k puški...« Glavne misli iz !• iihrerjevih besed *> lepo podale smisel borbe ucm-.kega narodu. Potem ko je godba odigrala »Hohenfiredbcrge.rmurscn«, je lluns Rogalski, Dien-tlcitor der NSDAI v svojem govoru ined drugim izvajal: Uvodoma jo označil pomen sedanj« strnjenosti nemškega narot znašel ln ves strnjen odbitel v novo dolio, kajti narodni socializem je razvil vso narodno silo za dosego dejanskega socializma. Ker pa ae je nemški ni;-rod znašel v trdni edinosti, so njegovi sovražniki začeli leta t'.i3'J z novim na-|Kwlom nanj in ga skušali razbiti. Sklenili so doseči popolno uničijo narodu. Toda v tej veliki uri jo bil nemški narod močan In trden, gorje pu tiutomu ljudstvu, ki bi v lakih velikih urah postalo omahljivo in slabotno. Govornik j« nato navajal primere Finske, Romunije, Holgarije in Grčije. Sovražnik prinaša vsem popolno uničenje, nemški narod pa je danes strnjen v [x>|K>Uii obrambi. V tej vojni pa vodi Nemčijo in nemški narod Fiihrer, okoli katerega Je ves narod strnjen v neomajni zvestobi, odločno kljub udarcem usode. Sedaj je nemški narod ves v delu obrambe, nato (»a bo sledilo delo obnove. To veliko silo pa črpa nemški narod iz narodnega socializma. I.elo 19CiiJ je bilo za nemški narod leto notranjo odločitve, konec vojne pa bo prinesel nemškemu narodu zunanjo odločitev. Konec vojne pa bo prinesel zmago revolucionarne vojsko narodnega socializma — Voikssturma. Za svojo lepo in globoko misli fe žci govornik dolgotrajno in navdušeno odobravanje. Pevski zbor je ob spremstvu godbo zapel pesem: »Dolga jo bila noč...«, nakar je stopil nu govornico SS Ober-Krnppenfiihrcr Rosener ki je v kratkih besedah povdaril, da stopa danes strnjeno in zbrano ves nemški nurod za istim ciljem. Nato je izreke! pozd.rov Fiihrerju, ki so gu vsi navzoči vzkliknili stoje. Godba je nato zaigrala himni, ki »o ju vsi stoje zapeli. Izjava generala Guderiana Berlin, fiet nemškega generalnega štaba generalni polkovnik Guderian jo podal naslednjo izjavo: »Naj vas ne moti opustitev ozemlja. Vodstvo zasleduje jasen načrt. Vodstvo razpolaga šo z vsemi oddelki. V sovjetske roke niso prišli nobeni celi oddelki, divizije ali zbori. S področja srednje Visle korakajo, slično kot j>otujočl kotli, naše divizijo proti zapadu in njihove osli so žo dosgelo nove postojanke. Istočasno so valijo 7. vseh I strani ojačenja. S »sovražnimi ofenzivnimi silami se bo pričel boj v trenutku, ko bodo našo priprave končano. Css protisunka določa vodstvo.« Sumljiv »samomor« Stoekholm. Kakor javlja agencija Reuter lz Helsinkov, nekateri gardni častniki »iz nerazumljivega domoljubja' niso izročili svojega orožja, marveč so ga skrili Med lemi častniki sta bila stotnik grof Jorm Armfelt, poveljnik garde v Helsinkih ter njegov adjutant Johannson. Sovjeti 60 to razkrili ter te častnike zaprli. Armfelt se je v svoji celici obesil, Johannson jxi čaka na razpravo pred vojnim sodiščem. Takšno jc poročilo agencijo Reuter. Dvomljivo pa je, ali je poveljnik finske garde resnično izvršil samomor. Verjetno je končal njegovo življenje boljševiški strel v tilnik. Na vsak način meče to poročilo čudno luč na sedanje razmere v Finski. nadomestil Stalin 9 strahom pred lakoto. S svojimi ogromnimi množicami lahko sicer doseže vojaške učinke, (oda ne more obiti Ideje, kl se jo porodila iz globine nemškega kulturnega naroda. >Kar koli se tudi zgodi«, tako končuje list, >nemška rešitev tega vpradnja je priče-lok novega stoletja, kl <■•« >o že pričelo in ki ga le slepci ne vidijo.