The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 231
amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovens Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 30, 1933
LETNIK (VOL.) XLII
A	i i	j • • i\ii	n	• vi
Cena zlatu ponovno dvignjena-Drulial navalila na vojaštvo
--I———-------
i
AMERIŠKA VLADA OBJAVILA VIŠJO CENO ZLATU. — NAČELNIK ZBORNICE, RAINEY, NAPOVEDUJE MOŽ-NOST PONOVNE EKONOMSKE KONFERENCE. — PO NEKIH STARIH ZAKONIH JE VLADI DOVOLJENO KUPOVANJE ZLATA.
Washington, D.C. — Skozi celi teden je vlada Zed. držav držala na stalni višini ceno zlatu, ki ga kupuje na svetovnem trgu, in med tem so se križala razna domnevanja, kaj naj bo prihodnja poteza vlade, ali bo še nadalje dvigala vrednost zlata in s tem zmanjševala vrednost dolarja, ali bo ostali pri višini, do katere je dospela pretekli teden, namreč pri $33.76 za unčo zlata. V torek pa je vlada nenadoma zopet objavila, da cene zlatu ponovno dvigne, in sicer za 9 centov, torej na $33.85 za unčo Isti dan je načelnik poslanske zbornice, Rainey, podal izjavo, o kateri pa se ne ve, je-li prišla iz vladnih krogov, ali je to samo njegovo lastno mnenje. Dejal je namreč, da predsednikov program z nakupovanjem zlata u-tegne dovesti do tega, da bodo drugi narodi želeli medsebojnega sporazuma, da pridejo do stabilizirane enotne zlate denarne poilLage, in se bo v to svrho vršila še ena ekonomska konferenca, ki bo bolj uspešna kakor je bila zadnja. Na tej konferenci bodo narodi tudi uvideli, da je potrebno, da se odpravijo sedanje carinske ovire med posameznimi narodi. Dokler bodo namreč obstojali sedanji visoki carinski zidovi, bo nemogoče, da se bi dvignile splošne cene življenjskim potrebščinam. Predsednik Roosevelt pa želi, da se te cene dvignejo na višino, na kateri so bile leta 1926.
Med tem tednom, ko je stalo zlato na isti višini, so se pa vodile ostre borbe med zagovorniki in nasprotniki Rooseveltovega programa. Nasprotniki so med drugim trdili, da je vladno kupovanje zlata v inozemstvu nezakonito in bi se torej ne smelo vršiti. Pretekli torek pa je vrhovni pravnik Cummings obvestil predsednika, da je našel dva stara federalna zakona, po katerem je njegov program popolnoma legalen. Ta dva zakona sta bila sprejeta med civilno vojno in se glasita, da ima zakladniški tajnik pravico, kupovati ali prodajati zlato po ceni, kakoršno on sam določi.
NAPAD NA
VOJAŠTVO
Več tiscč glav braječa druhal skušala oprostiti jetnike, ki jih je vojaštvo aretiralo.
Salisbury, Md. — Divja borba se je vnela v torek zjutraj v tem mestu med oddelkom vojaštva in večtisočglavo razjarjeno množico, in v resnici je bilo čudno, da ni prišlo pri tem do prelivanja krvi.
Do nemirov je prišlo, ko je governer Ritchie poslal semkaj vojaštvo, da ujame in privede v ječo voditelje druhali, ki je 18. oktobira linčala v mestu Princess Anne nekega nigra. Ta niger je bil zaprt v ječi pod obdolžbo, da je zločinsko napadel neko postarano belo žensko. Druhal je vdrla v ječo, i vlekla nigra iz nje ter ga, privezanega z vrvjo okrog vratu, odvlekla na rob mesta, kjer ga je obesila na drevo.
Državne oblasti so zahtevale, naj pokrajinska oblast uvede preiskavo glede tega linča-nja. Pokrajninske oblasti pa niso hotele nastopiti proti linčar-jem in se sploh niso zmenile za zahteve državnega goveirnerja. Ko je governer uvidel, da drugače nič ne opravi, se je poslužil vojaštva po neki točki državnega zakona, ki mu to dovoljuje. V največji tajnosti je v ponedeljek ponoči odposlal oddelek vojaštva semkaj, da aretira kolovodje druhali.
Kljub tajnosti pa je prebivalstvo zvedelo za governerjev korak in se pripravilo. Tekom noči je vojaštvo dobilo v roke štiri voditelje linčarjev, dočim treh ni moglo najti. V tukajšnjem mestu, kjer so bili štirje aretiiranci začasno zaprti, pa se je zbralo prebivalstvo od blizu in daleč in grozeče zahtevalo od vojaštva, da jetnike izpusti. Ko s tem množice niso uspele, so dejansko pritisnile na vojaštvo in ga pričele obmetavati s kamenjem in palicami. Vojaški poveljnik, ko ne videl resnost položaja, je ukazal vreči smrdljive bombe. Le za kratek čas je to razgnalo množice, ki so se ponovno zbrale. Da se izogne resnejšemu nastopu, je vojaštvo zasedlo pripravljene tru-ke in se s štirimi aretiranci odpeljalo, še vedno obmetavano od kamanja.
MILWAUKEE BO HODIL S
KURAMI SPAT
Milwaukee, Wis. — V ponedeljek je mestni odbor izdal od redbo, po kateri se bodo morali vsi lokali, kjer se prodaja pijača, zapreti ob pol eni (12:30) zjutraj, ne glede na to, kake vrste lokali so, bodisi plesišča, gledišča, gostilne itd. Lastniki nočnih klubov so vložili protest, češ, da bo to škodovalo njih trgovini. Enako so se pritožili tudi godbeniki, ki pravijo, da jih bo ta odredba mnogo iz njih vrst spravila ob zaslužek.
POSLANIK WELLES OBISKAL PREDSEDNIKA
fat Jiig&slavffe*
PODROBNOSTI UMORA NA SLAPNIKU PRI NOVEM MESTU; ZANIMIVE UGOTOVITVE OROŽNIKOV IN POLICIJSKEGA URADNIKA. — VOLKOVI V BOSNI DELAJO ŠKODO. — SMRTNA KOSA. — VESTI IN NOVICE.
Na njegovem počitniškem domovanju v Warm Spririgs, Ga., je nedavno obiskal predsednika Roosevelta ameriški poslanik na Kubi, S. Welles, in imel z njim daljšo konferenco glede zadnjih dogodkov na Kubi.
DUHOVNIK
OBSOJEN
Nasilnosti hitler jevcev proti katoličanom.
Berlin, Nemčija. — Med katoliško cerkvijo in hitlerjevsko vlado se je v torek še poostrila doslej obstoječa napetost, ko je bil aretiran in obsojen na šest mesecev ječe katoliški duhovnik Glinkhanner iz Essena, češ, da je v neki pridigi kritiziral Hitlerjevo vlado. Isti dan je vlada nastopila tudi proti katoliškemu listu Katholische Kir-chenblatt, in ga ustavila za štiri tedne. — Pri neki obravnavi pri sodišču se je nazijski vodja Goering izrazil, da bo država drastično nastopila proti "črnim krtom" in "rdečim podganam," s čimer je mislil katolike in komuniste.
_—o-
PRIZNAL POVOD ZA UMOF
Chicago, 111. — Skozi dva dni je Chas. McGlynn, 1900 Blue Island Ave., trdovratno zakrival vzrok, ki ga je dovedel do tega, da je preteklo soboto umoril svojega dolgoletnega prijatelja, Chas. Koehlerja, 2020 Blue Island Ave. V ponedeljek je končno povedal policiji povod. Svo-ječasno je posodil Koehlerju $400, da si je ta lahko ustanovi] svojo trgovino. Zadnje čase g£ je večkrat prosil, naj mu dolg povrne, a ta ni hotel o tem nič slišati, češ, da je McGlynn dosti bogat. Preteklo soboto mu je zopet isto povedal. To je pa Mc-Glynna tako ujezilo, da je svojega dolžnika na mestu ustrelil.
---o--
ROPAL ŠOLE
Chicago, 111. Na poziv inženirja v Ravenswood~šoli, 4332 No. Paulina St., je prispela policija preteklo nedeljo zjutraj in odprla umivalnico v šoli, tamkaj pa našla spečega 24 letnega Alfred Stevensa. Pri zasliševanju je fant pozneje izpovedal, da si je izbral to šolo za svoje stalno prenočišče. Z vetrihom si je odprl vrata, imel tamkaj svoje o-bede, se bril in spal, zjutraj je pa na vse zgodaj izginil, predno je kdo prišel. Istočasno pa je skrivaj obiskaval, druge šole in ropal njih blagajne. Na ta način je izropal 21 šol in njegov plen je znašal več sto dolarjev.
NAZNANILO NAROČNIKOM pQ
Zaradi narodnega prazriika Z.hv.meg, dne kii obh.j..	p/J/ $J
mo danes, v četrtek, počiva ta dan delo in vsled tega naš list v petek ne bo izšel.
MUSSOLINI ODSTRANJA ŽENSKE IZ SLUŽB
Rim, Italija. — Mussolinije-va namera je, da vrne ženske nazaj v kuhinjo in k družini, in je v to svrho izdal pretekli ponedeljek odredbo, po kateri se mora število ženskih uslužbenk v vseh javnih uradih znižati tako, da ne bo njih skupno število presegalo pet odstotkov vseh u-službenih oseb. Ta odredba se nanaša na državne, okrajne in občinske urade. V "nižjih" službah, h katerim se prištevajo zlasti telefonske operatorice, sme to število doseči 20 odstotkov. Prizadete pa niso s tem učiteljice in bolničarke. V odredbi je navedeno, da se ne sme na novo zaposliti nobenih žensk, dokler ne bo število sedaj uslužbenih doseglo 'omenjenega odstotka.
JIRITE "AMER. SLOVENCA"!
KRIŽEM SVETA
—	Belgrad, Jugoslavija. — Med tukajšnjo državo in Turčijo se je sklenil prijateljski pakt. Tozadevna pogodba je bila podpisana pretekli ponedeljek v tem mestu od zastopnikov obeh držav.
—	Warm Springs, Ga. — V ponedeljek je predsednik podpisal 21 NRA kodeksov, med njimi tudi kodeks za filmsko industrijo. V njem so stroga določila proti previsokim plačam bodisi direktorjem, bodisi osobju. Nič ni določenega glede cenzuriranja filmov.
