GLAS
LETO XXI. ŠT. 16 (980) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 21. APRILA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Obvestilo
  poštovani naročnice in naročniki, bralke in
bralci, tudi tokrat moramo pisati obvestilo,
da v uredništvu Novega glasa še traja izred-
no stanje zaradi varčevanja, ki ga izvaja Zadru-
ga Goriška Mohorjeva, in zaradi bolniških od-
sotnosti. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in
sodelavcem, ki nam pomagajo na tak in dru-
gačen način, da uspemo vsak teden narediti
časnik, da za zdaj še zmoremo pripraviti tednik
na 16 straneh. Do danes še ni jasno, s kakšnimi
finančnimi sredstvi bo razpolagala letos Za-
druga Goriška Mohorjeva. Sami še upamo, da
se bo našla rešitev za tednik Novi glas, sicer bo
v naši narodni skupnosti resno načeta medij-
ska pluralnost. Deležni smo bili izrazov soli-
darnosti, prav tako pa tudi porazne tišine ne-
katerih, ki brezbrižno sprejemajo našo krizo.
Prepričani smo, da ste prav vi, dragi naročnice
in naročniki, bralke in bralci, naše edino bo-
gastvo in tudi edini moralni lastnik Novega
glasa. Zato se tudi v teh težkih časih trudimo,
da ga pripravljamo čim bolj svežega, aktualne-
ga in lepega. Ostanite nam zvesti!
S
Foto F. Biancuzzi 
  70 let slovenskega šolstva v Italiji
Slovenska šola praznuje
TRST 
  lovenska šola v Italiji obhaja
v tem šolskem letu 70 let
življenja in tega lepega
jubileja se lahko veselimo v
zavesti, da je to jubilej ustanove, ki
je za našo narodno skupnost
življenjskega pomena. Na dan, ko
bo ta številka našega tednika med
bralci, bo praznovanje že mimo,
saj so “Veliko zabavo” v tržaškem
Kulturnem domu priredili v torek,
19. aprila, sam program in ostale
pobude ob tej okrogli obletnici pa
so predstavili na tiskovni
konferenci v Tržaškem knjižnem
središču v petek, 15. t. m., ko so
spregovorili predstavniki
ravnateljev, profesorjev, deželnega
šolskega urada in tudi dijakov, ki
so imeli v torek, kot so povedali na
predstavitvi, glavno vlogo na
večerni prireditvi.
Popoldanski del proslave, ki je
potekal na različnih prizoriščih v
Kulturnem domu, pa so ob
posebnih inštalacijah oblikovali
učenci zamejskih osnovnih in
srednjih šol. Vsaki šoli so namenili
določen prostor, da bi tudi na ta
način uprizorili dejstvo, da je
slovenska šola v Italiji sestavljena
iz raznih delov, vsak izmed teh
delčkov je pomemben, skupno pa
sestavljajo celoto. Kot so povedali
ob predstavitvi, pa so šolarji in
dijaki izbirali in predstavili utrinke
iz naše zgodovine.
/ str. 2
S
www.noviglas.eu
“Pri svoji časti obljubljam ...”
Jurjevanje tržaških skavtov v Mavhinjah
  Ob 70-letnici mesečnika
Pastirček “pod lipami”
GORICA 
   rečanje pod lipami” 15.
aprila je bilo posvečeno
okrogli obletnici otroške
revije Pastirček. Z osebnimi
pričevanji o njegovem poslanstvu
od začetka do danes, v šoli in
družini, so večer sooblikovali, po-
leg urednika Marijana Markežiča,
vzgojiteljice in šolnice Olga Tavčar,
s. Bernarda Berce, Ljuba Legiša,
Alenka Radetič, Barbara Rustja, ilu-
strator Walter Grudina in Niko
Klanjšček.
/ str. 3
“S
Svet okrog nas21. aprila 20162
Povejmo na glas
Da bi se zavedali
  lada Republike Slovenije
se je seznanila z informa-
cijo Urada Vlade RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu
o uresničevanju dogovorov in
sklepov, sprejetih na seji Sveta
Vlade RS za Slovence
po svetu 4. 7. 2015 na
Ptuju.
Tako je Urad navedel
oblike sodelovanja s
slovenskimi skupno-
stmi po svetu, ki so v
veliki meri že dodobra
ustaljene in tudi učin-
kovite (financiranje
delovanja izseljenskih
skupnosti po svetu in z
izseljenstvom poveza-
nih ustanov v Sloveni-
ji, ohranjanje sloven-
skega jezika ipd.), obe-
nem pa intenzivno
iščejo nove oblike povezovanja,
predvsem s poslovneži, podjetni-
ki, znanstveniki, profesorji in
umetniki slovenskega rodu v sve-
tu. Zelo veliko pozornosti je po-
svečene povezovanju mlajših ge-
neracij in novodobnim izseljen-
cem, ki so od tradicionalnih
oblik organiziranja v izseljenstvu
precej oddaljeni.
V Urad že v jeseni v Nemčiji načrtu-je poslovno konferenco s poudar-kom na sodelovanju s podjetniki
slovenskega rodu in tamkajšnji-
mi sveže-ustanovljenimi sloven-
skimi poslovnimi klubi in
združenji, prav tako jeseni pa
načrtuje v Sloveniji izvedbo že
tretje konference Slovenski
možgani krožijo prek meja.
Ker brez preteklosti ni prihodno-
sti, je Urad v drugi polovici leta
2015 pospešeno komuniciral z
Arhivom RS in sprožil projekt go-
stovanja profesionalnih arhivar-
jev iz Arhiva RS pri arhivih slo-
venskih društev.
Urad ocenjuje, da se sodelo-
vanje s slovensko skupnostjo
zunaj meja RS stopnjuje –
eden od dokazov je nastanek
kar dvanajstih novih društev.
Urad je z ministrstvi, ki sode-
lujejo v Svetu Vlade, uskladil
posodobljeno verzijo Strategije
odnosov Republike Slovenije s
Slovenci zunaj njenih meja.
Z dosežki slovenskih športnikov,
kulturnikov, znanstvenikov idr.
so društva, mediji in posamezni-
ki v izseljenstvu vsa-
kodnevno seznanjeni
preko številnih sloven-
skih elektronskih me-
dijev, poleg tega pa je
Urad v začetku le-
tošnjega leta uspešno
zagnal poseben infor-
mativni portal Sloven-
ci. si, preko katerega je
možno tudi branje
četrtletnika za Sloven-
ce zunaj RS Moja Slo-
venija ter njegove elek-
tronske različice – e-re-
vije Moja Slovenija, ki
izhaja mesečno.
Kljub lanskoletni pobudi enega
od članov Sveta, da naj bi le-
tošnje tradicionalno srečanje 
“Dobrodošli doma” rojakov iz
sveta izvedli na Bledu in sklenili
okrog jezera živ obroč, se je Urad
zavoljo pomembnosti jubileja,
nižjih stroškov in realnejših
možnosti izvedbe odločil za pre-
stolnico.
  e sama napoved, da bo papež Frančišek
obiskal grški otok Lesbos, kamor se
zgrinjajo pribežniki, je lahko dala misliti.
Ne samo zato, ker je samo letos prišlo v Grčijo
okrog sto petdeset tisoč beguncev in je ta
država v tem trenutku daleč najbolj na udaru
pribežniškega vala. Niti ne zgolj zato, ker naj
bi papežev obisk pomagal utrjevati stike s pra-
voslavno vero. Ampak v prvi vrsti zato, da ne
bi na te velike premike množic pozabili in se
umaknili v svojo varnost. Kljub temu namreč,
da določeni glasovi opozarjajo, kako z zidovi,
bodečimi ograjami in drugimi preprekami ne
bomo rešili problema, zidovi v Evropi še naprej
rastejo. Tisti, ki ga napoveduje Avstrija na Bren-
nerju, je nemara od vseh najhujši in utegne
schengenu zadati smrtni udarec. Vendar ne gre
samo za schengen, ne nazadnje je zaprtje bal-
kanske poti pokazalo, da se fizičnega preselje-
valnega pojava nemara lahko ubranimo in se
zazidamo vase, toda v igri je nemara naj-
važnejši vidik, ki pa ga vse premalo upošteva-
mo in mu ne damo pomena, ki mu gre. V mi-
slih imamo etični vidik, vidik takšne ali dru-
gačne humanosti, vidik razumevanja za ljudi
v veliki stiski, vidik večjega ali manjšega sočut-
ja in dejavne solidarnosti. Lahko da ne velja za
celotno Evropo, gotovo so določeni sestavni
družbeni deli in posamezniki izzvzeti, toda v
ljubljanskem Delu je bilo mogoče naleteti na
oznako, ki je neusmiljeno neizprosna, saj go-
vori o "Evropski uniji egoistov", pač v luči vse
bolj odklonilnega odnosa do beguncev. Poleg
postavljanja zidov prihaja do njihovega vračan-
ja vsaj v Turčijo, če že ne v njihove domače kra-
je, kjer divja vojna. Po črnem in nikakor ne ne-
možnem scenariju bi lahko prišlo do nadaljnje
močne zaostritve azilske politike, kjer posle-
dično ne bi bil izključen pregon tujcev, kar pa
bi se skoraj dotaknilo grobih prijemov ali celo
nasilja. Na ta način bi se etična raven evrop-
skega človeka bistveno znižala in izrazito
znižanje etične ravni bi nas moralo dosti bolj
skrbeti, kot nas skrbi danes. Upamo si trditi, da
je etika eden najodločilnejših dejavnikov
življenja določene družbe, določene skupnosti
držav oziroma civilizacije. Že vojaško reševanje
problemov s strani razvitega sveta našo raven
etike zelo znižuje in ne nazadnje prispeva svoj
delež k sedanjemu milijonskemu preseljevan-
ju. Morebitna dodatna zaostritev našega odno-
sa do pribežnikov, se pravi zavračanje ali celo
želja po pozabi, da sploh obstajajo, pa bi etično
raven še bolj in občutno potisnila navzdol in
našo družbo v temelju spremenila. Poslabšali
bi se odnosi tukaj med nami, egoizem bi se iz
odnosa do tujcev preselil v naše medsebojne
odnose, med nami bi bilo vse manj razume-
vanja in vse bolj bi bili zazidani v svoje ozke
skupine z vse manjšim občutkom za sočloveka,
pa čeprav je slednji moj sosed od nekdaj. In to
bi nas zanesljivo oropalo za vsakršno smiselno
in srečno življenje. Poleg tega pa bi istočasno
v svetu širili vojno, namesto da bi jo že zdavnaj
končali.