« ""-4 Peta delitev Poljske Lizbona, 29. jan. K dogodkom na Poljskem in v Jugoslaviji pišo Correia Marques v listu >Vozc: »Zavezniki so sedaj v zelo težkem položaju, kor je prišel čas, ko tnornjo tretjino Evrope prepustiti Sovjclom. Ciničen Stalinov realizem no bo umaknil niti ene edine svojo zahteve. Kreraelj noče le vzpostaviti mejo carske Rusijo v večjem obsegu, marveč zahteva tudi boljševiško vplivno področje. Zato je odstranjeno vse, kar je bilo kdaj koli pisano ali govorjeno o demokraciji in svobodnem izražanju ljudske volje. Kakor jo smatral Chuchill v jugoslovanskem primeru kot svojo dolnžost, da se je zvazel za Tita, so tudi v primeru Poljske no bo branil zagovarjati lublinskoga komiteja ter bo pristal na pelo delitev Poljske, ki se mu jo zdelu tako grozovita, ko je bila Poljska razdeljena med Sovjetsko zvez/j in Nemčija Sedaj pa je popolnoma zadovoljen, ker ima od te delitve edino korist Moskva. Nesramnost pa bo Sla tako daleč, da bodo na naslednji konferenci treh zopet izjavljali, da se bo nadaljeval boj za pravico, demokracijo itd. do zmagovitega konca. K srbski krizi Anistcrilum. Kol poroča Ileuterjev diplomatski dopisnik, pričakujejo v Londonu, da bo prišlo v jugoslovanski krizi v ponedeljek ali lorek do odločitvo. V ponedeljek do|>oldne je sprejel kralj Peter ministrskega predsednika dr. šuba-šiča in ostalo člane vlade. >Jugoslovan-ski vladni krogi*, tako pravi jx>ročllo, jso danes izjavili, da l)odo Šubašič iu njegovi sodelavci verjetno v kratkem od-jK>tovali v Beograd.« Ženeva. Po Reulerjevein j>on>č.ilu s« je bnvila moskovska »Pravda« sedaj prvič s srbsko krizo, pri čemer je ostro nastopila proti bivšemu kralju Petru. List piže, da ne obstaja nikaka vladna kriza, temveč osebna kriza kralja. Kraljevo obnašanje, na katerega vplivajo reakcionarji, predstavlja samo zanj nevarnost, ki obstaja v tem, da se bo popolnoma ločil od svojega naroda. Amsterdam. Radio London poroča, da so našli v Grčiji nadaljnjih (iS trupel oseb, ki so bile umorjene. S tem Je naraslo število doslej najdenih trupel nu preko tisoč, Stoekholm. Kakor poroča rndlo Moskva, je zahteval državni pravnik v Sofiji, da obsodijo bolgarske regente na trnrt -»STjOVUINEC*, torek, 80, prosinca 1945 —■ K. 28. Prosvetni dom na Igu zopet Po treh letih savojAega m tolovajskega tiranstva je bil Prosvetni dom na Igu zopet priznan za to, za kar so gu vaščani zgradili — da bi bil ižanski vusi in njeni okolici ognjišče t slovenske kulture. Ko je po dnevih ' savojskega i/uujstva in komunistične strahovlade prišla v vas domobransku posadka, je našla dom tuko rekoč opustošen. V domu ni bilo niti ene žarnice, stolov ni bilo nikjer, uničen je bil celo lep odrski zustor. Domobranci, ki so prinesli uničeni vasi obnovo mirnega življenju, so kmalu začeli obnavljati tudi Prosvetni dom. Za to se je mnogo trudil poveljnik posadke nadporočnik Buda Franc. Danes jc dom znova urejen in v njem se je naselilo živahno kulturno življenje. Domobranci «o v njem skupno z domačimi igrulci priredili že lepo vrsto prireditev, ki jih naj na kratko naštejemo. V obnovijeuem domu je bila prva igra luni septembra. Igrali so burko »Dva gluha«. V naslednjih nedeljah so igralci priredili še nekaj podobnih burk. Na nedeljo, posvečeno spominu na misijone po svetu, so se tudi Ižan-ci lepo pripravili. Na to nedeljo so priredili lepo uspelo misijonsko prireditev. Prihodnja prireditev v ižan- skem prosvetnem domu ie bila Martinovo nedeljo, ko je bilo na Igu proščenje. Igralska družina je priredila znano ljudsko igro »Dva para se ženita«. Prireditev je bila močno obiskana. Igro so prišli gledat tudi liudje iz okoliških vusi. Se večji uspeli pa so igralci — člani domobranske po- sadke in domačini — imeli na Miklavževo, ko so priredili Gržinčičevo opereto »Miklavž prihaja«. Za opereto je bilo med vaščani tako zanimanje, da so jo igralci morali še dvakrat ponoviti. Opereto »Miklavž prihaja« so igralci ponovini tudi v Grosupljem, kjer so bili ljudje prav tako kot na Igu zelo zadovoljni. Še ne mesec nato so ižanski domobranci priredili prisrčno božično igrico »Zmaga ljubezni«. Globok smisel te božične igre je globoko vplival na gledalce. Na Novo leto je igralska družina zopet pripravila vaščanom prisrčno igrico »Sveta noč v ki al jest vu Triglava«, ki je ljudem zelo ugajala. Sedaj se ižanska igralska