—	Varšava, Poljska. — Kakor kažejo zadnji (rezultati volitev na Pomorjanskem in v Poznanju, so tamkaj nemške stranke znatno izgubile na pristaših. Nemški listi se pritožujejo, da je temu kriv novi volilni zakon, ki zatira narodne manjšine.
---o——
MEDICINSKI MAZAČ KAZNOVAN
Des Moines, Ia. — Federalno sodišče je v ponedeljek obsodilo L. J. Tiltona, načelnika Tilton Laboratories v Clinton, Ia., na globo $1000, in sicer vsled tega, ker je prodajal ničvredna zdravila. Obsodba se je izrekla na podlagi federalnega zakona o čisti hrani in zdravilih. Mož je imel na prodaj zdi'avila za vsakovrstne bolezni, med njimi tudi za raka, a nobeno teh zdravil ni bilo nič vredno. Pred dvema letoma je bil Tilton obsojen tudi v Chicagi zaradi podobnega prestopka.
Delavstvo v chicaški klavnici še vedno na stavki.
Chicago, 111. — Kljub posredovanju lokalnega urada NRA je v torek še vedno trajala stavka y tukajšnji klavnici. Predsednik je objavil, da se bo ukinilo v sredo ob 3. uri popoldne vsako nakupovanje klavne živine, ako do tedai ne bo prišlo do sporazuma. Število stav-karjev se računa na pet do osem tisoč. Na delo se je priglasilo sicer par sto "skebar-jev," vendar ni prišlo do nika-kih resnejših nemirov.
OTROK SE OBESIL NA TELEFON
New York, N. Y. — Nenavadna neserča se je pripetiia v družini Sibner. Triletni sinček Joel je bil sam doma. V družinski sobi je pristavil k mizi stol in se pričel igrati s telefonom. Na nekak način se mu je pri tem ovila žica okrog vratu, na kar j 3 bržkone zdrsnil s stola.
AL SMITH IZGUBLJA NA PRILJUBLJENOSTI
New York, N. Y. — Dočim je bil bivši governer Al Smith splošno priljubljen v tukajšnji državi, je na tej svoji popularnosti zadnji čas dosti izgubil, in sicer vsled svoje lastne krivde, ko je nedavno ostro kritiziral predsednika Roosevelta in njegov denarni program. V ponedeljek se je v neki tukajšnji dvorani vršilo zborovanje, na katerem je govoril znani duhovnik iz Detroita, Father Coughlin. Ko je omenil Smitho-vo ime, je zašumelo po -dvorani med 7000 udeleženci in zaslišali so se žvižgi in "buuu" klici proti Smithu, prvikrat v tej državi.
OBSOJEN V JEČO ZA SLE-PARSTVO
Chicago, 111. — Sodnija je pretekli ponedeljek izrekla obsodbo nad Ernest J. Stevensom, ki je bil pred mesecem dni spoznan krivim sleparstva nekaj nad milijon dolarjev. Bil je namreč bivši predsednik tukajšnjega Stevens hotela in obenem tudi podpredsednik Illinois Life Insurance Co. V letu 1931 je dovolil, da je zavarovalninska družba posodila denar na hotel, dasi so bile že tedaj finance hotela bankrotirane in je on to vedel. Obsojen je bil na eno do deset let ječe.
Kdo je izvršil umor?
Novo mesto, 9. nov. — Umor v hiši posestnika Franca Rohr-mana, ki je imel nekdaj dobro gostilno, je bil odkrit okrog polnoči. Sosedje so slišali klice svaka in sestre umorjene Ane Goršetove, ki so prihajali s podstrešja. Na vpitje so prihiteli v Rohrmanovo hišo sosedje. Prvi so bili posestnik Jožef Se niča ter Čevljarski pomočniki mojstra Janeza Zupančiča in naposled tudi mojster sam. O-irožniki so prispeli takoj po polnoči. Rohrmanova str> so tedaj že umaknila k počitku. Njuno zasliševanje dolgo časa sploh ni bilo mogoče. Stari Rohrman je bil ves zmeden in preplašen. Njegova žena, ko so jo budili, pa ni mogla dati nobenih točnih odgovorov. Spala je tudi še dopoldne. Orožnikom in preiskovalnemu sodniku je pripovedovala, da so našli razbite u-haue pokojne sestre. Enega je baje videla tudi na mizi. Kdo je uhane potem odstranil, pa m vedela povedati.
Ob levem zadnjem vogalu hiše so našli prislonjeno tri metre dolgo lestev, ki je bila postavljena v greznico, ni pa segla do strešnega žleba. Zanimivo pa je, da je zločinec, ki se je, kakor sodijo, te lestve posluževal, vendarle odkril nekaj strehe. Na lestvi so našli tudi staro konjsko plahto, ki jo je vzel iz zapravljivčka v šupi. O-peko na strehi so našli zloženo na levi strani, iz strehe pa je bila izrezana deska, iz česar bi se sklepalo, da je zločinec tod vdrl na podstrešje in potem v hišo. Policijski uradnik Podob nik, ki je prispel s prvim opol danskim vlakom iz Ljubljane na kraj zločina, pa je ugotovil, da zločinec po tej poti ni mogel priti v hišo, ker je ostala pajče-vina v odprti lini na podstrešju nepretrgana. Proti večeru je Podobnik speljal na sled svojega psa, ki pa se je izognil na vogalu hiše postavljeni lestvici1 ter skočil v ograjen vrtiček, kjcc se poznajo sledovi človeških stopinj. Potem je pes preskočil vrtno ograjo in ubral na nasprotni travnik, kjer so našli kakih 30 m daleč od hiše kratko sekiro, s katero je morilec izvsišil svoj zločin. Od tam, kjer je bila sekira, pa je pes iskal sled preko državne ceste v smeri proti Smolenji vasi.
Truplo umorjene Ane Goršetove, ki je bila, kakor zatrjujejo, dokaj bogata, je bilo prepeljano v mrtvašnico v Smolenjo vas. Obdukcijo sta izvršila pri-marij dr. Pavlič in dr. Kolen-šek v prisotnosti preiskovalnega sodnika Rezelja in zapisnikarja Modica. Komisija je ugotovila, da ima umorjenka 11 ran, od katerih so bile štiri smrtne.
škode. Letošnjo jesen so se volkovi pojavili nenavadno zgodaj.1 Posebno gospodarijo na planini Kamešnici in pa na Li-vanjskem polju. Kmetje se branijo, kakor se pač morejo. Največkrat organizirajo Skupne pogone in kurijo grmade, da odženejo volkove od živine. Pobili so jih že veliko. Kože pa prodajajo. Nedavno se je zgodil nesrečen slučaj, pri katerem bi skoraj prišel ob življenje neki kmet. Volkovi so napadli njegovo stajo. Ko se je kmet branil, je nehote zamašil puškino cev s prstjo. Ko je ustrelil, se je cev razletela in smrtno nevarno ranila nesrečnega kmeta. Volkovi so se_ razbežali, kmeta so pa prepeljali v bolnišnico v Livno.
-o——
Ko je prišla mati pol ure pozneje domov, ga je našla obe?.fnega na telefonsko žico mrtvega.
Volčja nadloga v Bosni
Iz Livna poročajo: V tukajšnjih planinskih krajih volkovi vsako leto napravijo veliko
Smrtna kosa
V ptujskT bolnici je umrla Marija Vindiš, roj. Svenšek, i z Vurberga, stara 86 let. — Na Hajdini pri Ptuju je umrl Andrej Nedeljko, posestnik, star 44 let. — V Grižah je umrl J. Sonnenberg, bivši tovarnar.
--o-
Tudi spomenik Z Jesenic poročajo, da so pred kratkim blagoslovili na Pejcah lično kapelico z zvonikom in zvonom, katero je postavil jeseniški rojak Jak. Novak. Na istem mestu, na tako zvanih Pejcah, je nekoč stal star obcestni križ, katerega je omenjeni rojak dal na svoje stroške nadomestiti s kapelico. Letos je pa nad to kapelico dal na svoje stroške postaviti še zvonik, skoro 40 čevljev visok, v katerega je obesil kakih 150 funtov težak zvon. Zanimivo je, da je materijal za zvon, to je medenino, baker in drugo, omenjeni nabral pri raznih sosedih. Tako imajo tudi Jesenice svoj spomenik 19001etnice krščanstva.
-o-
Praznovanje jubileja
i Pilot Ernest Turk je na pose-!ben način proslavil svojo petnajstletnico, kar je stopil k avi-jatiki. Za ta dan je namreč napravil krožen polet okoli cele države Jugoslavije. — Turk se je odlikoval kot izvrsten pilot že v zadnji svetovni vojni.
-----o--
Nesreča z vozom 12-letni posestnikov sin Franc Drča iz Kaplje pri Sv. Juriju ob Taboru je na postaji v St. Petru v Sav. dolini hotel obrniti voz. Pri tem pa je zašel z nogo pod kolo, ki mu je zdrobilo stopalo.
-o-
Zgodovinske najdbe Posestnik Muhič, je pri prekopavanju svojega vrta v Bjelini v Bosni naletel na starorimsko grobnico z ostanki raznega o-kostja in raznimi predmeti starorimske dobe. Arheologi so presodili, da je to važno arheološko odkritje.
-o-
Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitv«?
Established 1S9L
Issued daily, «xc«9t Sunday, Monday and the day after holidays,
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Ustanovljen leta }S91<
I shaja vsak dan razun nedel], pone-teljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd.r Chicago
Telefon: CANAL 5544

Subscription:
For one year_________$5.00
For half a year____2.50
For three months------1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year - 3.00
For three months __________ 1.75
Naročnina:
Za celo leto________$5.00
Za pol leta_______2.50
Za četrt leta ___________1.50
Za Chicago. Kanado In Evropo:
U. celo leto__$6.00
Za pol leta--3.00
Za četrt leta___1.75
Demokracija
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
(Metropolitan Newspaper Service)
TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
«1831, by Edgar Ricc Burroughs. Inc. All rights reserved.
Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $..................
ritev moje naročnine za "Amer. Slovenca".