Janez Povše
Ž
Mag. Dejan Valentinčič, ki sicer opravlja doktorski študij in poučuje na Univerzi v Novi Gorici iz življenja
naše narodne manjšine ter proučuje slovenske narodne skupnosti tudi med izseljenci po svetu, je v pone-
deljek, 11. aprila, pripeljal v naše goriško uredništvo skupino svojih študentov. Urednika Danijel Devetak
in Jurij Paljk sta jim predstavila naš tednik in spregovorila predvsem o tem, komu je namenjen, zakaj je slo-
venski tisk še vedno pomemben za slovensko narodno manjšino v Italiji in Slovence po svetu.
S 1. strani
Slovenska šola ...
  ečerni del Velike zabave
v dvorani Kulturnega
doma je bil s program-
skega vidika zaupan dijakom
višjih srednjih šol, ki so se, kot
so povedali na predstavitvi, z ra-
zličnimi pristopi in izraznimi
sredstvi lotili obeleževanja te
pomembne obletnice. Pri ure-
sničitvi programa je kot koreo-
grafinja pomagala Daša Grgič,
Evgen Ban pa je prevzel vlogo
povezovalca večera, na katerem
so seveda ob programu predvi-
deli uradne nagovore, ki naj po-
nazorijo tudi zemljepisno pri-
sotnost slovenskega šolstva v
Italiji.
Za šolnike je bila izbrana najno-
vejša stvarnost, se pravi Špetrska
dvojezična šola, dijaštvo Gorica
za starše pa Trst. Izvirni načrt
proslavljanja okrogle obletnice
tržaškega liceja Prešeren je nam-
reč tudi na pobudo Deželnega
šolskega urada prerasel to di-
V menzijo in zajel celotno šolstvoSlovencev v Italiji.Kot so poudarili ob predstavitvi,
pa je bilo skupno prepričanje
koordinacijskega odbora slo-
venskih ravnateljev, da mora bi-
ti večer zazrt v prihodnost in ne
sme le obnavljati spomina na
pretekle čase. Režijo te zahtevne
in razčlenjene prireditve je tako
prevzel igralec Slovenskega stal-
nega gledališča Romeo Gre-
benšek. Dijaki raznih šol, ki so
sodelovali pri prireditvi, so se
zbirali na liceju Prešeren ne le
za pripravo posameznih točk in
na skupnih vajah, ampak tudi
za izdelavo scene in ostalih rek-
vizitov.
Ob obletnici pa je licej Prešeren
poskrbel tudi za izid posebnega
jubilejnega zbornika z naslo-
vom “Licej Prešeren od leta
1945” in podnaslovom” …”šola,
ki daje korenine in peruti”, ki
sta ga uredili Lidia Rupel in Ne-
va Zaghet. Publikacija bo poseb-
no predstavitev doživela 28.
aprila, ob 18. uri v Tržaškem
knjižnem središču. Gre za publi-
kacijo, pri kateri je sodelovalo
več avtorjev in ki predstavi za-
nimivo in kompleksno sliko te-
ga slovenskega šolskega zavoda
in posredno slovenske šole v Ita-
liji. Zbornik vsekakor zasluži
podrobnejšo predstavitev.
MT
Območni odbor VSO Brda, Števerjan, Gorica
Marjan Terpin novi
predsednik
  red nedavnim je v prosto-
rih občine Brda potekal se-
stanek članov območnega
odbora za Vrednote slovenske
osamosvojitve, na katerem so
razpravljali o vprašanjih, ki zade-
vajo program dela za leto 2016.
Pri tem izstopa priprava okrogle
mize na temo: “Nastanek novih
demokratičnih strank in sodelo-
vanje in podpora zamejskih Slo-
vencev v času osamosvajanja”.
Med pobudami gre podčrtati po-
stavitev spomenika pesniku in
domoljubu Ludviku Zorzutu in
ponatis zbirke njegovih pesmi
“Ptička briegarca”, preimeno-
vanje osnovne sole Dobrovo po
znamenitem briškem pesniku
Alojzu Gradniku, sodelovanje pri
P raznih projektih, kot so “Pot mi-ru” na Sabotinu, udeležba in so-delovanje pri proslavah ob Dne-
vu državnosti in Dnevu samo-
stojnosti na Sabotinu ter pri pri-
pravi proslave v Gorici. Sestanka
se je udeležilo tudi nekaj članov
iz Goriške. Pomembna točka tega
sestanka pa so bile volitve nove-
ga odbora za območje VSO Brda,
Števerjan in Gorica. Za predsed-
nika je bil soglasno izvoljen Mar-
jan Terpin iz Števerjana, za pod-
predsednika pa sta bila izbrana
Boris Šfiligoj iz Kojskega in Borut
Miklavc iz Zalega Brega. Na me-
sto predsednika pokrajinskega
odbora je bil soglasno potrjen
dosedanji predsednik pokrajin-
skega odbora VSO za severno Pri-
morsko g. Lemut Peter.
Pod točko razno je g. Lemut pri-
sotnim predstavil delovanje VSO
na nivoju pokrajine in države in
jih seznalil o prihajajočih prire-
ditvah. Iz statutarnih pravil izha-
ja, da je vsak predsednik ob-
močnega odbora hkrati tudi
podpredsednik pokrajinskega
odbora VSO. Sestanek se je za-
ključil z živahno razpravo tudi o
aktualni politični situaciji v
državi.
kb
  red tednom dni, v petek,
15. aprila, je bil na povabi-
lo Kmečke zveze gost naše
skupnosti na Goriškem slovenski
minister za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano Dejan Židan.
Njegov pestri dan med Krasom in
Brdi se je začel dopoldne na Gra-
dini, kjer so mu dobrodošlico
izrekli doberdobski župan Fabio
Vizintin, deželni in pokrajinski
predsednik stanovske organizaci-
P
je slovenskih kmetov
v Italiji Franc Fabec in
Stanko Radikon ter
članica uprave družbe
Rogos, ki upravlja
Gradino, Ana Černic.
Podpredsednik v Ce-
rarjevi vladi je na
obisk pripeljal celotno vodstvo
ministrstva, se pravi državna se-
kretarja Miho Marenčeta in Tan-
jo Strniša ter vodje služb, agencij
in direktoratov. Tako imenovani
kolegij je imel na Gradini tudi
operativno sejo. Po njej pa je ob
prisotnosti samega ministra, ge-
neralne konzulke Republike Slo-
venije v Trstu Ingrid Sergaš in
konzulke Eliške Kersnič Žmauc
pod vodstvom funkcionarja z mi-
nistrstva Vladimirja Čeligoja za-
sedala koordinacija slovenskih
kmetijskih organizacij iz štirih za-
mejstev AgraSlomak. V Rubijah
si je nato visoki gost ogledal spo-
menik Primožu Trubarju, na ko-
silu je bila delegacija na Subidi
pri priznanem gostincu Jošku Sir-
ku, popoldne pa je sledil obisk na
Oslavju na vinogradniški kmetiji
Joška Gravnerja. Tu se je pred-
stavnik slovenske vlade sestal z
vodstvom krovnih organizacij in
goriškimi upravitelji. Najbolj
pričakovano in vsebinsko pa je
bilo srečanje z deželnim kme-
tijskim odbornikom Cristia-
nom Shaurlijem, s katerim sta
v pozitivnem duhu govorila o
čezmejnih evro-projektih, pa
tudi o prihodnjih korakih v
zvezi s širitvijo območja
zaščite terana na italijanski
Kras in pa za obnovo sporazu-
ma o vinu Prosecco DOC. Me-
dijsko zelo zanimiva je bila
vest, da so si bili, najprej na
predlog slovenske strani, edi-
ni, da se podobno kot za zgod-
bo o teranu sproži postopek za
italijansko-slovensko zaščito na
evropski ravni tudi za briško vin-
sko sorto rebulo, ki jo začenjajo
nevarno izkoriščati v ravnini,
med Furlanijo in Venetom, za
proizvajanje penin.
Pomemben obisk
Minister Židan
na Goriškem
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za še tesnejše
povezovanje!