družina že zopet pripravlja na celo vrsto prireditev, ki naj ob nedeljskih zimskih večerih pripravijo vaščanom veliko veselja, obenem pa jim dokazujejo, da je domobransko varstvo prineslo v vas polno vsebino obnove resničnega narodnega življenja. Ena najvažnejših prireditev, ki jih Ižanci pripravljajo, pa je vsekakor domobranska akademija, ki jo mislijo domobranci firirediti na Svečnico. Tako vstaja na gu prosvetno življenje, ki je bilo tri leta zatirano. Kakor na Igu vstaja tudi še v mnogih večjih dolenjskih vaseh, ki jih branijo slovenski domobranci. Ko pa bodo uničeni in stili sovražniki anše narodne prosvete — zločin- Obvestila Prevoda Posebno opozorilo vsem trgovcem, zadrugam, pekom, gostilniškim obratom in mlekarnam Opozarjamo vse zgor»J navedene obrate, da oddajo prijavo vsega raelonlranega hI«-gn. kl na Imajo ua založi 31 januarja opoldne. Izpolnjene obrazce jo oddati na Pre ▼od. Gosposka alle« IM soba »t 11 med uradnimi urami do 3. februarja. Ker moramo v tre! dneh zaključiti v»' prijave trgovcev ponovno opozarjamo vse prizadete, da ae strog držijo določenega ilatuma pri oddaji prijav. Varcujte z elektriko! Narodni pionirji pišejo Zvezna /linama Narodnih pionirjev v Kolodvorski ul it »J, ponovno oposarja tvoj-ce delovnih obvetnikvv. da v Zvezni /mami lahko odpošljejo nakete in pisma v vse delovne odseke, prav tako t-am ludi lahko dvig ne jo obratno pošto. ,, Nova pošta: Demšar Cene, tv Miklauc; Marija Drorenig, tv. Mlklnuo; osebje tv 111 klauu pred Škofijo; Pola leo Marija, Moste. Čuvajnica 381: A m tirni Alojzij, tiulilr. ii^ Ca»se St 24 Salzburg B 12: §▼«!*«• Cl-rila, Borštnikov trte <• Fablan ,lakob Glin-kka al. 17: Silrer Maril GradiSče 17; Ma li6 Marija, Drag,. fiS; Stanejčič Marija. Pre dovičeva i!; 1'olilka Fritz, Spodnja HrnAlca SO; Silva Krita, Spidnja HruSica 3»; Jidan lvankn. Stari Ir« JI Hočevar Ančka, /gornja HrnUiea 3. Bricelj Ana. Zg. HruSica 10; Cvirn Silva. Pot ns mkovo jklio I.enarMf Vera. Mestni trn 38; Sive TončU. Tržaška 81-Berlka Kršmane Notranje goric. (Ml; Suflar Andrej. Sploši.a holnišn-ea, kirurg. oddelek: Ciril Potočnik, ZaloAka Splošna liol.l; Etna Oratrer, Kadelnikuva 5; Hubad Jožko. »ploš ski komunisti —, bodo vstali tudi oni j no 0I',,i7.je pri Sokolu 'l.ldija Kastelio. Pre poškodovani in porušeni prosvetni i dovičeva iS; Sav« Julija. Cerkvena ul I; i * i ' i l • • * i.„ Cviton Silvu Pot na rakovo je So: naris An domovi, kjer sedaj strahujejo še ko- uVa,iaV Koretlč An*.. Metivedova 18: munistične tolpe. Teden dnr bofev v Selški dolini V Selško dolino se Je pred dobrimi desetimi dnevi priklatilo več komuni-stičuih brigad. Te tolpe so v svojem načrtu imele poleg ropanja tudi likvidirn-nje domobranske postojanke v Selcih. Domobranci selške posadke in sosednjih postojank pa so takoj, kakor hitro so zvedeli za komunistične naklepe, pričeli t močnimi protiukrepi. Domobranci niso pustili, da bi se komunistične tolpe približale vasem, temveč so šli v selške gozdove, da tolovajske tolpe preženo in razbljejo. Boji s komunističnimi tolpami so trajali teden dni. V tem času so domobranci neprestano jiošiljali močne izvidnice na vse strani, vendar so se tolovaji bojem ves čas izmikali, kajti niso si upali čisto pokazati slabosti svojih tolp, ki je tudi veliko število ne more prikriti. Tolovaji so se z domobranci pomerili r orožju le takrat, kadar so jih ti pri-lUUi. Tako je prišlo le do nekaj večjih spojiadov, v katerih pa so bili domobranci vedno zmagovalci. 