Ko je šejk Čakal, Batandb pa zbiral skupaj svoje vojščake od blizu in daleč, je Tarzan zasledoval Arabce in preiskoval njihove stopinje. Prepričan je bil, da beli ujetnik pri Arabcih ni nihče drugi, kakor Blake. Ni imel pa veliko upanja na njegovo osvoboditev, ker je vedel, da bodo Arabci zahtevali zanj velike odkupnine. Zato tudi ni preveč hitel za njimi.
Ob sirovo obdelani mizi v mestu Nimmr, na kateri je bila staromodna svetilka, sta sedela dva viteza in se. zabavala s šahom. Kar nič ni bil Sir Rihard z mi_slimi v igri, da mu je njegov tekmec to celo očital. "Težko mi je pri srcu, James," pravi Sir Rihard, "ker mislim na jutrišnji izid dvoboja s teboj in Sir Maludom." — "Pozabi na to," reče Blake., "jaz bi se moral bolj bati kot ti."
Sprva, ko je Ibn Jad slišal, kaj zahteva poglavar, se je uprl, da bi odstopil vse Galla sužnje. Ker pa ni našel drugega izhoda in Jcer mu Ba-tando drugače ni hotel pokazati pota, je stari lisjak nazadnje obljubil, dasiravno je nameraval zopet vse po svoje napraviti in že je premišljeval, kako bi ukanil starega poveljnika, da bi potem lahko obdržal bogastvo in sužnje.
Poveljnik rodu Galla je poslal šejku vest, da pride k njemu v teku treh dni. "Povej mu," je naročil Fejjuanu, "da za plačilo, da mu pokaže vhod v dolino grobov, se zahteva od njega, da odpusti vse sužnje Galla rodu, drugače bom zbral veliko vojščakov iz drugih nasžlij, ker nič ne .zaupam tem ljudem." S takim poročilom se je Fejjuan vračal k šejku.
Naslov
Mesto--------------
ooooooooooeooooooooooeoooc
D
AMfcklKANšKI SLOVENEC
CetrteK, 30. novembra 1938
AMERIKANSKI SUOVENEC
frvi »w najstarejši slovenski Ust v Ameriki*
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioa.
na grenkost in njih občutek velika bolest, tedaj zagrabijo in podero pred seboj vse, kar se jim stavi po irobu. Tudi tega jim nihče ne more zabraniti, ker je tudi to naravni zakon,. Demokratična misel bo zopet vstala in se ponovno r.azživela, kajti demokracija bo vsaj tlela v srcih ljudi, dokleir bo na svetu človeški rod.
VOLITVE SO TUKAJ
Gilbert, Minn. J J
V našem mestu bomo imeli dne 5. decembra volitve za mestni odbor. Kandidat je so sledeči: Za mayorja Jack Kor- , pi, Leo Kukor, Martin J. Ste-phon, Peter R. Cosgrove, Jos. Wilson. — Za trustee: Martin Zanna, Herman Frojola, Allen Whitcraft, Matt Alto. — Za treasurer: Mary'Keen, Fanny Curely, Pauline Ravnahrib, Mary Maurine, August Verbič.
—	Za asesorja: Joseph A. Moren in Eugene Borden.
To so naši gospodje in gospe.
—	Rojaki in rojakinje. 5. dec. je naš dan, upam, da ne boste pozabili oddati svojih glasov za naše rojake. — Rojaki, če ne boste dobro sejali, ne morete pričakovati dobre žetve. —! Pomnite, da po toči zvoniti je brez pomena.
Poročevalec.
-O--
SMRTNA KOSA
Ely, Minh.
Dne 20. novembra je bil tukaj pokopan rojak Peter Re-žek, rodom iz Krašnega vrha, župnija Radovica pri Metliki.
—	Rojen je bil leta 1871 in je spadal že od leta 1894, ko se je Jednota ustanovila, h K.S. K.J. Bil je član dr. sv; Jožefa št. 112. — Bil je torej eden prvih jednotinih članov in eden prvih naseljencev v Vermillion okolici. — Tukaj v Ely zapušča vdovo Anno Režek, kateri izrekamo naše sožalje, pokojni naj pa v miru počiva.	P.
-o-
KAKO JE TONE SV. MARTINA PROSLAVIL
Joliet, 111.
Sv. Martin je menda najpri-ljubljenejši svetnik na Dolenjskem. Sv. Mairtin je za Dolenjce to, kar je bil za stare Ame-rikance Thanksgiving Day — ne namreč toliko v pomenu zahvale, ker stara domovina ima svojo posebno zahvalno nedeljo v ta namen, marveč v pomenu, kar se je na mizo prineslo na ta dan za pod zob in izpod . pipe.
O, kje so ljubi stari časi? Sa-| mo še v spominu! To je vse. Še danes mi brni po ušesih ob spominu na Martinovo nedeljo tista lepa melodija, ki se je razlivala od gorice do gorice, od hrama do hrama, po lepi božji Belokrajini. Kako je bilo res idilično lepo. Saj ga ni kraja na svetu, ki bi imel kaj takega, kakor tisti lepi naš košček zemlje, ki se razprostira doli od gorjanskih grebenov do vijugaste Kolpe in še celo tja preko nje.
Če je bila Martinova nede-' Ija lepa, jasen dan, si doživel ' res slikovite prizore v Belokrajini. Gorice tu, gofrice tam, po njih beli hramčki, ki so kazali ' svoje čelo in obraz obsevajoče-1 mu zlatemu solncu ,v čigar žar-" kih so se kopale vse naše niža-1 ve in gorice. Oni, ki so imeli • vinograde, so pripravili za ta dan kaj posebnega za pod zob. Po največ krajih je prišla na ■ mizo kaka iraca, goska, če te ni bilo, pa kaka kokoš. Z njo o-
HUDE BOMBE PADAJO..
SE VRSTE UMIKAJO..
Jolietski maršal še vedno v pirvi liniji in, kakor izgleda, se ne bo hotel zlepa umakniti.—Za njim je Pueblo in1 za tem Cleveland.—Kako bodo izgledale šanse v prihodnjem poročilu?
Letošnja kampanja "Amer. Slovenca" se razvija v hitrem tempu. Saj je pa tudi potrebno, če vemo, da doba do 31. decembra 1933 šteje še enkrat toliko kakor druga doba, od 1. januarja do 28. februarja 1934. V prvi dobi šteje vsak dolar bodisi za staro ali novo naročnino še enkrat toliko kolikor pa bo štel potem v drugi dobi, od 1. januarja napirej. Zato, kdor ima kaj korajže, zdaj naj stopi v vrste, zdaj naj nabaše svoj top s šrapneli in bombami, zdaj naj strelja, zdaj je zlati čas.
Iz Pueblo, Colo., se je oglasila za kandidatinjo naša stara zavedna bojevnica Mrs. Josephine Meglen. Izkušena bojevnica je to za katoliško časopisje. Vsake kampanje se udeleži, zato dobro pozna vse pozicije in dobro ve, kako se mora napa-: dati, da se zmaga. Zaenkrat je izstrelila 2 nova naročnika in S 7 starih, kar ji da skupaj 1440 glasov. Za prihodnja poročila pa bo pripravila tako težke bombe, da bodo pretresle vse druge slovenske naselbine. Prav je tako!
Iz Clevelanda, O., je prišla vest, da se nominira za ves Cleveland preč. g. Milana Slaje, pomožnega župnika cerkve Matere Božje v Collinwoodu in duhovnega svetovalca Slovenske Ženske Zveze. Z nominacijo vred so poslali 1 novega in (i starih naročnin, kair da preč. g. kandidatu za prvi pot 1400 glasov. Toda za prihodnjič groze Clevelandčani s strahovito kanonado. Pravijo, da bo iz Clevelanda grmelo in treskalo, da bedo vsi drugi streli oglušeli in se razgubili v nič. Bomo videli, če ires!
Iz La Salle, 111., pa pišejo: "O, ja, mislite, da bomo mi tiho, da mi nimamo nobene pištole, da bi odgovarjali na druge strelo? Čakajte, čakajte, mi vam že pokažemo!" — Tako so s prvo pošiljatvijo poslali 2 novi naročnini in 1 staro, za popularnega kandidata pa so priglasili preč. g. župnika P. Paškala Esser, o katerem pravijo, da bo vodil lasallsko agitacijo z Napoleonsko taktiko, to se pravi, vse druge premagati. S prvo pošiljatvijo so mu pridobili 990 glasov.
Tako, dragi generali in maršali, tako se pripravlja velika in živahna borba za prvenstvo. Kaj pa po onih naselbinah, od kjer še ni nobenega odziva? Kaj pride od tam? Eno je gotovo, da povsod se pripravljajo in nikjeir ne bodo držali rok križem v tej kampanji. Vsaka naselbina morji biti častno zastopana. V onih naselbinah, kjer bo tekom te kampanje vse tiho, bomo vedeli, da nekaj ni prav in da v njih manjka življenja za katoliški tisk. Zato pa vse naselbine, na delo. Vse naselbine morajo biti zastopane v tej kampanji. Nobena naj ne izostane, vse naj dela!
Zaenkrat stojijo kandidatje takole:
Martin Težak, Joliet, 111...........................................1920 glasov
Mrs. J. Meglen, Pueblo, Colo...................................1440 glasov
Rev. Milan Slaje, Cleveland, 0.................................1400 glasov
Rev. P. Paškal Esser, La Salle, 111............................ 990 glasov
KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?
-----------------—.
MEWYORCANOM V NAZNANILO
New York, N. Y.
Vabila k praznovanju' naše prve "izseljejiiške nedelje" (3. decembra ob 6. uri zvečer v cerkvi, ob 7. uri zvečer v dvorani na 62 St. Mark's PI., New York City) z napisom "na pomoč poplavljencem" že krožijo po naselbini. Prireditev obeta biti kar najbolje obiskana v prvi vrsti zato, ker hočemo s to prireditvijo pokazati svojo dejansko ljubezen in svoje sočustvovanje do težko prizadetih rojakov v stari domovini. Kakor so se kulturna društva in drugi sodelavci brez odloga prijavili k sodelovanju ter o-mogočili še pravočasno kar najboljši program, tako tudi izgleda, da ga ne bo rojaka ali rojakinje, ki ne bi vsaj mal dar prinesel kot vstopnino k prireditvi. Vsa vstopnina se bo poslala v staro domovino za po-plavljence. Slovenci in Slovenke ! Spomnite se besed našega pesnika - duhovnika Sim. Gregorčiča : "Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!" Ta klic naj vas v obilnem številu pripelje na lepo prireditev izse-ljeniške nedelje v New Yorku. Kakor se zlato čisti v ognju, tako se pravi prijatelji našega naroda pokažejo v nesreči. — Prijatelji, pokažite se!