Aktualno 21. aprila 2016 3
  “Srečanje pod lipami” o otroški reviji Pastirček 
Sprehod po 70 let dolgi prehojeni poti
GORICA 
  četrtek pred nedeljo do-
brega Pastirja, ki je tudi
nedelja duhovnih pokli-
cev, sta Krožek Anton Gregorčič
in Kulturni center Lojze Bratuž
posvetila Srečanje pod lipami
70. obletnici otroške revije Pa-
stirček, ki je doslej opravila po-
membno vzgojno nalogo med
otroki več generacij in to dela
še danes. Lepi obletnici je bilo
v nedeljo prej, 10. aprila, po-
svečeno veliko praznovanje, ki
je v prostorih istega kulturnega
hrama odlično uspelo (o tem
smo pisali prejšnji teden).
Četrtkov večer, ki ga je povezo-
vala in vodila vzgojiteljica Olga
Tavčar, so oblikovali glavni
urednik mesečnika g. Marijan
Markežič, veroučiteljica Alenka
Radetič, ki poučuje na Go-
riškem, učiteljica Ljuba Legiša,
ki poučuje na osnovni šoli Fran
Milčinski na Katinari, dolgolet-
ni ilustrator Walter Grudina, s.
Bernarda Berce, veroučiteljica
na osnovnih šolah na
Tržaškem, učiteljica Barbara
Rustja, ki trenutno poučuje v
Štandrežu, in Niko Klanjšček,
ki ga na Pastirček veže posebna
anekdota.
Markežič je obudil začetke revi-
je in povedal, da njegove kore-
nine segajo v prvo šolsko leto
po drugi svetovni vojni. Tedaj
ni bilo kaj dosti učbenikov in
drugih šolskih pripomočkov na
razpolago; zato so veroučitelji
na Goriškem pod vodstvom g.
Kazimirja Humarja sklenili, da
bodo nekaj naredili za otroke,
da bi zapolnili vrzel. Zamislili
so si revijo po vzoru Jaselc, ki
so že izhajale leta 1927-28, pa
so jo fašisti ukinili. Začeli so s
preprostimi krščanskimi vred-
notami, s slovenstvom in kul-
turo. Pomislili so, da “že ima-
mo velikega Pastirja, Jezusa. Mi,
uredniki, veroučitelji, starši in
otroci naj bomo pastirčki”. Za-
to je novi listič dobil tako ime.
To se je zgodilo na Veliko noč
pred 70 leti. Uredništvo je takoj
sprejel g. Humar, ki je me-
sečnik vodil do leta 1951; sledil
mu je sobrat Srečko Gregorec,
ki ga je vodil do leta 1963. Nato
se je Pastirček preselil za 13 let
v Trst, ko ga je urejeval g. Jože
Prešeren. Ko se je spet vrnil v
Gorico, je ta čast doletela učitel-
jico Zoro Saksido (1976-78), na-
to ga je deset let vodila Ljubka
Šorli, kasneje še Ljuba Smotlak
iz Mačkolj. Takrat je s polno pa-
ro pristopil g. Markežič, ki je
kmalu prevzel celotno vodstvo.
“Velik uspeh Pastirčka je v tem,
da so pristopili skupaj učitelji,
duhovniki in starši”, vse delo
pa je slonelo na preprostosti,
vrednotah, kot so delavnost,
vztrajnost, potrpljenje in
požrtvovalnost, je dejal ured-
nik.
Na nedeljskem praznovanju je
žel še največji uspeh Packo,
protagonist posebno po-
srečenega in priljubljenega stri-
pa. Njegov “očka” Walter Gru-
dina, eden glavnih oblikoval-
cev revije, je povedal, da ga je
neki notranji klic povabil, da bi
povedal kaj svojega. Packo ni
dovolj, “Packo je samo ključ, da
prideš v stik z globljim spo-
ročilom Pastirčka”. Packo sam
je nastal pred 20 leti, ko se je
ilustrator sestal z nekaterimi te-
danjimi učitelji. “Malo so zvili
nos, ko sem namignil na ta iz-
ziv, da bi predstavili nekoga, ki
govori v spakedranščini”. Tudi
V sam se je nekoliko bal, kako bo-do reagirali. “Šlo je za nekevrste kulturnega moralizma”.
Packo je namreč “popoln anti-
heroj”. In otroci so ga vzljubili.
Na nedeljskem praznovanju je
presenečenje močno preseneti-
lo Grudino, ki gotovo ni
pričakoval Packota na odru, “ki
je zbežal iz Pastirčka”. Packo je
pravzaprav “avtoironija našega
malega zamejstva”, prav je, da
se malo posmejemo sami sebi
taki, kot smo, z vsemi napaka-
mi. Konec koncev je ta drža tu-
di krščanska, saj “tisti, ki misli,
da je perfekten, ne potrebuje
pomoči”. Tistemu, ki je ma-
jhen in se tega zaveda, “so od-
prta vrata”. Grudina je povedal,
da se je prvič lotil stripov, ko je
imel priložnost oblikovati nek-
danji Galebov šolski dnevnik,
ko je ta še bil “ideološko zelo
enostranski”. Že takrat pa se ni
omejil zgolj na obliko, ampak
je posvetil posebno pozornost
vsebini. Tako so se rodili “štirje
junački”, ki so jih otroci toplo
sprejeli in skupaj s šolniki imeli
možnost spoznati avtorja. Šol-
niki so mu zaupali tudi zgiban-
ko za reklamiranje slovenske
šole. Iz teh izkušenj se je rodil
tudi Packo.
Uredništvo Pastirčka od nekdaj
prejema veliko pisem otrok.
Pred več kot 50 leti mu je pisal
tudi Niko Klanjšček, na Go-
riškem znan kulturni delavec
in dragocen tehnični sodelavec
marsikaterega združenja. Kot
12-leten fant je marca 1963 pi-
sal uredniku Prešernu, da bi tu-
di on rad postal skavt. Na Go-
riškem so namreč že obstajale
skavtinje, fantje so se organizi-
rali kasneje. Dr. Humar se je se-
stal z g. Prešernom in kmalu je
nastala goriška skavtska organi-
zacija! Fantov se je v kratkem
zbralo za dva voda, naslednje
leto so že imeli skavtske oblju-
be na Proseku, poleti so prvič
taborili - skupaj s tržaškimi
skavti - v Zajzeri, je povedal
Klanjšček, ki se je izrecno zah-
valil Ivu Jevnikarju za lansko
raziskavo o zametkih skavtizma
pri nas. “Pastirček ima torej za-
sluge tudi za to, da so na Go-
riškem nastali skavti”.
Veroučiteljica Alenka Radetič je
povedala, da otroci v razredu
vedno sprejemajo Pastirčka z
velikim navdušenjem. Še pre-
den ga razdeli, skupaj preberejo
Packota. “To je neizbežno”. Na-
to se med poukom sistema-
tično lotijo revije od prve strani
dalje, na način, primeren posa-
mičnim razredom. Vsakdo kaj
prebere, dopolni, pobarva.
“Lepše je Pastirček pobarvan,
več zvezdic otroci dobijo”. Re-
vija je za veroučitelje “zelo po-
membna predvsem zato, ker je
zelo preprosta. Otroci so v duši
še vedno preprosti... Bolj je Pa-
stirček preprost, raje ga imajo”,
in to vsi otroci, od prvega do
petega razreda osnovne šole.
Revija je koristna tudi zato, ker
prinaša moralne, verske,
življenjske vrednote, take,
“kakršnih se otrok lahko dotika
v vsakdanjem življenju”.
S. Bernarda Berce je ugotovila,
da so glede povedanega otroci
na Tržaškem podobni go-
riškim. “Packota se učijo tudi
na pamet, ga rišejo in si iz-
mišljujejo svoje Packote. Če
Packo zboli, ni problema, saj
imamo veliko gradiva”... Naj-
prej je poučevala v Sloveniji; ko
je pristala na Tržaškem, se je
srečala s Pastirčkom, ki naj bi
se uporabljal pri verouku in
drugih predmetih. “To je bilo
zame tudi odkrivanje nečesa
novega”. Otroci se radi igrajo,
zabavajo in učijo, pa tudi s. Ber-
narda - je priznala - se zna
vživeti v otroški svet in rada tu-
di sama kaj ustvarja za revijo.
Lepo je sodelovati tudi z drugi-
mi sotrudniki in ustvarjalci,
npr. s Paolo Bertolini, je dejala.
Otroci zelo cenijo križanke in
podobne igrice, ki jih radi
rešujejo.
Ljuba Legiša je dodala, da otro-
ci radi segajo tudi po knjigah,
ki jih izdaja Pastirček. Te jim
pridejo še posebno prav za bral-
no značko. Uporabljajo jih na
splošno v razredu, radi pa jih
tudi prejemajo kot nagrado. Po-
sebno so srečni, ko vidijo v re-
viji objavljene svoje risbice. “To
je zanje nekaj izrednega, več
kot nagrada”. Učiteljica se zelo
veseli sodelovanja in sinergije
z veroučiteljico: če tega ni, delo
ne steče tako lepo. Koristni so
tudi prispevki s področja nara-
voslovja. “Vsako leto se najde
kaj drugačnega in je mogoče
marsikaj uporabiti”. Tudi zato
je “Pastirček del našega vsakda-
na”. Po njem segajo - v domeni
s starši - tudi otroci, ki ne obi-
skujejo verouka. “To je največje
zadoščenje”.