0 prvem večjem spopadu smo že poročali. Takrat Je v boju padlo Jest tolovajev, domobranci j>a so zaplenili veliko množino agitacijskega in vojaškega materiala. Drugi večji spopad s komunističnimi tolpami pa je bil v nedeljo. Boji so se vršili v okolici 2eleznikov in Ceinjic. Številna komunistična tolpa Je nialila, da bo mogla kljubovati bližajo- t Rangus Jože, višji narednik Novo mntt« januarja Kdo Izmed domobrancev novomeške hojnt akupine al poznal pokoj. Jožeta itangusal Vedno nn smejan. vedrega n veselega obraza J" bil bodisi doma med floboroi, bodisi na bojnem pohodu ali v zasebni družbi. Poznali ao Ka pa tndl komunisti. »a i ________ j« aejal smrt med nje, kadar so skupaj trčili. Njegova brzo-■iTelka. stalna njegova spremljevalka, je marsikateremu Izkoreuinjencu tlovenskega narodu pretrgala nit iW .ien.ia. se potem, lo e bil na Ostrt-m vrhu »rartnonevnrno ranjen, jo sprožil rafal iu poslal v 13. lir: gadu enega komunista. Večkrat je prlpovo-doval: če bom rnnjen bom zliri.1 So svoje poal dnjo moč-i da maščujem svoj« Rinrt. V VS je vstopil že s prvimi protikoiun-nističniml borci avgusta 1012 Ko je padel muči niike Hinrti sorojak C- Stnnkn Gralnit. jo bilo tudi njegovo življenje v nevarnosti. Bil je namreč vpliven fant Sn ar cške zup ulje. predsednik fantovskega odseka, absolvent kmetijsko Sole na Grmu ln zadrui neg.-i te"nia in kot. tak bol na poti zlo činske OF. Kor so vedoli. da ga z lepimi frazmni ne bodo pridobil so ga hoteli umoriti. Vendar je pravočasn.. zvedel za nakano in .jo prijel za puško. da brani vero naših očetov in svoj nnrod V neit bah kakor na Javorie.i, nn DoUu, v SnSicah in drugje je n.insrov vod doeegol krasne uspehe. Hraber junak, počivaj v miru' čim se domobrancem. Domobranci pa se niso dosti zmenili za močno streljanje tolovajev, zlasti ker to streljanje ni bilo prav nič ostro. Po kratkem času pozicijske borbe so domobranci prešli v napad in pregnali tolovaje, ki so Imeli v boju nad dvajset mrtvih in večje število ranjenih. Domobranci so dobili mnogo komunističnega agitacijskega materiala. Ta domobranska zmaga je bila ena največjih, kar so jih dosegli gorenjski domobranci v zadnjem Času. Tolovaji se namreč nikjer ne upajo spustiti v dadjšo Svajgcr Cirilo. IlorStnikov trg I; MarkelJ Justina, SuSterSičeva IS- Marija Sproltzer. Pot na rakovo JelAo; Pogačar Franc Spod. HniAica K: Jamnik Frane. Poljanska 10. An iln Nežka. Tomačevo 78; Palanc Marija. Moste, čuvajnica 381: l.akrer Kutarina, llru Stvena H: Zel Vanda. Orlova JI: FridaMir-gorod^kj-. KriievnUSka II; Stern Milica, Jur čkovn pot 55; Ivan Kmetli. IN inISka ul 24: Klemenčlfr .lotiea. Rolna dollnn 7; Meglič Antoni ia. Campova Ifi- I! i bič Edvard, Scnln Santa Koj. 42 Trati Pavi« KoSIr. P. M. v Po I ju 1J7; Btirgar Slavko Vodnikova 1«: Pa sler Marija. St. 1'otra 3; Svajgor Cirila, BorSInlko'- trg 1 Zaostala pošta; TSrajer Ivan, Stab dom. Iiat., Cerknica: Dijak Ivan Kongresni trg 18; Glavič Stanko, domobranec; Hočevar Maru »ka. Kongresni trg !* Rotar Frano, Podmot nik 14; KoSIr Tončk«, Dunajska 29; Kmeti* Ivan, RlhniSka -'4: ICelnerlč Jože. I.oa^anč Rezlka, Delavski dom; LočniSkar, Dobrnnje lR-.Novak Ana. Bre/.ja PleSko Guatl, Po- namreč nikjer ne upajo spustiti v dailjso ,^ni|ka p,'nt Pepea. Vrhovčeva i; Polav-horbo z domobranci, kajti raje beže, ka- 5,.k Francka. Mo«to: Plrman Cilka, Rakek kor pa da bi sl nakopali tako žalostno usodo, kakor jo doživljajo tolovajske tolpe na Dolenjskem. OSEBNE NOVICE Porotlla sta ie v nedeljo 28. t. in. »domači SenlpeterBki cerkvi gospodična Naca Dolinar, h.Vrka pekovskega mo etra — in gospod Ludvik Osterc, uradnik bolnlfcke blagajna T. B P. Dr Novoporo>cncema. ki sta oba iz uglednih krManskih družin, iskreno čestitamo iu želimo obilo boijega blagoslova! 1.TS: Stare Alojzij. hle'welsova .Via; Skufca Franc. Petrarkova: Strnmbelj Jožo, Knerov Strndon: Odrnno Pepca Ostrog Vanich Gie ti. Rožna dol. IS; Vrstoviek Franc. Svablčeva 7; Zupančič Anton, Sn^artlnska c.: Jerman Vino, SiSks; Žhogsr OK'a, Rožna dol 11, Pivko IJndmila Erjavčeva 21: KogovSek Francka, Petkovškova lu; Ko* Renata, Po- ljanski nasip tn. Paketi, crv Ana. Kneza Koclja 33 Am- broi Marija, Prule 19; Marija ArsiTJev, Pri-voz (i (pri Novak); Vrh Antoniju, Ribniška «; Cajben Marija. Zr.riobrova a-, Plečko Guatl. Poljanska n: Erjavc Valentin. Ježica 7. Rodi informaciji Štrukelj