Pripravljalni odbor.
-o-
PRAZNOVANJE MARTINOVEGA VEČERA
Milwaukee, Wis.
Že med starimi Slovani, več stoletij nazaj je bila navada, da so praznik sv. Martina obhajali zelo slovesno. Ta dan so navadno dajali Bogu' hvalo za pridelano vino in ta navada se še dandanes ni pozabila med našimi milwauškimi Slovenci, ki kaj radi pokušajo Martinovo kapljico. Kot tak nov vinski pridelek smo pokušali letos na Martinov večer 11. novembra pri nam dobro poznani in u-gledni diružini Mr. in Mrs. Martin Volovšek Tavern na So. 2nd Street. Ta dan je namreč Mr. Matija Volovšek obhajal svoj rojstni dan, na katerega je povabil svoje prijatelje, sosede in znance še iz stare domovine. Gornjega grada.—Med povabljenimi so bili Savinjčani, Za-drečani, Dolenjci, Gorenjci, beli in črni Kranjci in nekateri še celo iz bele Ljubljane. Kei sem bil tudi jaz med njimi, sen se nekoliko bal, kako se bo vsa ta pisana družba skupaj zlagala, da bi ne prišlo do naspro-
_ i
Evropa, ki je od francoske revolucije dalje vedno streme-.c la, da se v vseh državah uveljavi demokratično načelo, to je ] volja ljudstva, zopet sili nazaj v dobo najhujše reakcije, abso- r lutizma in tiranstva. Skoro vsakdo je bil uverjen, da bo faši- r zem pod Mussolini jem v Italiji ostal osamljen in da se bo ubil i sam v sebi; prav tako je bilo splošno mnenje, da bo oblast ko- i munističnih mogotcev v Rusiji le bežen poskus levičarskega ab- i solutizma, kateremu mora slediti pravi demokratizem. Toda t dogodki zadnjih mesecev so zopet pokazali, da človeštvo išče f v sedanjih hudih časih odrešenika, ki naj bi namah spremenil j svet v raj. Tako smo doživeli, da je dobila Nemčija svojega ] vodnika Hitlerja, sedaj se je pa pofašistila tudi Avstrija, ki jo ] namerava odrešiti Dollfuss. Vse nemško ljudstvo tako v Nem- j eiji kakor v Avstriji pa čaka trenutka, ko bosta vodji s čarobno s palico pričarala srečo in blagostanje. Toda začetki so kaj ki a- : vrni. Ne le, da se ječe in taborišča za internirance polnijo, da i se izganjajo lastni državljani, ampak odvzeta je vsem tudi pra- ; vica svobodne besede in javne kritike. Za ljudstvo se pa še ni : storilo ničesar, brezposelnost je hujša, kakor je bila. Videti je, da tudi ti odrešeniki, ki hočejo z najsirovejšo silo zatreti v : človeštvu vse vrline, ki si jih je priborilo v teku stoletij in se rešilo spon telesnega suženjstva in duševnega tiranstva, ne bodo mogli ustvariti pogojev za srečo in blaginjo narodov in držav.
Dasi se povsod ustvarjajo države po fašističnem vzorcu, kjer se zametava svoboda besede in tepta volja ljudstev, imamo vendar na svetu še pretežno večino držav, ki jim je demokratski princip, to je ljudska volja, nad vse. Naj omenimo le Francijo in Anglijo, ti prvoboriteljici za demokratičen način vladanja, dalje Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, vse severne : države Evrope, Španijo, vso Ameriko, vse države, ki so z An- i glijo v državni zvezi. Iz tega vidimo, da je ljudska volja upo- : števana še povsod v velikem številu držav.
Nehote se vprašamo, kako more sedaj po svetovni vojni, v dvajsetem stoletju, sploh priti do takih absolutističnih vlada- i vin, kakor jih imamo okrog sebe. Vzrokov je več. Glavni vzrok so hude življenjske razmere, v katere je zašlo ljudstvo. Dela ni, zaslužka ni . lakota in beda pritiskata na vrata, nikjer ni izhoda iz teh težavnih dni. Človek je postal za skorjico kruha suženj vsakomur, ki mu jo le pokaže. Ljudi pa navdaja tudi večen strah pred mogotci tega sveta, brutalne sile, s katerimi vladajo mogočnjaki, nehote zapro sapo še tistim, ki so si upali povedati odkrito in svobodno besedo. Drugi vzrok je pa napaka onih demokratičnih strank, ki so v svoji demokratičnosti mirno gledale, kako se šopiri in razširja vedno bolj in bolj načelo zastr.vpljevalcev ljudske volje, in niso z energično kretnjo že v kali zadušile poizkusov absolutizma in reakcije. Tako se je zgodilo, da so bile vse demokratične stranke čez noč po-gažene. Njih nasledniki so napolnili ječe in taborišča s pred-' stavni ki teh strank, ljudstvo terorizirali, preganjali posameznike in jim vzeli vse pravice samoodločevanja. Da so se pri tem posluževali vseh sredstev, je jasno. Tako je prišlo do tega, da ie prevzel posameznik vso moč in oblast nase ter sedaj z okrutnim. očesom pazi, da mu je kdo ne izmakne. Zato je fašizem v vsaki obliki nasilje.
Toda ljudje se rode in umirajo — mislijo in čutijo — in tega jim ne more nihče zabraniti. In kadar je njih misel straš-
Dopisi važnega pomena za hitro objavo moraji biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pre( dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedni je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod pisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača
Entered as second class matter November 1C 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under th Act of March 3, 1879.
;ij. Kmalu sem pa pogruntal njih jezik, po katerem sem kmalu ugotovil, da so vsi Slovenci, ki govore vsi en jezik. — Vseh skupaj je namreč bilo 73, kar je vsekakor lepo število.
Ko sem omenjeni večer s svojo soprogo in par drugimi Northmilwaucani stopil v dvorano omenjenega rojaka, je bilo tam zbranih že precejšnje število gostov in tudi godba je že igrala vesele poskočniee, da me je kar mikalo se zavrteti. Samo škoda, da ni bilo časa za ples, ker so nas ženske takoj spravile v jedilnico. Kar začudil sem se, ko sem stopil v o-bednico in zagledal dolgo po grajeno mizo, ki se je kar šibi-la raznih dobrot, med katerimi niti starokrajske vlečene potice ni manjkalo, kakor tudi ne kroofv, raznih sladkorčkov, sadja in vsakovrstnega mesa. Okoli mize so pa sedeli Martinovi gostje, ki so pridno segali po božjih darovih, ki so se ponujali in dajali hvalo Bogu, ki nam je dal sv. Martina, da se ob njegovem godu vsaj lahko brez skrbi nasitimo z božjimi darovi. Nismo se pa spravili samo nad krožnike, tudi kozarce smo pridno praznili, katere so krepke kelnarce vedno znova napolnile. Bile so namreč kelnarce precej dobre volje in so nam prav veselo postregle tako z ječmenovcem kakor tudi z vinsko kapljico. Zato so se pa tudi gostje: kaj kmalu opogumili in vžiVeli v pravo živahnost, ki je trajala pozno v noč. Ta dobra volja jih je tako daleč pripravila, da so se pričeli celo vrteti po taktih godbe, kakor bi jih veter gnal po dvorani. Da bi na takem veselju ne manjkalo petja, je prišel tudi pevski zbor Slov. Doma, ki nam je zapel več krasnih pesmi v naše največje veselje. — Vsi povabljenci* so kazali ta večei prav zadovoljne obraze in ol slovesu se je vsak pohvalno izrazil napram Mr. in Mrs. Volovšek za tako zvrhano mere veselja.
Dolžnost me torej veže, d.t se v imenu vseh udeležencem kar najlepše zahvalim za ta ta ko prijazni večer in za vso po strežbo. Uverjena bodita, dra ga gostitelja, da vajine prijaz nosti ne bomo pozabili. Vsal čas vama bomo izkazali vs( naklonjenost, ki jo v resnici za služita. — Martinov večer p; nam ostane v trajnem Spominu G. W. Raly.
-o-
"New Deal" kampanja je na Dovedana. nripravite se!
kusna potica in še kai drugega domačega. In popoldne se je razlilo po goricah po idiličnih vinskih hramih prijetno veselje.
Pišemo tu v Ameriki o spodnjih štukih. Kaj bo to? Seveda je dobro tudi to in še Bog, če je kaj v njem, toda z vinogradniškimi hrami se to primerjati ne da. Tamkaj najdeš hrame, ki imajo cele vrste velikih sodov, mnogi višji v obsegu, kakor človek zraven stoji. To ti je posoda, ki nekaj drži. Pa pride pokušanje. Zdaj iz tega, zdaj iz onega, gospodar toči in ponuja kupe svojim prijateljem. Oh, kako je kipelo oboje, ta rudeče, ta rumeno in ta belo. In okus ?! Jojmene, saj ga ni na svetu nikjer takega! In če smo šli v ene tri, štiri hrame na pokušanje — ni spak, da bi ne postali židane volje. Z žida-no voljo je prikipela na naše jezike lepa domača pesem in lahko rečem, da ob lepem dne-
vu na Martinovo nedeljo je bila vsa naša Belokrajina en sam ptičji raj — peli smo kakor Ikrjančki, da nas je bila gotovo vesela zemlja in nebo . . . rako je bilo tam v mojih letih. ■Je še zdaj tako? Bog ve. Sodim, da deloma še, saj kadar bo izginilo iz Belokrajine to, potem ne bo več Belokrajine.