“Tudi jaz sem dejansko zrasla s
Pastirčkom”, je dejala Barbara
Rustja. Še se spominja, kako je
pričakovala vsak izid. Glede te-
ga “se ni spremenilo popolno-
ma nič”. Revija je na Goriškem
“najpogosteje v domeni ve-
roučiteljice”. Otroci ga radi
jemljejo v roke, barvajo, “črno-
bela formula je izredno po-
srečena”. Risbe so enostavne,
“to je potrebno”, teksti so tudi
enostavni. Ko se med poukom
dolgočasijo, nekateri kar pote-
gnejo ven Pastirčka in barva-
jo... Knjige tudi na Goriškem
uporabljajo pri bralni znački,
so v knjižnicah in otroci radi se-
gajo po njih. Barbara Rustja že
veliko let spada med uredniko-
ve sodelavce, doslej je že urejala
različne rubrike, rada bi pa si-
cer imela več povratnih infor-
macij. Koristne so knjige z gle-
dališkimi besedili, dragocene
pa so tudi pesmarice, je dodala
Ljuba Legiša, saj “so zelo upo-
rabne”.
Kaj pa Pastirček v družinah? Ali
ga starši uporabljajo kot pripo-
moček pri razvoju bralne kul-
ture otrok, je vprašala Olga
Tavčar. Doma pri Alenki Rade-
tič, mamici treh otrok, prebira-
jo zgodbice. “Otroci so zelo ra-
di poslušali posebno pravljice
v nadaljevankah”, doma so ze-
lo radi tudi barvali. Tudi najm-
lajši, ki je še nepismen, prav rad
vzame revijo v roko in barva.
“Pastirček mu je že intuitivno
zelo všeč”. Pravljice so doma ali
tudi v šoli kdaj pa kdaj skušali
tudi uprizoriti. Navdušenje ma-
me, učiteljice ali none je nale-
zljivo in z lahkoto se oprime
otrok.
Na domu Walterja Grudine so
otroci veliko sodelovali pri
ustvarjanju zlasti Packota, saj so
dali očetu marsikateri koristen
nasvet... Še danes, ko so že
odrasli, po svojih močeh in
sposobnostih sodelujejo: hčer-
ka Nina lektorira različna bese-
dila in svetuje, “vse to rad spre-
jemam”. Walter in žena Paola
sta se pred 15 leti posvetila pre-
težno otroškim knjigam, ki so
izhajale pri različnih založbah.
Nastajale so doma, otroci so to
lahko vsak dan gledali in se
igrali. Hčerka je tudi napisala
zgodbo, ki je potem izšla. “Tudi
take stvari so pomembne pri
odraščanju”. Tudi Svetlana,
hčerka Barbare Rustja, je že ilu-
strirala nekatere mamine pri-
spevke. Na to je bila najprej ze-
lo ponosna, potem jo je začelo
postajati sram, ker noče več ri-
sati in je “zdaj prevelika, da bi
to delala”. Ko Niko Klanjšček
skuša obuditi prve spomine na
revijo, še najraje pomisli na
križanke, uganke in zanke. Kot
dedek je že dal v roke enoletne-
mu vnučku Pastirčka, ki sta ga
skupaj prelistala. Kdaj pa se je z
revijo prvič srečal sedanji ured-
nik Marijan Markežič? Najprej
ga je videl v župnišču v Kopru,
nato pri sorodnikih v Trstu. Ko
je prišel na Goriško pred 38 leti,
ga je dr. Humar povabil, naj
prevzame urednikovanje revije,
“tako kot skavte, župnijo in vse
ostale stvari”. Ljuba Legiša je
ostala presenečena, kako živo
se je spominjala platnice Pa-
stirčka iz otroštva, ki jo je v Kul-
turnem centru videla na razsta-
vi vseh letnikov: “Spominjam
se, kot bi bilo včeraj”. V njenih
časih ga je učiteljica v šoli rada
uporabljala, saj je bila zelo na-
vezana na njegove vrednote,
“tedaj smo še molili v razredu
in je bilo zelo prijetno”. Bežen
spomin ima tudi Walter Grudi-
na, ki ga je na srednji šoli
poučeval g. Prešeren. “Bil je ze-
lo usmiljen, ker sem pisal pe-
smice, ki verjetno niso bile za
objavo, pa so bile vseeno obja-
vljene, sicer popolnoma popra-
vljene. Packo se je pojavil že ta-
krat”...
Kaj bi voščili Pastirčku ob roj-
stnem dnevu, je na koncu
vprašala Tavčarjeva. Barbara
Rustja je odločno izrazila željo,
da bi ga otroci še naprej z vesel-
jem brali in barvali, da bi se še
kdo javil, ki bi pisal, saj “potre-
bujemo še novih avtorjev, ki bi
se opogumili in pisali”. Niko
Klanjšček je zaželel, da bi ga
prebirali vnuki in pravnuki, da
bi Pastirček kljub krizi dočakal
vsaj stoletnico. S. Bernarda Ber-
ce želi, da bi revija ostala še na-
prej tako preprosta, otroška,
igriva in ustvarjalna, želi si
svežine, zgodb v nadaljevanjih,
morda še kaj več povezanega z
veroukom. “Skupaj rastemo,
skupaj se učimo”, saj revija
spodbuja k ustvarjalnosti male
in velike bralce. Walter Grudi-
na želi, da bi mesečnik ostal
“preprost, obenem pa tudi ka-
kovosten in tudi nekoliko pro-
fesionalen”. Kdor ga vzame v
roko, mora imeti občutek, da je
kakovostno zasnovan in nare-
jen. “Pastirček ima veliko
možnosti, da bo še veliko let
priljubljen, in to zato, ker je v
srcu zelo preprost”. Ljuba Le-
giša je izrazila željo, da bi starši
doumeli pomembnost revije,
da bi razumeli, kako je važno jo
dobiti v roke v šoli. Za Alenko
Radetič je najpomembnejše,
“da ostane Pastirček v srcu res
preprost”. Čez 30 let se bo ver-
jetno marsikaj spremenilo: “Pa-
stirček je dobro delo. Vsa dobra
dela izhajajo iz Boga”. Pastirčku
je voščila, da bi se to še nadal-
jevalo. Marijan Markežič je o
težavah povedal, da so hkrati
priložnost, da jih premagamo.
To tudi poudarja revija, ki otro-
ke redno spodbuja k delavno-
sti. “Pri Pastirčku bijejo srca so-
delavcev, učiteljev in staršev”,
zato urednik za prihodnost ni
zaskrbljen. Prva vrednota je bi-
la in ostaja “vzgajati, ne pre-
pričevati, temveč pričevati, ra-
zlagati naše življenje”. To se je
čutilo tudi na nedeljskem praz-
novanju, “ko je govorilo srce
vseh generacij”. Zato ostaja
urednik optimist in vselej hva-
ležen sodelavcem. Pastirček naj
bo velika skrinja, v kateri boš
lahko vedno našel kaj za otro-
ke, pa čeprav gre za stare letni-
ke, je dejala Olga Tavčar.
Danijel D.
S. Bernarda Berce
Marijan Markežič Walter Grudina
Olga Tavčar
Niko Klanjšček Ljuba Legiša
Barbara RustjaAlenka Radetič
Kristjani in družba21. aprila 20164
  četrtek, 14. aprila, je pa-
pež Frančišek sprejel v
avdienco msgr. Ivana
Jurkoviča, stalnega opazovalca
Svetega sedeža pri Uradu
Združenih narodov in ostalih
mednarodnih organizacij v
Ženevi ter stalnega opazovalca
pri Svetovni trgovinski organi-
zaciji ter predstavnika Svetega
Sedeža pri Mednarodni organi-
zaciji za migracije. Msgr. Ivan
Jurkovič je za Radio Vatikan po-
dal nekaj svojih vtisov s srečanja
V s svetim očetom.Hotel sem se predvsem papežupredstaviti v tej novi službi in ga
vprašati po splošnih pogledih,
ki jih ima za tako različno delo,
ki me čaka v Ženevi. Papež, ki
je imel danes pred mano veliko
gostov, je povedal nekaj misli,
ki ga danes posebno težijo v
evropskem in tudi v svetovnem
kontekstu. Prvo je gotovo to, da
smo se nekako navadili na voj-
no, da imamo vojno, konflikt in
vse posledice vojne tako blizu
doma, be-
gunce, lju-
di brez pra-
vic, nasilje
… To ga je
tudi spod-
budilo za
naslednje
potovanje v Grčijo in pri tem je
zanimivo, da so bili s tem sogla-
sni vsi pravoslavni škofje, ker so
videli, da je to zelo potrebno v
tem tako dramatičnem trenut-
ku.
Drugo, ko papež gleda na do-
godke v svetu in ga
skrbijo, je to, da se vse
razvijanje svetovnega
gospodarstva ne po-
veča zadosti hitro, da
bi bilo dovolj delov-
nih mest. Tako je dosti
ljudi, predvsem mla-
dih nezaposlenih. Ja-
sno, da to on, človek,
ki pozna življenje, vidi
v tem posebno nevar-
nost za razkrojitev člo-
veka. Mlad človek, ki
v polnosti svojih spo-
sobnosti ne najde de-
la, v nekaterih delih
sveta takega dela
sploh ni in ga tudi v
bližnji prihodnosti ne
bo. To so velike stvari, ki papeža
spremljajo in jih je hotel tudi
meni posredovati, saj so v veli-
kem skupku dokumentov, ki jih
moramo pregledati, tudi delo,
migracija, zdravje, enakost …
Papeža je zanimalo, kako so bili
moji zadnji dnevi v Rusiji, po-
sebno po njegovem srečanju s
patriarhom Kirilom. Videl sem
lahko, da mu je resnično ta do-
godek prinesel ogromno oseb-
nega zadovoljstva in sreče ter ga
osrečuje tudi sedaj. Tako s temi
vtisi in s tem srečanjem začen-
jam svojo misijo v Ženevi.