Ciril. KULTURNI OBZORNiK ena med D knjige, je časa monografija Merežkovskij: Napoleon Po Pravdinovoro Džingiskanu. ki je lila ajbolj branimi knjigami NaAe v Isti »hirki IzSla pred nekaj j drugom vojskovodji, ki ie Imel namen, postati »vladar sveta«, o Napoleonu, kakor ga je doumel znani ruski emigrant. plsa,telj In filozof Dimit-r'1 M«v režkovskij. Tako smo loliili sedaj I« Lndvi-govl monografiji nov Napolonov portret kakor ga je naslikal rnski bo!.'ol-.knteljRkl mistični pisatelj. Ta prevod kakor ga je v lepi izliknnl slovenlilni prevel d t. Mrak. obstaja iz dveh Mrrežkovskega knjig, nnmroč iz prve polovice, ki nosi naslov Napoleon in nji"-ijovo življenje in druge; Napolem - flovek, zato se v par mestih ponavljala, oziroma dopolnjujeta. Iz Izrazitega mističnega ruskr-a mesljnnlzma »vesoljnega bratstva- Je zajel Merežkovskij sedaj ludi Napoloo ia, ki ne mu kaže kot skrivnost, kot mističen pojnv iz skrlvnojra razoiletja, kot božansko orodje Usode, skoraj kot človek božanskega izvora V prvem delu opisnle Napoleonovo življenje, njegovo rnlailost, odtujenost ttnlijnnskt do-inovini in privezanost na revolucionarno Frunciiio, glasiteljlco bratstva, enakosti, svo-lxide, kl pa je prinosla samo zmede poslHn, da uravna kaos in razširi osnovne pridobitve revolucije po vsem svetu. Tako jo postal vedno sin revolucije, čeprav je eno dinastijo prenesel na drugo, nstanovll tnko novo cesarstvo, katerega oblast pa jo »od .judsiviu. kakor ie rad ponavljal Mere-/tovs"i s-ircmlia od zmage do zmage, po vseh potih v Evropi, Afriki (Fript) ln Aziji (Pale slina), koder Je iskal r»t! v Indijo, da bi »zavojSMI Anglijo, edino sovražnico nlogo vecn svetovnega vlndarstva. Tz nacionalnegn borca je podal junak bratstva narodov 11 ljudi vsega uvela, in ta in'ernnc!onalizei" je pogubil njega In Francijo kateri J"=c nlegove vojske ni«o prinesle drnn-oga K-01 neka! milijonov mrtvih in »slavo*, tam pa se jo zamajala njegova 1110.': in začel po raz, ki Ima počelo - ne v moil sovražnikov Brez posmrtnega življenja je vse časno življenje satanizem. (Gritndtvr.j Koledart Torek, H. prosinca: Fellk« IV., papeti MarUna, devica In mučenlcai Savlns, sveta žena. Sreda, tl. proslaoa: Jano* Botko, «poznavale« ln ustanovitelj reda; Ludovik« Alb.. vdova: JuilJ, »pornaTaleo. Lekarniška služba: Nočno službo Imajo lekarne: mr. Len-itek. Besljev« ooala 81: mr Bahovae, ivongresnl trg 12; mr. Komotar, VIS — TriaSka cesta. . ZATEMNITEV OD 18 DO ?.10 V —i— —i— 11 1 ' Rdeči križ poroča Paketi. Vratni red »a sprejemanje paketov V času od 29. lan do 1. febr. 194S je sledeči: A B. C In C v ponedeljek. U. E, F. O in H v torek. 1, J In L » sredo. K tn M v četrtek. - Cenj občinstvo opozarjamo na spremenjeni vrstni red za črko M, ki pride na vrsto na dan pred praznikom, t. j. v četrtek. Ine 1. februarja t. 1.. popoldne od S do Jiol 5 .. „ Pozivi V poizvedovalnem oddelku. Marijin trg S. naj se zglasi pri ref III t upnik Lukman Franio &ao£LM novic* MATERE IN tENR Nai« mesečna duhovna obnova be U. m 31. januar.'* Pri UrSullnkah. V torek bo popoldne ob trltotrt aa Mir* »kupni rotnl venee ,ob 4 govor ln nato litanlje » Blagoslovom. V sredo Ejutr*> bo cb H »v maSa t kratkim nagovorom la skapa*m sv obh»- ^"°ZaduSiilea za pokojnim podpolkovnikom Vidmar Hermanom bo Sl Januarja ob 8 pri kriiovem oltarju v frančUkanakl cerkvi. Zunanja «lovesno»t Pr»*nlk« »v. «"«•» noska bo na Rakovniku prihodnjo nedeljo. 