V takihle mislih sva z Juretom na Martinovo nedeljo šla v poset k najinemu prijatelju. Tam sva našla še samega Martina in še druge najine stare znance. Depresija in kriza je bila za tisti dan pozabljena. Kdo pa naj vedno na to pošast misli! Pejte no, saj bi še znoreli, če bi samo na njo mislili, prav je povedala gospodinja, ki nam je servirala okusno ocvir-lcovo potico, da do snlrti bomo vseeno živeli, če premišljujemo depresijo ali pa ne. Pa ti poseže v pogovor Jure in pravi: "Ali veš, Tone, kje je bila (Dalje na 4. strani.)
CutHfcii, 30. novembra 193$
AMERIKAiMSiti SjLOvEnEC
NEWBURGSKI POPOTNIK
Izredne nagrade v blagu in drugih oblikah za nove naročnike
Za 400 CELOLETNIH ALI 800 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dobi še povrhu denarne nagrade prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano in nazaj iz Ljubljane v Združene države v drugem razredu na najboljšem parniku in vlaku, če bi pa vožnje v star. aj ne nota! (a) se mu (ji) izplača toliko sveto v denarju, kar taku vožnja stane.
.liNSS,
Za 250 CELOLETNIH ALI 3C0 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to število novih naročnikov, dsbi povrhu denarne nagrade še prosto vožnjo iz Združenih držav v Ljubljano (samo v en kraj) na najboljšem parniku in vlaku v drugem razredu. Če bi pa vožnje v stari kraj ne hotel (a) se mu (ji) izplača toliko svoto v denarju, kar taka vožnja stane.
ZA NOVE NAROČNIKE dovoljujemo to pot posefene nagrade v denarju, kakor spodaj določeno:	'
Za 100 CELOLETNIH ali 200 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor pridobi to št-v:lo novih naročnikov dobi fini novi tr.odcrni šivalni stroj (št. 1), ki ga vidite na sliki. Vreden do $75.; ali pa inoairni pralni stroj Washing Machine (št 1), vredno 375. — Eno izmed obeh predmetov je na razpolago za navedeno število novih naročnikov.
———————— izrejng nagrade bo deležen v tej
» m> /A/^V /T\ f\ kampanji oni agitator (ica^ ki bo
T^ 8 I i I I i li i Pridobil (a) tekom te kampanje naj-vl/ V/ \J • \J \J višje število novih naročnikov, pod i	pogojem:
a)	da pridobi ne manj kakor 400 celoletnih ali 800 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
Za 50 CELOLETNIH ali 100 POLLETNIH novih naročnikov — kdor jih pridobi, dobi krasno automatično lovsko puško "repetirko" (>t. 2), vredna $40.,; ali pa kras'en .Rajiio (at. 2), vreden $40. Eno izmed obeh predmetov je na razpolago *a navedeno utevilo novih naročnikov.
izredne nagrade bo deležen v tej /fPfc P?"	/f\f\ kampanji oni agitator (ica), ki bo
Tfc / SI 1 lili pridobil (a) tekom te kampanje dru-«LfP» Jm! aJ' V/ a \jf	g0 najvišje število novih naročnikov,
—______pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 250 celoletnih ali 500 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo ftižje določene nagrade.
Za 25 CELOLETNIH aH 50 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, bo dobil fino zlato "ELGIN"' uro . (št. 3) na 17 kamnov, vredno $20.00. Ako bo ženska deležna te nagrade, dobi žensko zapestno uro iste vrednosti.
Naznanilo in zahvala
Žalostni in potrtega srca, naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem, in znancem tužno vest, da nam jo kruta smrt iztrgala iz naše srede ljubljenega soproga in skrbnega očeta,
Frank Ellis (Heš)
""■"""""""""""^^""""""""""""j izredne nagrade bo deležen v tej f \ /Hk f\£\ kamPanii oni agitator (ica), ki bo
1 111® i 11 1 pridobil (a) tekom te kampanje tretjo
JL \j \J + \J \J najvišje število novih naročnikov, pod ________pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 100 celoletnih ali 200 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
Za 10 CELOLETNIH ali 20 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi, dobi znameniti srebrni
Rogers set, C nožev, 6 vilic, 6 žlic malih in večjih, žličko za sladkor in nož za maslo (St. 4), vredno $12.50. Ali pa "Hamilton" rifle repetirko (št. 4), ki sprejme 15 drobnih patron, vredno $12.50. — Eno izmed obeh je na razpolago za omenjeno število novih naročnikov.
Blagopokojnika je mučila dolgotrajna bolezen vodenica, iz katere ga je rešila neizprosna smrt nadaljnjega trpljenja. Umrl je 18. nov., dobro pripravljen in previden s sv. zakramenti v sv. Aleksandra bratov bolnišnici. Pogreb se je vršil 21. nov. iz slovenske cerkve sv. Štefana na pokopališče sv. Jožefa.
Pokojni je bil rojen pred 54. leti v vasi Zaloviče, fara Šmar-jeta na Dolenjskem. Poleg nas zdolaj imenovanih, zapušča v starem kraju 3 sestre in pa tu enega brata.
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim prijateljem, ki ste ga hodili obiskavat v času bolezni, bodisi v bolnišnici ali pa doma, in ste ga tolažili v njegovih mukah. Nadalje se tudi prav lepo zahvaljujemo vsem, ki ste ga hodili kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, in ga potem spremili na zadnji poti na pokopališče.
Najprisrčneje se zahvaljujemo častitim duhovnikom cerkve sv. Štefana za opravljene pogrebne obrede. Prav lepa hvala tudi organistu in pa pevcem, ki so peli pri pogrebni maši. Nadalje se tudi prav lepo zahvalimo, častitemu Rev. Paul M. Gilmore, pomožnemu župniku irske cerkve Čistega Spočetja, ki ga je večkrat obiskal v bolezni in mu delil sv. zakramente. Prav iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence in okrasili njegovo krsto. Imena darovalcev so: Mr. Jos. Ellis, brat, Mr. in Mrs. Frank Robek, nadalje otroci od Mr. in Mrs. Frank Robek, družina Robek stanuje v La Salle, 111.; nadalje družina John Vičich, družina Charles Seider, družina Fred Vodnik, Calumet City, 111., družina Joseph Uhan, Calumet City, 111., družina Fran Števe, družina Anton B;n-nhan, družina Leo Matičič, družina Jos. Petrič, družina Peter Solar, družina John Gottlieb, družina Jos. Sajovec družina Frank Šušteršič, družina Anton Podboj, Waukegan, 111., družina Frank Floriančič, družina Ribnikar, družina Dolinšek, družina Anton Gyorek, družina Mrs. Nolan, Mr. in Mrs. Byrne, društvo Narodni Vitezi št. 39 SNPJ., tovarna Russell's, restavracija Harding, Peter's Bros., fantje od A. P. Store, družina August Borge, Mr. Charles Jeglich, Miss Josephine Jeglich, Mr. Gus. Costa, Neimenovan prijatelj.
Nadalje vsem lepa hvala, ki ste darovali za maše; ti so sledeči: družina Jos. Fajfar, družina John Habjan, družina Peter Kure, družina John Kušar, družina John Grom, družina Jos. Zurich, družina Math Zngich, družina John Korsnchan, družina John Lukanich, družina Jos. Stirn, družina John Margetich, družina Jos. Ktfkman, družina Perušel:, Detroit, Mich., Kukman brata, društvo Bled, Miss Mary Koporc.
Prav lepo se zahvaljujemo tudi društvu Narodni Vitezi št. 39 SNPJ., h kateremu je tudi pokojni spadal, sa njih udeležbo, :n na nosilcem, ki so nosili krsto pri po~rcbu. Še posebej pa .zahvala tajniku cm3ni--i"''f riTstva za tako lepe besede, ko jih je čital ob odprtem grobu pokojnemu v slovo.
Prav lepa hvala tudi pogrebniku Louis Žefranu za tako lepo urejen pogreb.
Še enkrat vsem skupaj lepa hvala, ki ste nam pomagali v teh žalostnih urah, naj bo že na kateri koli način. Bog vsem stotero poplačaj.
Ti pa, ljubljeni snwog in dragi oče, ročivai v miru. Tvoja duša naj pa nre'me plačilo onkrai groba, kjer se bomo enkrat vsi skupaj združili, kjer ni ločitve več.
Žalujoči ostali:
TEREIJA ELLIS, soprosra: FRANK, JOSEPH, JERRY, JOHN, FRANCES BEVIS, TEREZIJA, VILJEM,
bratje in sestre. Chicago, 111., 28. novembra 1933.
■———■—"""l izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni G* d	agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te
^P & viUv/O kampanje četrto najvišje število novih naroč-nikov, pod pogojem.:
a)	da pridobi ne manj, kakor 50 celoletnih ali 100 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
Za 5 CELOLETNIH ali 10 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih dobi, bo dobil fini "Super Dreadnought" mornariški daljnogled (št. 5), vreden $7.; ali pa fini "Ever-sharp" samopojno pero (Fountain pen) (št. 5), vredno do §7. Eno od obeh je na izbero.
izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kampanje peto najvišje število novih naročnikov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 25 celoletnih ali 50 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
$25.00
Za 3 CELOLETNE ali 6 POLLETNIH NOVIH NAROČNIKOV — kdor jih pridobi bo dobil zanimivo "KOLEDARSKO URO" (št. 6), ki kaže minute, dneve in mesec. Ura je v nikelna-Gtem kasclnu in trpežno narejena in vredna $6.00; aH pa fino zlato verižico (št. 6) za uro vredno $6.00 iz zelenkastega ali belega zlata. Eno iz obeh je na razpolago.
— ............................"i izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni
-fj	agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te
^P i V/oV/vl kampanje šesto najvišje število novih naročni-kov, pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 10 celoletnih ali 20 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov je upravičen, kakor določajo nižje določene nagrade.
Za 2 CELOLETNA ali 4 POLLETNE NOVE NAROČNIKE dobi vsak, ki jih pridobi praktično takozvano "LANDERS ELEKTRIČNO BLAZINICO", (št. 7), velika 12x15 palcev. Ta blazinica se spoji z navadnim tokom, ki se rabi za električno luč, prav tako, kakor n. pr. železo za peglati. Uporabna pa je ta blazinica zlasti za bolnike, ker drži vedno enako toploto. Posebno je praktična za ljudi, ki trpijo na revmatiz-mu, za gretje obolelih delov telesa in za druga bolezni. Vsaka hiša bi jo morala imeti. Vredna je '84.50.