USMILJENJE BO REŠILO SVET
Če stvarno pogledamo na svet, dar usmilje-
ne ljubezni še vedno ni široko sprejet v da-
našnji kulturi in družbi. Na določenih po-
dročjih življenja je povsem odsoten. Zato
stvarnost in odnosi zgledajo kot zacementi-
rani, brez občutka za druge in odpuščanje.
Ljudje, ki živijo v potrošniškem duhu, so
prepričani, da je mogoče živeti brez Boga,
ali da Bog ne obstaja. Z dobrinami in vir-
tualnim svetom si ustvarjajo svoja nebesa in
živijo v svojem svetu. Tako usmiljenje skoraj
nima kaj početi v tej kulturi, ker se nanaša
na osebo, stvarnega človeka, obenem pa
presega zgolj golo pravičnost, ki pravi: kdor
pogreši, plača. Ljudi zanimajo njihove pra-
vice in dolžnosti, ki morajo brez popušča -
nja veljati tudi za druge. Pravičnost in ena-
kost morata veljati za vse, brez izjeme.
Papež Frančišek je zapisal, da more le usmi -
ljenje spremeniti človeške odnose v družbi.
Zato je vzkliknil: 'Usmiljenje bo rešilo svet'.
To usmiljenje je blizu solidarnosti in odpira
ljudi različnih pogledov k bratskemu
srečanju z Bogom, ki je Oče vseh. Ko se bo-
mo srečali z Bogom in njegovim usmilje -
njem, bomo osvobojeni in na novo zaživeli.
Mnoge skupine in posamezniki iščejo
ključe za spreobrnjenje src in socialnih raz-
mer, še posebej v krajih, kjer so vojne, lako-
te, rasna in verska zatiranja, terorizem, pre-
ganjanja. Za staro Evropo je usmiljenje
predvsem klic k veri in spreobrnjenju od
ateizma, relativizma in potrošništva. Ko je
Bog na prvem mestu, dobi tudi človek svojo
pravo vrednost. Posamezniki in skupine so
povabljeni, da postavijo v središče človeka,
osebo in ne ekonomskih ali ideoloških inte-
resov. Ljudje si ob daru Božjega usmiljenja
odpustijo in zopet gradijo bratstvo v pri-
stnem veselju. Prav tako se rodi drugačen
odnos do ubogih in obrobnih. Še posebno
molitev pomaga obuditi občutljivost za
bližnje, da bi se kesali svojih grehov in bi
postali odprti za svoje bližnje in družbo. Po-
sledica Božjega usmiljenja je želja, da želi-
mo odpraviti zlo pri posameznikih in v
družbi ter zaživeti v svobodi Svetega Duha.
Cerkev se zaveda svetosti, ki jo ima po
Božjem Duhu in v življenju posameznikov,
vendar vidi tudi grenko stvarnost greha, za-
to neprestano potrebujemo kesanja in glo-
bokega očiščenja od tolikih revščin, grehov,
pomanjkljivosti, ki mažejo naš obraz in
obraz Cerkve. Usmiljenje pa bo vedno zma-
govito, ker je ljubezen, ki rešuje.
USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (9) Primož Krečič
Papež obiskal begunce na otoku Lezbos
“Niste sami!”
  apež Frančišek je v soboto,
10. aprila, obiskal grški
otok Lezbos. Tam ujetim
beguncem je zagotovil, da niso
sami, svet pa je pozval, naj se na
migrantsko krizo odzove s člo-
večnostjo.
“Niste sami... ne izgubite
upanja”, je 79-letni ar-
gentinski papež sporočil
beguncem ob obisku
centra za begunce Mo-
ria, na katerem sta ga
spremljala tudi pravo-
slavni atenski nadškof
Hieronim II. in carigraj-
ski patriarh Bartolomej I.
“Prišli smo, da bi pozor-
nost sveta usmerili na to
hudo humanitarno kri-
zo in pozvali k njeni ra-
zrešitvi”, je vzkliknil pa-
pež Frančišek.
Trije verski voditelji so podpisali
skupno deklaracijo, ki medna-
rodno skupnost poziva k pogum-
nemu odzivu na to humanitarno
krizo in njene temeljne vzroke
skozi diplomatske, politične in
dobrodelne pobude. Obisk be-
gunskega centra je bil zelo
čustven. Papež je tam pozdravil
mladoletne begunce, ki so v
Evropo pribežali sami, govoril je
z ženskami in malimi otroki, ki
so mu poklonili svoje risbe. Neki
moški je v solzah pokleknil pred
papeža in ga prosil blagoslova.
Migranti v Morii, ki se papežu ni-
so mogli približati, so dvignili
plakate, s katerimi so sporočali:
“Hočemo svobodo”, in: “Ti si
naše upanje”. Papež je s približno
250 prosilci za azil v Morii tudi
obedoval, nato pa so se vsi trije
verski voditelji odpravili v prista-
nišče na otoku. Tam so se srečali
z lokalnimi prebivalci in se
spomnili migrantov, ki so umrli
na tvegani poti čez morje.
V kratkem nagovoru je Frančišek
poudaril, da zidovi niso odgovor
na migrantsko krizo. Namesto te-
ga bi se morali po njegovem pre-
P pričanju boriti proti trgovanju zorožje, tihotapljenju in “pogostoskritim mahinacijam, povezanih
s tem”. Papež Frančišek, nadškof
Hieronim in patriarh Bartolomej
so nato vsak posebej molili in v
morje vrgli vence. “Naj spozna-
mo... da smo skupaj, kot ena člo-
veška družina, vsi migranti”, je v
svoji molitvi dejal Frančišek.
Ob prihodu na Lezbos je
Frančiška pozdravil tudi
grški premier Aleksis Ci-
pras, s katerim se je pa-
pež pogovarjal o potrebi
po evropskem in med-
narodnem ukrepanju.
Na poti z Lezbosa v Rim
je na letalu potekala no-
vinarska konferenca, na
kateri je p. Federico
Lombardi najprej pre-
bral izjavo o papeževem
hotenju, da se vrnejo z
njim na istem letalu tri
družine iz Sirije. Papež
Frančišek se je zatem
zahvalil vsem za ta zelo naporen
delovni dan, ki je bil, kot je rekel:
“Zelo močan zame, pa tudi za
vas”.
Neka časnikarka je svetega očeta
vprašala: “Zakaj ste danes dali s
tem tako zelo lepim plemenitim
dejanjem prednost trem popol-
noma muslimanskim družinam?
” “Res je, nisem izbral kristja-
nov… te tri družine so imele vel-
javne dokumen-
te in smo to lah-
ko uredili. Na
seznamu sta bili
dve krščanski
družini, ki pa ni-
sta imeli ureje-
nih dokumen-
tov, žal niso ime-
li tega privilegi-
ja… To so Božji
otroci. Privilegij je, da so Božji
otroci”. Papež je omenil tudi "in-
tegracijo kot eno od treh pasto-
ralnih razsežnosti za družine v
težavah, torej integracijo takšnih
družin v življenje Cerkve. Danes
mora Evropa ponovno pridobiti
to sposobnost, ki jo je vedno
imela”.
“Je konec schengna, je konec
evropskih sanj? ” je bilo tudi
vprašanje, na katerega je papež
odgovoril: “Tega ne vem, toda ra-
zumem vlade, tudi narode, da
imajo določen strah. To razu-
mem, saj moramo imeti veliko
odgovornost glede sprejema. En
element te odgovornosti je, kako
se bodo integrirali ti ljudje in tudi
mi. Vedno sem ponavljal, da po-
stavljanje zidov ni rešitev. To smo
videli ob padcu enega od njih v
prejšnjem stoletju. To nič ne reši.
Graditi moramo mostove. Toda
mostove je potrebno graditi s pa-
metjo, z dialogom, z integraci-
jo… Zapiranje mej ne reši ničesar,
saj dolgo zaprtje meje škodi la-
stnemu narodu. Evropa mora hi-
tro pripraviti politiko sprejeman-
ja in integriranja, rasti, dela, re-
formo ekonomije. Vse te stvari so
mostovi, zaradi katerih
ne bo potrebno graditi
zidov. Toda ta strah po-
polnoma razumem”.
Papež je tudi povedal,
da so ju otroci poklo-
nili risbe, da trpijo in
si želijo “mir, saj trpi-
jo… Kaj vse so videli ti
otroci! Poglejte, videli
so, kako se je en otrok
utopil. To nosijo otroci
v svojem srcu. Res, da-
nes mi je šlo na jok. Na
jok. Isto tematiko je
narisal otrok iz Afgani-
stana… To vidi sonce in joka. To-
da, če je sonce sposobno jokati
se, smo tudi mi. Ena solza nam
bo dobro dela”.
Papež je tudi dejal, “da bi za en
dan povabil trgovce z orožjem,
posebno tiste, ki dajejo orožje ra-
zličnim skupinam v Siriji, da
preživijo v begunskem tabo-
rišču”.
JUP
Papež sprejel msgr. Ivana Jurkoviča
Papeža skrbijo krizne razmere
v današnjem svetu
In memoriam
G. Anton Lazar
  an po nedelji du-
hovnih poklicev
je na Goriškem
odjeknila žalostna vest o
smrti še enega izmed red-
kih slovenskih duhovni-
kov v nadškofiji. Dobri
Pastir je namreč 18. aprila
zgodaj zjutraj poklical k
sebi g. Antona Lazarja, ki
je na Goriškem župniko-
val štiri desetletja.