4. februarja Na svetnikov god (II. J*n.) se bodo darovale »v. maSe pri njegovem oltarju do 11. . . _ Mesečna rekolekHJa za go«pode z aka-domsko izobrazbo bo v sredo 11. Januarja 194.1 ob 18 v Križankah. Za vae častilce »v ReSnle*« Telesa bo v četrtek 1. februarja ob pol sodmlb ijiilTSj v nrfnllnskl eerkvl skupna pobninost v čaat najsvotejSemu Zakramentu s kratko pridigo in sv. ma«o z blagoslovom. Škofijska dobrodelna pisarna sporoča: Zavodi na| pridejo po poapor«- II Januar » dopoldne. Val ostali podpirane' dl'akl 1. februarja In naslednl dneve dopoldne. V1n-eenel.leve In Ellzabotne konference p« kakor navadno. Oh popoldnevih Je n'iarna do na-dal.inega zaprt«. Za nčlteljlee bo mesečne duherna obnova v četrtek prsd prvim petkom dne 1. februarja ob pol 18 v samostanski kapeli pri ur-Sutlnkah. Vse učiteljico Iskreno vabljenel G. Meta MačkovUek ln K Ver« VsrSee sta ilnrovall Slovenskemu Udečemu kriiu Ur 150 mesto cvetja n® krsto blaropokojne ge. Katlnke Furlanovo: g. julija In Vera Mnrgilt lir 300 mesto evetj« na »rob blago-uokolnega g. nrimarlj« nr. Frana Gootl«. Prisrčna bvalat Grafična organizacij« začasno pnslujs v Pokra iinski delavski iveil n« Miklo«lčcvl cesti St. Prosimo vse. da »s v vseh zadevah, kl se tičejo 'o organ-»aelje. obračajo na navedeni nn«1ov. odnosno uporabljajo tel stev. r In 27-97 Za stare In onemor' v mestnem *«ve-llSčn v Japllevl ul st« v počastitev spoml ... . , , .,- , . ,. na pok. ge. Kallnks rfr Furlanovs podarila I nredprodaja vstopnic pri blagajni kina ga M In g S Korltzk) 30" lir, namesto I Union za sobotno predstavo. Za nedeljsko In venca 'na rrob pok. Be. Ane TnrV Je poda- , ponedeljsko predstavo pa se —--- Naknpovalntca Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah šport" Tridnevni boksarski turnir v Ljubljani Za boksaški turnir, ki bo Izveden t. febr. T fnlonu, 4. In 5. pa s prlčetkom ob 17. v Frančiškanski dvorani, ss je pričela te ril g. Mlkll« Fr«nn zahval« 500 Ht Najtoplejša prodaj« v sredo v poslovalnici v Soleuburgovl nllcl. prične pred-Servis biroja ALI OGLASI — temveč — v lastni slabosti. Tako nI razlaga Merežkovskij zaton njenove zvezde, kl jo preko IJpska in Elbe ter Wa.tcrUxm nn"-io ela v zaton In je na S . Heleni zatonlla, razočarana nad »velikodušnostjo« dedneg« sovražnika, prevzetega Se od konventa. To trairlčno pot iz jutra v dan, večer in /alon podaja v prvem deln. Drur/i pa hoče razložiti bistvo Napoleona kot »fenomena, v zgodovini. Knkor Je Napoleon sam ie skrivnost, zveza vseh nasprottj. lako ga Merežkovskij So bolj zoodeva v mistiko in v mil. Je mu kot mistični človek Atlandlde, človek, poslan zu svetovnegn vladarja pol ženska pol moški, hudoben in dober, neveren Jakohince ln veren vlnilnr. kl hoče umreti katoliško, čepraiv tnko ni živel Človek brez domovine, kor je bil poklican ;a vse človeštvo, za knr je trpel. On je irtev poslanstva, ljubitelj miru, zato je šel v vojno, romantični PS1ot.< poti St. V8. (i SNKZKE 7.A DECO kupuje Hinko Priv-ick. Gradišče 7. (k KUH. KREDENCO knpim. Plačam po »rednosti. Naslov v d.(>rovi »Slov.« pod it. 576. (k POST REZN ICO mlajšo, »prej mam trikrat tedensko. Flori, janska «1. 7-11. SREBRNO URO damsko, sem izgubil« v ponedeljek 29. I. m. od '/»»—9 aa Heslievi, Komenskeca, kolodvorski alici do kolodvora. ker mi j« drag •pomi«, prosim poite-oega najdUelia. a« 10 vrne prati dobri nu-gradj v nprivi »Slov.« KONJA S 1*4 starega, prodam. Dolenjska cesla 64. -O^led vsak dan. OTROŠKE SNEZKE Ste v. 32 zamenjam za enaks M. ». Sv. Petra e. H«. MOŠKI SKORNJI St. 41. skorai oovi, os-prodsj. Naslov v upr. »Slov.« pod It. 674. SALONSKO OBLEKO v najboljšem stanja, zs visoko postavo, zamenjam oz. prodam. Ogled dnevno ined 2 In 5 pop. pri Leben. Pra/okovfl 17-11._ Visoke SNEZKE St. 59 prodam 10 4R0 lir. Perko, Zamikava ulica 15. (1 »Mama, vso noč nisem mogel spati, ker si ti ves čas misina name ■ »Kako veš to?c sem ga začudeno vprašala. »Videl sem — ne, čutil sem tvoje misli, ker si tako močno ini«lila nune in imaš r. menoj neunjetne namere... Vem. da me hočeš poslati proč...« M"islila sem, da je vse le njegova domišljija. Pozneje pa sem le morala uvideti, da gre tu za neko posebno sposobnost. Čutil je, če je k:k- bil sovražno razpoložen nupram njemu in mu želel kaj hudega. I>o neke meje je ta sposobnost v vsakem človeku. Nekoč sem jra odvedla k znamenitemu dušeolovcu v Varšavo. Ko ga je natančno preiskul in izprašal, mi je dejal: »Njeuovo zdravstveno stanje ni normalno. Vzrok je predvsem v svojevrstnem mešanju krvi. Mati je bila romanskega plemena, oče German. Deček je jnsnočuten ler ima medijanske spodobnosti na škodo telesnemu zdravju- Pnzite nanj; kajti njegova duša je labirint in nihče ne more vedeti, knj se skriva v njej. Iz njega lahko postane svetnik ali jui zločinec.