""""""I .......................izredne nagrade bo deležen v tej kampanji oni
f^L AA	agitator (ica), ki bo pridobil (a) tekom te kam-
CP qJP e	panje sedmo najvišje število novih naročnikov,
, i ■	pod pogojem:
a)	da pridobi ne manj, kakor 5 celoletnih ali 10 polletnih novih naročnikov;
b)	za nižje število novih naročnikov kakor pet celoletnih ali 10 polletnih se nagrada v denarju ne daje, marveč so taki agitatorji deležni le nagrad določenih v blagu.
Za 1 CELOLETNEGA ali 2 POLLETNA NOVA NAROČNIKA dobi v«akdo praktičen brivski sestav (št. 8): aparat za striženje las, fine škarje, glavnik in aparat za britje, vredno skupaj §2.50; ali pa krasen usjati pas s krasno ornamentno zaponko (št. 8) ter kratko pašno verižico za uro. Eno ali drugo na izbero.
POGOJI:
Pogoji, na podlagi katerih so agitatorji upravičeni do omenjenih razpisanih nagrad v denarju in blagu so:
1.	Pridobiti je treba predpisano število novih naročnikov ter za iste poslati Upravi Amerikanskega Slovenca polno svoto za take naročnine, to je za Združene države $5.00 letno in $2.50 polletno; za Chicago in Kanado in inozemstvo $6.00 in $3.00 polletno.
2.	Dokler ni naročnina za pridobljene nove naročnike v polni svoti plačana Upravi, ni nihče deležen ne upravičen do razpisanih nagrad.
3.	Vse nagrade denarne ali v blagu se razdelijo med upravičene agitatorje po zaključku kampanje in ne prej.
Za 1 POLLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA dobi vsakdo praktičen aparat za striženje las (št. 9). ki era kažo slika; ali pa krasen ponlačeni rožhi venec. Eno ali drugo na izbero.
Gos^ocJ urednik! O kampanji c Vašega lista berem. Prav je, da S se na vse načine podpira dobro t čtivo, ki podpira in se opira na ( znamenje svete vere — križ! — 1 Zdrobimo njih vezi in vrzimo f s sebe njih jarem — govori Da-,< vid v psalmih. — Ali ni dana-P šnja družba podobna oni, ki jo i ta pevec opisuje, borbo zoper ji kraljestvo Kristusovo? Njegovej besede ne zvene preroško, am-1] pak kakor zgodovina "Zakaj i hrume narodi in si ljudstva izmišljujejo prazne stvari? Vzdi- ; gujejo se kralji zemlji in knezi . se zbirajo zoper Gospoda in nje- i govega Maziljenca". Ali mi sami ! ne vidimo upor narodov tudi da- ] nes, katerega popisuje davno t pred Kristusom kralj David! ] Današnja družba — le poglejmo,' jo — stremi za tem, da vrže iz'i svoje sredine vsak verski nauk, h da se vrže iz šole pouk o veri, da 1 se vrnemo v staro poganstva1 zablode! — "Nočemo, da bi : kraljeval nad nami on — kdo ; Kristus! To je parola naše- < ga časa in današnje družbe!" .
In kakšno je njih orožje! Ne v t' moči silnega Golijata, ne v( pretkanosti Johele, ki spečemu i Sisaru zabije žebelj v glavo, da ; je spanje s smrtjo združil; ni moderno vojno morilno orožje, njih obramba, njih borba je v tisku, v časopisju. Tega so se bali mogočni Napoleoni, nemški mogotci, to je moč in naj- i večja opora današnjih državnikov. Ali ne opažamo tega pri vsakršnih volitvah za ta ali oni stolec.
Zato nam je lahko umeti, da so se moderni sovražniki vere oprijeli tiskane besede, časopisja, ki kot nevidni tat grabi čednost za čednostjo iz človeškega srca in te tako popolnoma odtuji vsemu dobremu in svetemu.
Zato je naša naloga, ako se [; zavedamo teh nevarnih bojev, I da pomagamo dobremu časopisju, ki nam pomaga. Prezirajmo taaopisje, ki nas preziriu^Kori-mo se proti onemu, ki se bori Proti nam.
Ali se zavedamo, da je — Amerikanski Slovenec — katoliški list, mi pa katoliški kristjani!
Iz Kurseonga — Indije, se Rev. Stanko Podržaj, misijonar v Bengaliji, vsem za vse lepo za-hvaluje. "Bog povrni za vse," piše v pismu 15. okt. 1933. Sporočite, prosim našo prav iskreno zahvalo tudi vsem plemenitim osebam, ki so kakorkoli prispevale. Seveda še v prav poseben blagoslov in pomoč pri misijonskem delu v Bengaliji nam je vse, kar tam daleč v Ameriki storite za izpreobrnenje ubogih Poganov. V nebesih Vam ne bodo ostali dolžni. — Nevem, kaj sem v zadnjem pismu napisal, je že precej časa minulo med tem, zato si ne morem misliti, kaj bi bili čitatelji Amerikanskega Slovenca", v dotičnih pismih priobčenih v tem listu brali. V vsakem slučaju pa prav iskrena hvala! Njmam nič proti! Samo človek se počuti nekako kot v svinčeni srajci, če pri pisanju Pisma sluti, da bi ga kaj podobnega doletelo. Sicer pa mi je samo drago, če čim širši krog spojna in vzljubi Bengalijo; to je dežela, v kateri tudi Slovenci Navzlic naši neznatnosti prav veliko lahko storimo za razširjenje božjega kraljestva. Upam, da se Has v molitvi večkrat spominjate. pa kaj pravim "upam", saj : 3e to čisto gotovo, po uspehih I; Sodeč. Lepo uspeva delo zdaj. ■^nogo je bilo težav in so še! Toda dragi Bog blagoslavlja naša Prizadevanja. Silna škoda je, da ^as ni več. Kar nam zdaj pred Vsem primankuje, so misijonarji- Vse drugo se bo že potem dojelo, saj nas Bog ne zapusti. Vsak dan mi je huje, ker za en-pat je le še upanje, da dobimo več misijonarjev, nas pa je tako majhno število. Prekrasen ^isijon bi lahko ustvarili v par j6tih, ko bi nas vsaj par več bi-1 Ali smem prositi za devet-»nevnice, ki bi jih opravili \ Cast sv. Frančišku-Ksaveriju,
la bi dobili čim več pomočnikov? idaj ravno pripravljam prvo po-jiljatev imen tistih, ki so devet-Inevnice opravili. Poslal jih jom v posebni škatlji (ker ni čaja, da bi prepisal imena moliv-:ev) na grob sv. Frančiška Ksa-/erija. Gotovo bo to molivcem — lašim dobrotnikom prineslo nnogo blagoslova od zgoraj. Pa prav prisrčen: bohlonej za vse, far bi kdo utegnil v tej smeri storiti.
V par tednih odrinem na svojo pravo misijonsko postojanko. (Do sedaj se je pripravljal v misijonskem zavodu St. Mary — Kurseong pod Himalajo.) Lepo prosim, ostanimo združeni v Gospodu. Vedno v presv. Srcu s prav iskrenimi pozdravi P. Stanko Podržaj, D. J. Naslov: Catholic Mission, Basanti, via Canning, 24 Paraganas, British India.
Tako se vsem zahvaljuje naš slovenski misijonar in iz Indije pošilja pozdrave vsem! Lepo je, da se ga spomnimo v molitvah, kar bo veliko pripomoglo pri uspehih med pogani.
Posebej pa je g. misijonar poslal še zavitek s zanimivimi predmeti, kar in kakor izdelujejo on-dotni prebivalci v Indiji. Vse to je kovano iz mehke medi, pri-prosto, kljub temu lično. Tako smo dobili šivanko za ribiške mreže, uhotrebec. Najbolj pa ?nala radovednost, ko bi bila o-krogla zavita ostrina z ročaji. Podobna je strgulji, s katero stružijo kolje za vinograde po Dolenjskem. Podobno grški črki Omega. "Kaj bo?", smo ugibali po Newburgu! Pa tej radovednosti nas je kmalu rešilo sporočilo, ki pravi. Bengalci toliko žvečijo list "pan", da jim od tega jezik postane trd kot žuljav;
zato si ga morajo strugati s pri-» _
loženo pripravo. Bengalkam, 1 pristavlja čpis, pa tudi drugače prav pride, saj zgovorne so dosti, pa si jeziček še malo nabru-sijo.
Ko to pišem, < pozvoni, in kdo stoji med vrati! Sam g. urednik ocl "Am. Slovenca". Z njim pa g. Lovrenc iz Collinwooda! , Vsakdo si lahko misli, zakaj! Radi kampanje! Zbudil se je še Mr. Ilesnik — novomeški glasnik, pa je bila Newburška vojska zbrana! Soglasno smo potrdili, da se brusilno orodje iz Indije izroči g. uredniku, da brusi bridke meče za "Amer. Slovenca". Torej vojsko, orožje že imamo, če ne verjamete, pa pridite in poglejte v uredništvo, da je vse to res! Mož ki načeljuje cle-velandskim združenim zborom kampanje, je Rev. Milan Slaje, bojevnik iz svetovne vojne, pa tudi neustrašen borec za lepe slovenske besede v novi domo-1 vini!
-o--
"New Deal" kampanja je napovedana, pripravite se!
PRODA SE
trgovina z grocerijami, candy ; in cigarami. Na prodaj radi bolezni. Cena $100.00. Vprašajte na 1903 W. 23rd St., Chicago.
IŠČE SE Janez Zupančič, doma iz Dob-lič št. 73, župnija Črnomelj. Prek kakimi 18 leti je bival pri svoji sorodnici Mffs. Neži Mat-kovič v Copper Co., Mich. Zdai že več let neznano kje biva. Lani meseca oktobra mu je u-mrla njegova mati Ana Zupan: čič. Radi dediščine kot edinega sina ga išče njegov oskrbnik Vrtin Rudolf, Dobliče št. 28, P. Črnomelj. Ako bere to, naj mu nemudoma piše ali pa svoji sorodnici Neži Matkovič, 16530 Joslyn St., Highland Park, Mich. Kdorkoli bi vedel, kje se nahaja, je prošen mu to sporočiti.