Pokojnik se je rodil rudar-
ju Petru Lazarju in gospo-
dinji Mariji Zajc 11. ja-
nuarja 1927 v Idriji. Se-
menišče je obiskoval v
Gorici in Castellerju pri
Vidmu, teologijo je študi-
ral v Ljubljani, kjer ga je
29. junija 1952 v stolnici
sv. Nikolaja posvetil
mučeniški škof in “božji
služabnik”, msgr. Anton
Vovk. Dušno pastirstvo je
g. Anton v 50. letih
prejšnjega stoletja opra-
vljal najprej v rodni Idriji,
po enoletnem služenju vojaške-
ga roka v Bosni pa še v Tolminu,
Soči, Trenti, Logu pod Mangar-
tom in Čezsoči. V Zavratcu pri
Idriji je nato bil od leta 1962 do
1972, ko se je odzval na prošnjo
goriške nadškofije - še zlasti ga
je k temu spodbujal msgr. Franc
Močnik - in prišel v Doberdob.
Tu je služboval do leta 1986, ko
je bil s prvim septembrom pre-
meščen v Števerjan. V obeh
župnijah je v polnosti razvil
svoje organizacijske in pastoral-
ne sposobnosti. V obsežni in
zahtevni briški fari je služboval
do leta 2011, ko se je zaradi
težav z zdravjem odpovedal
župniji in postal kanonik stol-
nega kapitlja. Preselil se je v Ga-
brje, kjer je nekaj časa še deloval
kot duhovni pomočnik, že leta
2012 pa ga je bolezen prisilila k
temu, da se je preselil v duhov-
niški dom v Semeniški ulici v
Gorici, kjer je v ponedeljek zju-
traj umrl. Gospod Lazar je bil
dejaven in prisoten v življenju
naših verskih in kulturnih or-
ganizacij v župnijah, kjer je de-
loval. Dva mandata je v 90. le-
tih vodil štandreško dekanijo,
bil je član škofijskega gospodar-
skega sveta in zbora svetoval-
cev. Podpiral je skavte, daljše
obdobje je bil tudi asistent
Združenja cerkvenih pevskih
zborov in član KTD-ja. Bil je tu-
D
di reden sodelavec Goriške Mo-
horjeve družbe, naš zvesti na-
ročnik in podpornik našega
tednika.
Od leta 1954 dalje mu je bila ob
strani sestra Anica, tri leta sta-
rejša od njega, ki pa je danes go-
stja doma v Podsabotinu. Njena
tiha, ponižna in marljiva prisot-
nost je bistveno zaznamovala
bratovo življenje in delovanje.
V zadnjih letih se zaradi zdravja
nista srečevala pogosto; po
daljšem času ga je prišla obiskat
dan pred smrtjo.
G. Lazar je bil urejen in uglajen
gospod, spoštljiv in bister sogo-
vornik, po svoje strog in resen,
ko je šlo za resne zadeve, zato je
doživljal tudi nerazumevanja. V
Doberdobu je obnovil žup-
nišče, v Števerjanu in na Jazbi-
nah cerkev in zvonik. Posebno
huda preizkušnja zanj in za nje-
govo zdravje je bila dolgoletna
sodna obravnava zaradi zvon-
jenja števerjanskih zvonov.
Pogrebno somaševanje v Štever-
janu v četrtek, 21. aprila, bo ob
14. uri vodil msgr. Dino De An-
toni. V cerkvi sv. Florijana bo na
parah že od 10. ure dopoldne;
na željo svojcev bo pokopan v
družinski grobnici v Idriji.
Za vse dobro, ki ga je naredil,
naj mu Gospod Življenja boga-
to povrne, mi pa ga bomo ohra-
nili v lepem spominu. / D
Kristjani in družba 21. aprila 2016 5
  sako leto znova se me
močno dotakne pot
učencev v Emavs. Ko sem
bila majhna, sem vedno po Veli-
ki noči čakala, da se bo tudi meni
na poti pridružil Gospod. Leta so
tekla in kaj kmalu sem spoznala,
da so to le otroške sanje, vedno
bolj pa spoznavam, da ga lahko
srečam vsak dan v podobi člove-
ka, ki zna in zmore deliti kruh in
govoriti o usmiljenju tako, da
srce gori. Tudi v letošnjem veli-
konočnem času je še vedno med
nami kar nekaj ljudi, ki znajo iz
Božje besede črpati moč, po sve-
tu je vedno več takih, ki jih opo-
gumlja beseda in zgled papeža
Frančiška. Žal pa se naš novodob-
ni Emavs pogosto konča v
množici beguncev, v bančni luk-
nji ali na Centrih za socialno de-
lo, pri izkoriščanih delavcih v
gozdovih in na gradbiščih, da o
Hudi jami niti ne govorim; neka-
teri pričakujejo, da bodo Gospo-
da srečali v glasu ulice, drugi v
bančnih oazah, tretji se moramo
vprašati: “Gospod kje si, kje je
naša pot? ”
Po vsakem odkritem škandalu se
sprašujem, ali je sploh še kakšna
možna varianta človeškega po-
hlepa in neumnosti, ki je nismo
v teh petindvajsetih letih naše ta-
ko zaželene samostojnosti
V doživeli. Doumeti moramo, daSlovenija ni oaza miru ali raj podTriglavom, kot radi rečemo, pač
pa v dobrem in slabem del sve-
tovnega dogajanja. Družba,
država, žal, tudi Cerkev, je padla
na izpitu; oceno nezadostno, kot
jo je predsednik dal vojski, si da-
jemo tudi na področju sociale,
zdravstva, šolstva, da o gospodar-
stvu niti ne govorim. Že ustaljena
praksa je, da za vse slabo krivimo
državo in medije. Nekateri res
pretiravajo ali zaradi tolerance
obstoječemu sistemu pljuvajo v
veter. Toda veter veje, koder hoče
in nemalokrat se zgodi bume-
rang. Moramo si priznati, da tudi
svetovni učitelji demokracije
doživljajo enako.
Begunci, migranti tavajo, trpijo,
umirajo. Koga to več zanima?
Glavno, da gre njihov mimohod
mimo naše dežele, mimo našega
doma. Učenca sta na poti v
Emavs povabila sopotnika, naj se
jima pridruži pri mizi; sprašujem
se, ali bi tudi mi, neverni ali pra-
voverni, to storili? Ko se zgodi te-
roristični napad v Evropi, nas še
vedno presune, ker je blizu, ob-
sojamo z vsemi demokratičnimi
ukrepi in prav je tako; a imamo
enako mero sočutja tudi takrat,
ko na vojnih žariščih v Afriki ali
na Bližnjem vzhodu umirajo
množice ljudi, med nji-
mi tudi otroci?
Z zanimanjem smo
spremljali sojenje v Ha-
gu. Spet smo bili priča
polovičarstvu. Enega
obsodijo, drugega ne,
za isto stvar, za tisoče zavedenih,
za tisoče mrtvih, za tisoče pre-
gnanih. Težko je razumeti, če se
osredotočimo na balkansko mo-
rijo pred dvajsetimi leti, toda če
imamo v sebi vsaj trohico samo-
kritičnosti in pomislimo na pla-
stične zabojčke kosti ljudi, ki so
živeli in umrli v našem raju pod
Triglavom pred sedemdesetimi
leti, je tudi naša pravičnost pod
velikim vprašajem. V letu usmil-
jenja je čas, kaj čas, dolžnost, da
mrtve pokopljemo. Če bomo na-
redili samo to, bo Slovensko leto
usmiljenja upravičilo vstop skozi
sveta vrata.
V teh dneh začenjamo pri Karitas
pobudo Pomagajmo preživeti.
Več kot dvajset tisoč družin po-
trebuje in pričakuje našo pomoč.
Ali smo pripravljeni, na našem
potovanju v Emavs, se ustaviti in
reči človeku v stiski, naj ostane
in večerja z nami. To je le simbo-
lika, saj vemo, da človek ne živi
samo od kruha. Sočutje je prvo,
darovanje je le posledica čutenja
srca. Pridige in zakoni o socialni
pravičnosti so premalo, tudi ka-
zanje s prstom na državo ne opra-
viči naše brezbrižnosti. Pa ven-
dar, Panamski dokumenti so od-
krili, da je brezbrižnost in pohlep
največja beda našega časa. Res ne
vem, kako se počutijo ljudje, ki
so to počeli z namenom, da ko-
pičijo bogastvo le zase, na drugi
strani pa imamo po svetu ljudi,
ki živijo v bedi in blatu.
Ni potrebno kazati na politična
in slavna imena po svetu. Dogaja
se tudi v raju pod Triglavom. Me-
diji, taki ali drugačni, so pokazali
bedo delavcev v gozdarstvu. Ja, z
njimi je baje za en dan delal tudi
gospod predsednik. Verjamem,
da so odgovorni ob njegovem
obisku pokazali vse v najlepši
luči, pa vendar, če je
ali če ni videl, kaj se
dogaja, si tudi on in
vsi mi zaslužimo oce-
no nezadostno. Pa ni-
so le delavci v gozdar-
stvu, veliko takih pri-
merov je tudi v grad-
beništvu in drugih
poklicih, kjer je de-
lovna obleka razvred-
notena, človek, ki jo
nosi pa ponižan na
nivo sužnja.