« Ko je dopolnil devetnajsto leto, sem nn izročiia materino zapuščino, nam- reč škatlico, /uvito v platno. Ne vem natančno, kaj je bilo v njej: mislim pa, da je bil inn jhen črn križec in nekaj pisem. Nisem ga povpraševala po tem in tudi sam ni nikdar ničesar omenil. Vendar pa ga je morala vsebina zelo pretresti. Postal je resen in molčeč, liolj kot kdaj koli prej. Nc.koč mi je rekel: »Zdaj vidim svoj cilj jasno pred »eboj.« Odgovorila sem mu: tTorej si se že odločil, kakšnega poklica se boš oprijel?« Zdelo se je, da to trezno vprašanje prav nič ne spada ined njegove sa-njarske misli. Ves začuden me je pogledal in se polagoma prebudil. »Poklic?.-. Ah, seveda I Vsak človek mora imeti Se kak poklic,« je dejal skoraj porogljivo. »Tudi jaz mislim tako... A kn j drugega torej nameravaš? Kateri cilj vidiš ja-no pred seboj?« Zadnie vprašanje je šlo kar mimo njega. Hitro je odvrnil: »Kmetovalec hočem postati. Saj ti je prav, mama?« Meni je bilo popolnoma prav Tako bi lahko če/, nekaj let prevzel posestvo. Rada bi ga bila poslala v Nemčijo, kjer sem imela sorodnike, on pa me je prosil, da bi smel nadalievati študije na Dunaju. Prej je šc odšteval z nekaterimi tovariši na Riviero. Nikdar mi ni povedal tega, kar sein slučajno /.vedela jjozneje: da je namreč odšel za nekaj dni na Korziko.. Na Dunaj sem mu redno pošiljala mesečno vzdrževalnino. Kmalu pa se je premislil in se vpisal na medicinsko fakulteto. Prav j>o-sebno -e je zanimal za sugestijo in hipnotizem. O tej vedi je imel skoraj vse knjige, ki jih je takrat bilo mogoče dobiti- Poleg tega po sc je skušal usposobiti zn družabno življenje, rad se je elegantno oblačil in se udeleževal vseh družabnih prireditev. Njegovo ime. fin nastop in prikupno vedenje mn je pripomoglo do zelo vji vnih prijateljev in do dostopa v najlhdj izbrane družabne kroge. Čeprav je del počitnic Se vedno prebil na Vostohu, se je t teh letih tudi na zunaj vedno bolj oddaljeval od mene. Prevzela gn je želja po jiotovenjih. SkuSal je živeti bolj skromno, da si je prihranit denar za potovanje. Bil je v Italiji, Franciji in na Madžarskem- Proti koncu študijske dobe «e je nenadoma preselil v Budimpešto. Več mesecev nisem slišala ničesar o njem. Nekega dne mi je pisal, da «e je zaročil. N jegova zaročenka da ie hčerka komercialnega svetnika, ljubka in dobra kol angel. Zaradi bolezni se nisem mogla udeležiti zaroke. Blagoslovil:! sem njeffa in njegovo Marijo Sig-mar. ki bo morda nekoč gospodarica na Vostohu... PREPROGO bosansko ali pirotsko, večjo io manjšo, knpim. Naslov v upravi »Slovenca« pod Slev. 577. (k PREDPRAŽNIK Kokus-vclotir - kupi Hinko PrrvSek, Grs d išče 7. (k RJUHE, KAPNE. jedilni pribor in nekaj porcelana kupim za večjo družino. Na-»lov pove npr. »SI.« pod št. 579. (k TEKAf-E volnene io iz linoteja kupi Hinko Privšek Gradišče 7. (k ' OTOMANO Bm in zložljivo posteljo, čistn kupim Neslov upravi »Slov.« pod St. 574. (S BRISAČE pJntncne in frotlrke. kuhinjske brisoče. prte in servete knpi llinko PrivSek, Gradišče 7. STOLE IN MIZE zn eo&tilno kupim — Nasl v piv» .,. • vn »Slov.« pod 51. 575. (k PRAZNE KANTE vseh velikosti in vsa ko količino kupimo. Pctroniifla, Dunajska c. 55 a. (k SMUČARSKI DRES zs 7 let kupim «11 ia-menjilm. - Naslov v uprnvi »Slo«.