za obstanek "Amerikanskega Slovenca"
trajala bo 100 dni; od 20. nov. 1933 do 28» fek 1934
Nobena kampatija še asi siiMifa take prilike!
Posebne nagrade v denarju!
Ustanovljeno 1912,
Tel. Canal 6138
Wt 00 OUR PART
VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM
2107-11 West Cermak Road,	Chicago, 111
MODERNIZIRAJTE VASO PEČ!
msm* Vašo peč lahko predli] M' uredite na olje, kar lire je veliko bolj praktic-j no, čisto in brez tru« SjV | M da in obentem ceneje.
Mi inštaliramo go-[1 I j rilnike za olje v vašo l|il|| | j j staro peč, ali pa za lili! j j : >»to zamenjamo popolnoma novo peč z i| gorilnikom na olje. §1|| i j Pri tem nudimo vam I^JBIjlite! zelo liberalne pogoje.
Pridite k nam tudi za vse druge pohi-®tvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo.
P^m-imM
Proslavite Božič ob lenih jaslicah!
Jacob Gerend Furniture Co.
704.706 West 8th Street, Sheboygan. Wis.
Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
CHICAGO, ILLINOIS
1849 W. CERMAK RD
CHICAGO, ILLINOIS
AMERiKANSKi SLOVENEC
Jurij Ižozjak
SLOVENSKI JANIČAR.
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
Spisal Josip Jurčič.
"Tačas," pravil je menih zvedavi druščini, "bilo je žito v klasju in že zrelo, le srpa in že-njice še ni bilo. Samson si izmisli, kako bi se maščeval nad Filistrani. Bilo je pa v Jutro-vem veliko lisic in lisjakov. Samson jih nalovi tri sto, ter jih zveže po dve in dve za repe. Med repe priveze goreče plamenice, in spusti lisice po polju Filistranov, svojih sovražnikov. Ostrašene lisice lete vse prek po žitu in požgo • do bilke vso strnino.Filistranje niso imeli jesti po zimi. — Potem gre Samson v neko jamo v okraju rodu Judovega. Filistrani zvedo, kam da zahaja tisti, ki jim je toliko nesrečo naklonil. Cela vojska se zbere in oblega Samsona v jami, celo 3000 mož iz rodu Judovega se jim pridruži. Le-ti pridejo k Samsonu in mu vele, naj se vda. On reče: "Ako prisežete, da me ne umorite, pa se vam vdam." Prisežejo in zvežejo Samsona ter ga odvedo v tabor Filistranom. Sovražniki ga hočejo brž prijeti. Zdajci pride Gospodova moč čezenj in naglo pretrga vrvi, kakor da bi bilo končevje; zgrabi neko oslovsko čeljust, ki je ležela na tleh, plane nad Filistrane in jih po-tolče blizu tri tisoč. Drugi pobegnejo."
To mirno veselje pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil: "Lejte, lejte, Turki!"
Res so dirjali čudni možje proti vasi. Napol oblečeni, umazani in rjavi, sedeli so na iskrih konjičih, ki so je urno nosili ko lastovke po
era i je bil prevzel vso družbo, ko so začuli krik: "Turki!"
"To niso Turki, cigani so!" pravi star mož, oprt ob palico, "Ti nam ne store nič zalega na vasi, posamezne bi morda že prijeli."
"Hudobni ljudje so to brez vere in Boga," reče kmet, ki je držal motilco -r-; "sam Bog nas varuj in Mati božja, ko bi le kaj mož več bilo tukaj, vse je na polju!"
"Le-sem jezdijo!" pravi neka ženska, "bežimo v hiše!"
"Ne bojte se," pravi oče Bernard, "če imajo tudi slabe namene; Bog varuje nedolžnega." Rekši pa se je starcu roka tresla; nevede prime dečka Jurija za roko s svojo.blagoslovljeno desnico, ki bi ga bila morda branila pred tridesetimi leti, ali zdaj je delala križe, za bran je bila pretežka.
Cigani so bili že tukaj. Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grivo jo naravnost proti hruški drvili. Zdajci razbeže otroci in žene, le menih z grajskim dečkom in nekaterimi moškimi ostane na mestu.
"Vi imate tukaj lepega dečka," pravi dolgi cigan Samol ter stopi s konja in ž njim tudi eni njegovih tovarišev, "ali bi ga ne hoteli nam izročiti? Sicer mu dobro ravno ne bo pri nas, pa vendar radi bi ga, in staremu očetu tudi nima kaj pridovati." Rekši pristopi cigan zasmehlji-vo in zagrabi malega dečka, ki se je zastonj jo-kaje skušal skriti za očeta Bernarda.
"Kaj bi radi? Proč!" reče menih Bernard in brez strahu stopi ciganu nasproti, "poberite se, kajoni, da vas božja roka ne zadene. Kaj hočete s tem dečkom? Nihče se ga ne bo dotaknil brez kazni, nedolžna kri v nebo vpije."
"Ha, ha!" zasmeje se divjak, "slabo ste nale-teH na poslušavce, ako ste menih, kakor se mi vidi; nas se take pridige ne primejo." Drugi cigani, ki so sedeli še na konjih, priganjali so glavarja, naj naglo opravi, zato zgrabi stari hudo-
delnik slabega starca in ga odrine, da bi prijel dečka.
"Stoj, pritepuh! Ne boš ga, ne," pravi zdaj kmetiški mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne orodje in gotovo bi bil ciganu črepinjo razklal, ko bi ne bil ta naglo ko maček odsko-čil. Starec, ki je slonel o palici, jel je na poma-gaje klicati; vendar cigani naglo poskačejo s konj in oba kmeta sj;a ležala pri tej priči pre-bodena in krvava na tleh. Prikazal se je tam pa tam kak možjček izza vogla, toda uvidevši, da je on sam, sovražnika mnogo — skril se je tudi on.
Samol zagrabi fantiča za roko in ga posadi na konja,usede se za njim in preden je človek vedel, odjahali so bili cigani naglo ko strela. Oče Bernard omedli.
Vaščanje so se zdaj šele zbirali; eni so prileteli s polja na veliko kričanje in vpitje, eni iz hiš, eni so strmeli, eni molili, nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in preden so se zmenili, da bi bilo dobro v grad to grozovito novico naznaniti, bili so cigani lahko že za deveto dolino. Nazad-nje vendar teko kakovi trije na grad Kozjak in vpijejo, da so cigani dva kmeta ubili, očeta Bernarda na tla potepli in gospodiča Jurija na konja posadili in odpeljali.
Peter se je delal osuplega. Nič ni zapovedal, ne tako, ne tako. Hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo vdrli za cigani. Zdaj šele se Peter domisli, da bo tudi on šel; zapove torej, naj še njega počakajo, da se opravi in meč opaše. Da se mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, to si lahko vsak sam misli. Tudi stari hlapec Ožbe je ob tla bil s peto na dvoru in zadosti razločno godrnjal: "Ta pokveka ni za drugo kakor za zamudo in nagajivost." Malo je manjkalo in bi bil nepokoren odjahal. Morda bi bilo bolje.
Solnce je že zahajalo, ko je z grada Kozjaka dirjalo krdelo hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in grčavi Peter, ciganom po sledu. Pa ' kmetje, ki so gledali za njimi, videli so precej, da so že pri gozdu po napačnem potu zavili. "Na levo! Na levo!" kričali so sicer, ali kdo bi jih bil slišal tako daleč!
Tema nastane. Kmetje se razidejo žalostni in zapro in zapahnejo tisto noč posebno trdno vežna vrata. Gori v gradu prečujejo vso noč in čakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s seboj pripeljali ljubega dečka, ljubljenca vsakega posebej. Zlasti očeta Bernarda je bila vrgla skrb na posteljo, tembolj ker je menil, da je te nesreče — grozovite nesreče le on kriv.
Kmetje doli v vasi so dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani z mladim gospodičem. Eni so menili: "Kri mu bodo izpili, da bodo večno Živeli." Eni so rekli: "Ne, ampak živemu bodo iztrgali gorko srce ,da bodo čarovnije ž njim uganjali, ciganke so vse čarovnice." Eni pa so si okovan kij postavili v kot za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo še po njihove sinove.
Drugi dan je solnce vzhajalo lepo, rdeče, da nikdar tako, ali Petra in hlapcev le ni bilo z dečkom. Šele proti večeru pridejo — pa brez njega, ki so ga iskali. To se ve, da ga je Peter le na videz iskal, zapovedoval je nalašč jezditi po potih, ki so bili najbolj vhojeni, koder ne bi bil nihče roparjev sledil. Vendar delal se je grozno skrbnega, in ker ga ljudje niso poznali, bili so res toliko neumni, da so ga imeli za neutolažljivega.
Četrtek, 30. novembra 1933
Ravnaj in gospodari z denarjem tako, da boš poleg mnogo drugega, ki te stane mnogo denarja, zmogel tudi drobtino od vsega tega, kak dolar, za naročnino dobri listov. Obračaj in čas vporabljaj tako, da boš poleg mnogega dela in opravila dobil tudi še nekoliko časa za čitanje.
Seveda se večkrat zgodi, da je človek popolnoma brez denarja in iz več vzrokov, posebno brezposelnosti, katera zlasti zdaj hudo stiska, ni denarja dalj časa niti za najnujnejše življenjske potrebščine.
Enako se tudi večkrat zgodi glede časa, da je človek kakor v vojski, popolnoma iz reda in v zmešnjavah, da nima časa niti za jesti in za druge najnujnejše telesne potrebe. V takih slučajih ni za naročanje in čitanje časopisov niti misliti in se mora odložiti. Kdor je v takem in dokler je v takem, je seveda izgovorjen.
Vendar pa v takih položajih ne obupovati in misli, da nam ne bo več mogoče naročati časopise in jih ne več čitati in vsled tega že naročene liste odpovedati in opustiti, kakdr tudi ne opustimo nobenih drugih reči, ki nas še veliko več stanejo, kakor pa časopisi, temveč kakor vse drugo obdržimo in za vse že kako pre-krenemo in ob svojem času vse plačamo, tako obdržimo tudi svoje dobre časopise, ki jih enako, če ne še bolj, potrebujemo v slabih, kakor v dobrih časih. Časopisov torej nesmemo pustiti ne radi nas, ne radi časopisov samih, ker mi potrebujemo časopisov, časopisi pa nas. Saj so dobri časopisi našega zasebnega in skupnega življenjskega pomena in je denar za nje izdan najbolje obrestovan, da si je vredno zanje denar si pristrada-ti ali si ga tudi izposoditi.