V zadnjem času je ze-
lo moderna beseda
'stroka'. Spomnim se
besed pokojnega psi-
hologa Bogdana
Žorža, ki je nešteto-
krat rekel: “Kar je stroka pred leti
zakuhala, danes taista stroka po-
pravlja”. Pri tem je navadno imel
v mislih permisivno vzgojo in
posledice tega so vidne na vseh
področjih. Morda so se tudi zato
ljudje osvestili in predvsem ti-
stim, ki svoja dejanja opravičuje-
jo s 'strokovnim delom', prema-
lo zaupamo. Žal, res žal.
Poglejmo v zdravstvo, na dan, ko
so bila odkrita grda dejanja go-
spoda doktorja na nevrološki kli-
niki ali, milo rečeno, 'pomote' v
plinih na urgenci, je marsikateri
bolnik doživel strah pred stroko.
In epilog: gospa ministrica bo
ugotavljanje nepravilnosti prepu-
stila stroki. Sprašujem se kateri?
Star slovenski pregovor pravi, da
vrana vrani ni še nikoli izkljuvala
oči.
Isto velja pri odvzetih dečkih s
strani centra za socialno delo. Ne
bom se spuščala v podrobnosti,
le boli me, da se kaj malo
sprašujemo kaj je narobe v naši
družbi. Dan za dnem slišimo o
nasilju v družinah, nočna kroni-
ka je polna prepovedi pri-
bliževanja, polna nasilja človeka
nad človekom. Materinski domo-
vi in varne hiše rešujejo zadeve
pred robom prepada, kaj pa ko
gre čez? Na tej poti v Emavs ljudje
mižimo. Dan potem pa stalno
ponavljamo, kaj je in kaj ni nare-
dila stroka. Stroka ima pravico in
dolžnost pomagati, v primeru
teh dečkov je bila stroka v izvoru
samega problema prepozna in
neučinkovita, žal. Zelo se mi smi-
lita otroka, pa tudi dedek in ba-
bica, vendar zaradi tega mamica
ne bo oživela. In prav zato sem
odločno proti, da take intimne
zadeve neke družine polnijo stra-
ni rumenega tiska, kaj šele poli-
tična scena. Izkoristiti stisko ne-
koga za dosego plačanih člankov
in političnih ciljev ni niti etično
niti usmiljeno dejanje.
Življenje je najboljša šola, zato iz-
koristite znanje; pa vse dobro
vam želim!
Jožica Ličen
Komentar
Na poti v Emavs…
In memoriam / Ustanovitelj Mavrice
G. Jože Bertoncelj
  91. letu starosti je 5.
aprila umrl Jože Berton-
celj, dolgoletni župnik
in duhovni pomočnik v lju-
bljanski župniji Koseze. V spo-
minu številnih generacij bo
ostal zapisan kot izjemen kate-
het, ustanovitelj in dolgoletni
urednik otroške revije
Mavrica.
Že kot kaplan je bil
pravi magnet za otro-
ke, mlade in starše in
zato trn v peti tedanji
oblasti, so o njem za-
pisali na portalu
www. druzina. si. V
Kranju so mu na vra-
ta župnišča obesili
bombo, ki po božji
previdnosti ni eksplo-
dirala; tudi v Črnom-
lju in Trnovem je do-
bival grožnje. Po de-
setih letih kaplano-
vanja v omenjenih
treh krajih je leta
1961 postal župnik v
novoustanovljeni
župniji Koseze. Kma-
lu se je razširil glas o tem, da je
g. Jože zbiral okrog sebe gruče
otrok, da je prvi začel z verou-
kom za predšolske otroke, da
je pravi misijonar, ki oznanja
“s srcem in dlanmi, nikoli s pe-
stmi”. Glavni urednik Družine
mu je zato želel dati v časopisu
kotiček za otroke. Ta se je ved-
no bolj širil in, ko so otrokom
mesečno odmerili dve strani v
prilogi, je rubrika dobila tudi
ime: Malim. Iz te se je razvila
samostojna revija Mavrica,
prva številka je izšla leta 1970.
G. Jože jo je urejal vse do leta
1996. Navadno je svoje članke
podpisoval s psevdonimom
“trpeči Job”, za teme za pisanje
pa se je rad priporočal
Slomšku. K “urejanju” je spa-
dalo tudi obiskovanje ve-
roučencev na veroučnih šolah,
spodbujanje otrok in staršev k
V sodelovanju, zbiranje otrok vt. i. mavričnih jatah, nagraje-vanje najboljših izdelkov, or-
ganiziranje mavričnih romanj
… Ob rednem delu župnika in
kateheta je g. Bertoncelj z Ma-
vrico prekrižaril vso Slovenijo.
Od leta 1997 je bil pokojni
Jože Bertoncelj v župniji Kose-
ze duhovni pomočnik. Še do
leta 2008 je poučeval verouk
in poleg rednega maševanja,
spovedovanja in druge po-
moči župniku po ulicah lju-
bljanskih Kosez je “misijona-
ril” na kolesu. Obiskoval je
bolne, jih poslušal, tolažil in
nosil sv. obhajilo. Zavzetemu
in navdušenemu katehetu, ki
je oznanjal z žarom svoje biti
in hkrati temeljito študiral ter
pri poučevanju upošteval do-
gnanja katehetske, pedagoške,
psihološke in teološke znano-
sti, je leta 2009 Društvo kato-
liških pedagogov Slovenije po-
delilo Slomškovo priznanje.
Pomemben je bil tudi zato, ker
je sodeloval pri pokoncilski
prenovi verouka in bil v ekipi
takratnih slovenskih katehe-
tov vodilni.
Skupna izdaja Pastirčka in Ognjišča
Pesmi z duhovnim
pomenom Berte Golob
  eviji Pastirček in
Ognjišče sta pred krat-
kim skupaj izdali lično
knjižico z naslovom Iz Božje
roke za otroke, pesmi duhovne
vsebine, katere avtorica je zna-
na slovenska pisateljica, vzgo-
jiteljica in prijateljica otrok
Berta Golob. Avtorica je na rob
zbirki svojih pesmi napisala,
da je to “zbirka kot spomin na
moje številne veroučence”.
Knjižico je zelo lepo oblikoval
Marko Čuk, preproste, a zelo
povedne in dojemljive, lahkot-
R
ne ilustra-
cije pa so
delo Polo-
ne Lisjak.
V knjižici
je zbranih
48 pesmi,
ki so pre-
proste,
imajo pa
globlji po-
men, nik-
dar tudi
ne padejo
na raven
rimanja
ali oslad-
nosti,
čeprav se
Berta Golob v svojih pesmih
dotika vseh tem, ki so temel-
jnega pomena za človeka in
zahtevajo od pišočega resen
odnos. Da je to res,
vam za pokušino
ponujamo v branje
pesem Ljubezen:
“Ljubiti pomeni
deliti.
Srečen biti.
Rad imeti.
Dozoreti.
Od sreče žareti.
Objeti nebo,
ves svet in človeka.
Zanj moliti.
Z njim deliti.
Ga ljubiti.”
Knjižica duhovnih
pesmi je seveda na-
menjena otrokom
in kot pomoč pri
pouku in verouku, v njej pa
bodo našli pesmi zase tudi sta-
rejši, ki imajo še otroka v sebi.
JUP
Cerkveni in družbeni antislovar (19)
S kot SUBSIDIARNOST
  orda bo že držalo, da
veliko bralcev sploh še
ni slišalo za v naslovu
omenjeno besedo, tudi zato, ker
je vprašanje, če poznamo ali če
poznamo dovolj tisti nauk Cer-
kve, ki se je še posebej razvil od
papeža Leona XIII. naprej, to pa
je seveda DRUŽBENI NAUK
CERKVE, ki ga bomo od tu na-
prej omenjali kot DNC. Zlasti je
v tej smeri pomembna okrožni-
ca Rerum novarum, izdana leta.
Ne poznamo tega DNC tudi za-
to, ker so v preteklosti mnogi ti-
sti, ki so bili družbeno dejavni,
mislili, da se navdihujejo pri
krščanstvu, pa so se v resnici
prevečkrat navdihovali pri do-
ločenih ideologijah, pa čeprav v
dobri veri. Pa poglejmo nekaj
osnovnih načel DNC, ki držijo
tudi sicer za cerkvene dejavno-
sti, čemur se zlasti zadnjih nekaj
desetletij rado reče tudi “pasto-
rala”. Za vsak katoliški družbeni
projekt naj bi kot prvo držal za-
nimiv paradoks, da mora biti
čim manj “projekt”, kakršnih je
M bilo že veliko v zgodovini in jihimamo še. Takšni projekti so bi-li, denimo, v Albaniji, Kam-
bodži, na Kitajskem (kjer je še
vedno neki družbeni projekt, ki
pa je sedaj nekoliko drugačen, a
nič manj krut), poznamo pa tu-
di zanimive projekte določenih
socialdemokracij, kot so, reci-
mo, skandinavske. Kristjan se
mora namreč jasno zavedati, da
bolj kot iznajti s svojo glavo ne-
ke nove reči, mora najti tisti
načrt, ki ga je Stvarnik položil v
globino ljudi in stvari, začeti pa
moramo vsak pri sebi. Tudi po-
litična znanost tako postane ne-
kaj povsem drugega, ker je raz-
mišljanje o skrivnosti življenja
in tisto, kar smo se tudi v prete-
klosti in iz nje naučili. Ne gre ta-
ko za neki izdelan načrt, ki se
mu moramo vsi prilagoditi,
temveč za to, da se prilagodimo
“naravi”, kar pomeni tistemu
načrtu, ki ga je Stvarnik položil
v svoje Stvarstvo, torej tudi v
nas, najlepši povzetek pa je v de-
seterih zapovedih. Ne gre pa se-
veda za neko klerikalno družbo,
temveč mora biti samo jasno to,
da so stvari, ki jih je treba
spoštovati in se jih držati, ker so
za nas bistvene in življenjsko,
eksistencialno pomembne, da
ne bi ogrozili lastnega obstoja,
sicer pa je treba dati “cesarju,
kar je cesarjevega in Bogu, kar je
Božjega”. Tu so potem tri načela
DNC – SOLIDARNOST, SKUP-
NO DOBRO in SUBSIDIAR-
NOST. Solidarnost pomeni, da
“noben človek ni otok”, torej je
družbeno bitje in je zato odgo-
voren za bližnjega in je, če vza-
memo Sveto pismo, “varuh svo-
jega brata”, kot nas je lepo
spomnil tudi sv. Janez Pavel II.