« pod St. 158._ HISO. PARCELO, njivo sli trsvnik zno troj ali zunnj blokn kupim. • Cankarjeve nnbrcžje M. IS - jo-stilns. (P j«tsotu« posteljni nrežs. ot< mi ne mo lcrne k s ti če In fote j« nud1 solidno in p< bIskI ceni RUDOLF RA90VAN tapeti.lk LJUBLJANA vle4tni 11 v S-vanje ter popravila glasovirjev in harmonijev InrSsek, Zrinjskrga cesta 7>U. Ljubljana LEPOSLOVJE slovensko tn tnjp tet ustale izvirne knjige in prevode kupuje jssei Dolžan knjigarna — Stritarjeva ulica. NOV RADIO 5 cevni, moderna oblika, naprodai Koblar-ieva T. HARMONIKE klavirske i« ktoma-tične proda - Hinko PrivSek, GradlSče 7. V«e denarne <0 trcii«<11 /nm L|ubt|nn« ..ledilitks ni IV let Vi ia .aaa«awaaaai MOŠKA KOLESA prod« llinko Privšek. Gradllče 7. (00 GRAMOFON salonski. » omarici • prodn Hinko PrivSek, GradliČe 7. RADIO »PHILIPS« 5 cevni, ie v novem stanja, zn 19 00« 11» niprodsj. Merkur, Pn-harjeva ulica 6. (i DVE HARMONIKI klavirski. popolnoma novi — na tri rcgl. •tre r sn basi i" bns- n| register poceni prodam. Istotnm naprodaj krasna kromntičn«, 4-vrstn« z se te- leznlk He'jn»Vs allrs 54, SiSka. gostilna, (g lil Itt Ift Kl\0 O SI jO f* I a »TAKOJ SE VRNEM« Predstave ob II la 11. o-u nn ki\o »r\io\* »USODA NA VELETOKUt Predstave ob 16 la 18 Kl\<> »M 17 /( 4« »POGLED V PRETEKLOST« P r e d s t s v « ob <6 ln 18_ ELEKTR. MOTOR od 5—10 KS ia mlin kupim. Vpraistl prii Žitnik Rndi, Ižanski crsU 44. KUPIM sanke in dva dobio ohranjeni iimnlei. Naslov ito\e upr. »Slov.« pod it. 571. DVE OMA^I visoki in nizko omaro za perilo kupi dober plačnik. Naslov pove uprava »Slov.« pod It. 575. nfffPHamnaRBB + Dotrpel Je naš ljubi dedek, skrbni oče ln dragi soprog, gospod IVAN VELEPIC poštni spravnlk v pok. Na zadnji poti ga bomo spremili v torek 59. t. m. ob 9 z Žal. kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. I.Jnbljann. dne 28. januarja 1945. Magda, soproga; Marija, hči; Ciril, »in; Tnnja In Mitja, vnuka ter ostolo sorodstvo PRODAM sli zamenjam 16 m finega belega Sifona, moSko obleko, kratek Športni lodnast suknjič. nioSke čevlje M. 39 in damski črn kostum. Vse zelo dobro ohranjeno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6S0. (I ŽENSKE GOJ7.ERJE it. 59, »knraj nove in t par moških škornjev 51. 42 prodam. Malini-čsva 25 a. visoko pritličje (Kode.ljeve). V Stični Je umrl po hudem trpljenj« domobranec MARClC joško lz Slovenjgrailr« dijak Knoblcharjevega zavoda. Pognb bo v torek 39. jan. 1945 ob 19 v Stični. KNOBLEHARJEV ZAVOD ZAHVALA. Vsem, ki sle se mojega moin, očeta, gospoda Ivana Oolenca železniškega čuvaja v pok. spominjali, ga poscčall in ca spteuiili na zadnji poti ler aam Izkazali sožtilje, najlepša hvala. Žalujoči: Frančiška, žena: Jože in France, sinova — ler ostalo sorodstvo. + V cvetu mladosti nas Jc zapuitil nn» tjab-I jeni sinček in bratec Andreiček Pokopali ga bomo v sredo, dno 11. jsn. ob pol 9 * Zal, kapela sv. Jurija, k Sv. Križ«. Ljubljana, »kolin Loka, 28. januarja 194». Globoko žalujoča rodbina ftIFRERJETA In sorodstvo. Po težkem trpljenju nas je v starosti 81 let zapustil dnnes naš predobri mož, oče, tn»t in bral, gospod Dr. FRAN GOSTL primarii umobolnice v pokoja Pokopali ga bomo v sredo, dne 31. t. m. ob ' iz kapelice sv. Frančiška nn Žalah, k 5v. Kriza. Ljubljana, dne SS januarja 1945. Žalujoča ienn MARIJA, sin ing. arh. PAVEU sinaha EI.ZA, sestri SR. FRAUCOISE In M. STA-NISLA — ler ostalo sorodstvo. t Vdani v sveto božjo voljo sporočamo v neizmerni žslosti vsem sorodnikom. P"!0' leljcm in znancem, da je Vsemogočni poklicni dnnes k Sebi po hudem trpljcni«. previdenegn s sv. zakramenti, mojega IJnD-IJenega moža I« našega dobrega slnn. brala, strlčka in svaka, gospodu dr, Joie Vorifča odvetnik« v Ljubljani Njegove utrujeno truplo leil no ž«I«h v kapelici sv. Nikolaja, od koder ga botno spremi" k večnemu počitku začasno na pokopališče » Sv. Križu v sredo, 11, t. m. ob 19 dopoldne. LJubljana, Sv. Tomaž, dne »8. i«nnnr|a 1945. Žalujoči: TANJA, žena: ANA. mttllt dr. ALOb Z1J, FRANfEK, MICKA KAT1KA. LIZIKA .1" ANIKA. brnta In s«>slre, nečaki I« nečnklaie-svaki In svnkinje In oslnlo sorodstvo. Fllr »Ljudska tiskarna« z* LJndskO sVnrnni Jni« Krnmsrlč — Hcrausgeber, dajatelj: Joško KrošelJ nrednlk: Janko Hafner. — Schrlftleltcr.