Nesmemo pri naročanju časopisov imeti pred očmi le svojo I korist, ne naročati časopisov le zato, da jih čitamo, čitamo morda samo za kratek čas in iz radovednosti, temveč moramo imeti pred očmi tudi skupno korist, iz katere črpamo tudi svojo lastno korist, moramo naročati dobre liste tudi zato, da jih podpiramo. Vedeti moramo, da če bi dobre liste naročali samo tisti, ki jih lahko plačujejo in jih ima-, jo čas čitati, bi listov sploh ne moglo biti, ker bi imeli premalo naročnikov, da bi mogli izhajati. In zato če ne bi časopisov naročali tisti, ki jih težko plačujejo in jih nimajo časa čitati, bi jih tudi tisti ne mogli, ki jih lahko plačujejo in jih imajo čas čitati.
Zato pa naročaj mo dobre časopise, da s tem omogočimo njih obstanek, da jih morejo čitati tudi drugi, da morejo vršiti
svoje apostolsko in misijonsko delo, da ljudi o vsem potrebnem in važnem poučujejo, resnico in pravico branijo, nas na nevarnosti od strani naših sovražnikov in njih spletke opozarjajo in skrbijo, da ljudje niso odvisni samo od slabega časopisja in da ne postanejo žrtev slabega, lažnivega tiska.
Pri naročanju dobrih, katoliških časopisov, ne odločuje denar in čas, temveč dobra volja, spoznanje kaj pomeni tisk, smisel za dobro stvar, za skupno korist in zavest dolžnosti do dobrega, katoliškega tiska.
Skušnja uči, da je lažje dobiti denar za dobro stvar tam, kjer ga manjka, kaktfr pa tam, kjer ga ne manjka. Poznam človeka, ki je tako založen z dobrim čti-vom kot malokdo, da ima za vse življenje zadosti čitati, če se niti ena črka več ne tiska, pa ima toliko listov naročenih, kot malokdo, pa jih tako težko plačuje in jih ima tako malo časa čitati, kot zopet malokdo.
To je spoznanje, kaj pomeni tisk. To je razumevanje časa in njega potreb, to je zavednost!
Poznam pa zopet drugega, ki je precej premožen in lahko brez skrbi živi tudi brez dela, ki je sicer krščanskega prepričanja in spolnuje verske dolžnosti, pa ga ni mogoče pripraviti, da bi dal kak cent v podporo katoliškega tiska, da bi naročil kak dober katoliški časopis.
Kaj pomaga torej, če ima kdo denar in cas, če pa nima spoznanja in umevanja, kaj je tisk in čemu naročati dobre časopise, če ne ve, kaj je odvisno od tega, če se podpira katoliški tisk, če nima smisla za dobro stvar?
Seveda ima pri nekaterih tudi skopost veliko besedo, katera je pa ravno pri naročanju dobrih listov najmanj na mestu in se ravno pri brezbrižnosti za dobre, poučne liste in zanemarjanju dobrih naukov v njih, najhujše maščuje.
Da nam je tako težko plačevati naročnino za dobre časopise, je to od tod, ker imamo za manj potrebne .in važne, ker jih imamo na najzadnjem mestu, v naj-zadnji vrsti naših potreb. Zato nam pa zanje tako rado primanjkuje denarja.
Imejmo jih za nekaj najbolj potrebnega in važnega, kar tudi so, postavimo jih na najprvo mesto, v najprvo vrsto naših potreb, pa nam jih bo lažje plače-
vati.
Sicer pa bomo itak vse tukaj pustili, bogastvo in revščino; nesli bomo seboj v večnost samo to, kar bomo dobrega in slabega naredili. Skrbimo torej za dobra dela. Najbolj dobro, najbolj apostolsko in misijonsko, pred Bogom najbolj zaslužno delo pa je, podpirati dober, katoliški tisk.
Naročati dobre časopise je naša korist
Kdor se izgovarja, de nem ore časopisov naročiti, ker mora za toliko in toliko drugih stvari izdajati denar, pokaže s tem, da nima smisla za dobro stvar, pokaže, da ima za vse drugo denar, da mu je za vse drugo mar, samo ne za dobro časopisje.
Toda če bi vsi tako rekli in pustili v nemar dobre časopise, bi jih sploh ne bilo. Če bi pa dobrih časopisov, ki skrbijo za pouk in pravo krščansko izobrazbo, ki branijo in zagovarjajo vero in krščansko nravnost, katerih namen je skrbeti, da ljudje ne izgubijo vere in poštenja in da so dobri in pošteni, ne bilo, bi bilo potem še veliko več slabih, ne poštenih ljudi, bi bilo potem še več sleparjev, goljufov, tatov, morilcev in zločincev, vsled česar bi bili zmeraj še v večji nevarnosti, da nas kdo ne osleparji, ogoljufa, okrade, ubije, kakor pa zdaj, in bi nas veliko več stalo, kakor pa nas stane zdaj naročnina za dobro časopisje.
Marsikdo, ki'se mu zdi škoda kakega dolarja za dobro berilo, drago plača svojo nevednost.1 Ker neče nič naročiti in se iz či-tanja poučiti, si res nekoliko centov prihrani, pa pride v položaj, v katerem si ne zna pomagati, pa pride v roke kakemu sleparju,! ki ga oslepari za veliko več, kakor pa si prihrani s tem, ko neče naročiti časopisov.
Znan je slučaj, v katerem je vojak pred leti v bližini Johns-towna prišel v roke sleparjem, kateri so ga pripravili ob celih 14 tisoč dolarjev.
(Dalje prih.)
IZ SLOV. N48ELBIN
(Nadaljevanje ?. 2. alrrani )
I
ona N. zidanica?" — "Dobro." — "Vidiš, tam smo ga tisto leto, preden sem Šel jaz v Ameriko." — Martin pa je povedal dogodke iz svojega življenja ob Martinovih nedeljah. Vsi smo imeli mnogo za povedati. Kajpada ob pokušanju michi-ganca smo postali pa tudi mi veseli in židane volje in začeli žvrgoleti kot škrjančki. Martin in Jure sta me naučila mnogo lepih pesmic, katerih doslej še slišal nisem. Ko smo peli tisto: ,'Ko psi zalajajo" in ko smo peli zadnjo kitico, ki se glasi: "• • • Ne jokaj fjubca, le bod potroštana . . sem opazil, da so Juretu začele kapati solze iz oči. Bog ve, kakšni spomini so ga obhajali, ko smo pa peli ono: "Regiment po cesti gre..."
- je pa pel kakor škrjanec Martin: "Dala mu je plavega, iz srca ta pravega, juhu!" — in "Dala mu je rudečega. e — ju! Iz srca ljubečega, juhu!"
Povem vam, da sem se čutil ob teh lepih pesmicah za deset let mlajšega. Zraven sem se pa parkrat potipal za noge in pogledal okrog sebe, če sem res še na našem hribu, ali sem kje gori v naših belokranjskih goricah. Bil je to večer, ki ga ne bom pozabil. Vidim, da Slovenci smo še vedno vesele narave, pa naj bomo kjerkoli.
Prihodnjič pa vam povem kaj drugega. Do tedaj pa prosim, da potrpite z nadležnost-jo vašega blebetavega in sitnega	Toneta s hriba.
-o-
5IRITE "AMER. SLOVENCA"!
DR. R. P. ZALETEL
SLOVENSKI ZDRAVNIK
z univerz v Pragi in Padovi. poprej prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, In z bolnico ca Kožne bolezni in rak* v Philadelpniji Po-svetovanje in diagnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
OKDINIRA SAMO PO DOGOVORU. 65 E. Washington St., Chicago, III., Suite 2706
TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer od 6.-8. ure, 4830 West Cermak Rd„ Chicago, 111. Tel. Cicero 66.
Lemone pomagajo revmatikom da se čutijo 10 let mlajši
Nikarte niti en dan vež trpteti všled revma-ticnlh ali nevritičnih bolečin. Lahko Be jih
lrln0tv • xn Be iuti'e »»'j0 in "<*a mlajši v Kratkem času. Poskusite to. Dobite si zavoj P.EV PRESCRIPTION. Zmešajte ga doma i kvartom vode. pridenite sok štirih lemon. Celo v trdovratnih kroničnih slučajih nastopi olajšava navadno v 48 urah, včasih pa čez noč Je enostavno, prijetno, stane samo nekaj cen^ • tov na dan, m ako ne boste sijajno zadovoljni 1
uspehom, vam bo vaš denar povrnjen. Na prodaj priporočano in garantirano pri vseh vodilnih drugistih. Vsak drugist vam ga lahk. preskrbi
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo o£i in se hitro utrudijo;
ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
s	Božič se bliža
f	Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču
1	spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro
f	domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava.
f	Če so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh
f	strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko
f	pomagal v tej bedi.
f	Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in za-
f	nesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem
f	se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prej-
f	memo denar. Včeraj so bile naše cene •
Dinarji:
$ 3.00...................... HO Din
Za $ S.00...................... 200 Din
Za $10.00...................... 410 Din
Za $20.00...................... 285 Din
Za $23.50......................1000 Din
Za $50.00......................2125 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za, $15.00 pošljite............$16.00
Za $20.00 pošljite............$21.00 -
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite.........«„$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN J E RIC H
ice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debeletra nan,Vi* tr trpesen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov s7 zl^fskunai kt nTt .(C.ardboards>-sliko božičnih jaslic, kakoršnih doslej še niste imeli priliko videti S. P J' ?apravi »npozantno v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. dS se^	4	in pol
za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikoviteiših bL/Jh	. Je nare->en natančno
stavi. Narejene so tako trpelo, afiSfr* Jtt pažnfnjmani do l 0^71° J*	P°"
so v lepi. trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta	' J ] d° 10 let ZI°Zene ln Pakirane
Te jaslice stanejo s spoštnino vred $2»S0 Naročajo se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD
Krasnej jaslicej
KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU?
$	Iz predavanja A. Tomec-a.