Ni in ne sme biti vseeno, kaj se
dogaja drugemu človeku. DNC
gre tako proti individualizmu in
kolektivizmu, kakor tudi dru-
gim podobnim načelom. Drugo
je načelo skupnega dobrega,
kjer tisto, kar je dobro za večino
oz. je v “skupnem interesu”,
prevlada nad tistim, kar je dobro
le za posameznika ali le do-
ločeno majhno skupino ljudi, le
da je treba vselej upoštevati in
ohranjati dostojanstvo in svobo-
do posamezne osebe. Najmanj
pa verjetno poznamo prav v na-
slovu omenjeno načelo subsi-
diarnosti oz. nadomestnosti.
Gre pravzaprav za “urejevalno
načelo”, ki ga tudi veliko prema-
lo udejanjamo, ne le, da ga ne
poznamo. Teoretično ga je v
okrožnici Quadragesimo anno
najbolj določil papež Pij XI., pra-
vi pa, da je treba pustiti in do-
pustiti, da se naredi na nižji rav-
ni vse tisto, kar je mogoče, ne
pa da se dela na višji ravni tudi
tisto, kar bi se lahko na nižji. Tu
gre za individualne sposobno-
sti, kakor tudi za sposobnosti
neke skupine. Gre tudi za to, da
se daje dovolj svobode in odgo-
vornosti vsem, ne pa da se vse
imponira z vrha ali skuša vse na-
rediti sami, ker “ni nikogar, ki
bi to napravil”. Papež Pij XI. pra-
vi, da je početje, ki gre v nasprot-
ju z načelom subsidiarnosti, ce-
lo “nezakonito”. Posameznik in
skupina mora po tem načelu na-
praviti vse, kar je v njegovih in
njenih močeh za to, da bo cel
organizem prav in dobro delo-
val, da bo nekaj v skupno dobro
vseh. Vsak ima svojo nalogo in
odgovornost znotraj skupnosti.
Vsem je na očeh, kako je, kadar
se to načelo ne upošteva.
Andrej Vončina
Goriška21. aprila 20166
  Zlata grla 2016
Vedno bolj poznana in
priljubljena pevska revija
PD VRH SV. MIHAELA in ZCPZ 
   lata grla” so nastala iz
ljubezni do otrok,
mladine, petja in
materinega jezika. Kot je v sobo-
to, 16. aprila, v Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž v Gorici poveda-
la predsednica društva Vrh Sv.
Mihaela Karen Ulian, je prav to
bistvo srečanja slovenskih
otroških in mladinskih pevskih
zborov, ki je letos potekalo že
šestnajstič. Pred popoldanskim
tekmovalnim koncertom je v
krajšem pozdravu izrazila veselje
nad številom prijavljenih - že
znanih in novih - zborov, ki so
prišli iz različnih krajev od Slo-
venske Istre do Brd: “To pomeni,
da je revija poznana in priljublje-
na”. Letošnje tri kategorije doka-
zujejo, da revija raste in se obna-
vlja. Lepo je tudi, da pri njeni or-
ganizaciji sodeluje veliko ljudi,
tudi otroci iz vrhovskega zbora,
ki od začetka kulturne sezone
spremljajo delo prirediteljev, na
reviji sami pa so recitirali, peli,
stali ob vhodu v dvorano, poma-
gali deliti malico in izročali dari-
la na odru. Tudi zanje so Zlata
grla praznik, saj se srečujejo z
vrstniki in uživajo v veselem
vzdušju. Karen je tudi spodbudi-
la dirigente, naj izkoristijo do-
mač prostor, nasvete, mnenja in
konstruktivne kritike strokovne
komisije, vsaka izkušnja je lahko
zelo dragocena.
Glavni junaki pevskega praznika,
ki je prvič stekel pred 16 leti na
Vrhu Sv. Mihaela in ga organizi-
rata istoimensko vaško prosvet-
no društvo in Združenje cerkve-
nih pevskih zborov Gorica, so se-
veda bili otroci in mladi ter nji-
hovi zborovodje. Tokrat je na
oder velike dvorane Kulturnega
centra stopilo 17 zborov. Projekt
se je z leti razvil in v zadnjih letih
postal “žlahtna roža v gumbnici
Prosvetnega društva Vrh Sv. Mi-
haela”, je med drugim lepo po-
vedala napovedovalka Nika Co-
tič.
Dva tekmovalna koncerta
Na prvem sobotnem tekmoval-
nem koncertu so nastopili štirje
mali otroški zbori, na drugem
tekmovalnem koncertu pa so se
v svojih pevskih talentih pome-
rili en otroški in trije mladinski
zbori. Ocenjevale so jih dirigen-
tke in pevske pedagoginje, žiran-
tke Petra Grassi, Katja Gruber in
Lucija Lavrenčič Terpin. Predsed-
nica Gruberjeva je tik pred večer-
no podelitvijo nagrad poudarila,
da je lepo petje in umetnost ved-
no težko ocenjevati, vendar pa so
bili lepe interpretacije in doživeti
nastopi posebno darilo za člane
komisije. “Naše delo je bilo zelo
lepo”, je dejala ter se iskreno zah-
“Z valila otrokom in zboro-vodjem za njihov trud.Opaziti je bilo, da imajo
zbori “pevsko kilometri-
no”, v nastopih se je skri-
valo ogromno ur in dni, ko
so vadili in razvijali svoje
pevske sposobnosti. “Barve
priznanj” niso bistvene;
nagrade naj bodo raje
spodbuda, da bo petje osta-
lo otrokom in mladim še
naprej “popotnica, da bo-
ste zvesto sledili čudovitim
vodjem, ki vas skozi
življenje vodijo s petjem”.
Strokovna komisija je tako
ocenila male otroške zbo-
re, ki so nastopili opoldne:
zlato priznanje je podelila
Otroškemu pevskemu zbo-
ru Glasbene šole Koper, ki
ga vodi Danijela Terbižan, bro-
nasto priznanje je prejel OPZ Ru-
pa-Peč (dir. Zulejka Devetak),
OPZ KD Sovodnje (dir. Jana Dras-
sich) in Otroški cerkveni pevski
zbor Štandrež (dir. Lucrezia Bo-
garo) pa srebrno. Otroškemu
pevskemu zboru Istrskega odre-
da Gračišče (dir. Danijela Škergat
Toškan) je žirija podelila srebrno
priznanje, med mladinskimi
zbori pa sta zlato priznanje pre-
jela Mladinska vokalna skupina
Bodeče Nežice (dir. Mateja Čer-
nic) in Mladinski pevski zbor
Emil Komel (dir. David Bandelj),
srebrno Dekliška skupina
MeMPZ Neokortex iz Sovodenj
(dir. Jana Drassich). Podeljenih
je bilo tudi precej posebnih priz-
nanj: OPZ Glasbene šole iz Kopra
je prejel tudi priznanje za naj-
boljši mali OPZ in priznanje za
najboljšo izvedbo slovenske
umetne skladbe; Mateja Černic
je z “Nežicami” prejela priznanje
za najboljši izbor programa, Da-
vid Bandelj s “komelovci” pa
priznanje za najboljšo izvedbo
slovenske ljudske pesmi (za prek-
mursko Zrejlo je žito v prir. Sto-
jana Kureta). Komisija si je izmi-
slila še eno priznanje, ki ga pa ni
bilo v razpisu: “posebno priz-
nanje za pogumni nastop najm-
lajšega zbora” so podelili
Otroškemu zboru Rupa-peč.
Revijski del
V času med drugim tekmoval-
nim koncertom in razglasitvijo
rezultatov je v veselje številnega
občinstva potekal živahen in res
prijeten revijski del Zlatih grl. Na-
stopili so OPZ Vrh Sv. Mihaela,
Mali OPZ F. B. Sedej iz Števerja-
na, Mali OPZ KD Sovodnje v so-
delovanju z GM, OPZ Mali Vesel-
jaki iz Doberdoba, OPZ Plešivo,
OPZ Pet pedi iz Nabrežine, OPZ
Sedej iz Števerjana, OPZ OŠ Vir-
gil Šček iz Nabrežine in Dekliški
pevski zbor Igo Gruden iz Na-
brežine. Prav vsi so se lepo izka-
zali, nekateri tudi z malimi in-
strumentalisti in celo solisti.
Novost
Novost letošnjih Zlatih grl je bila
tudi oblika sodelovanja z Glasbe-
no matico. V okviru tečaja zbo-
rovskega dirigiranja v organiza-
ciji GM je letos namreč prvič ste-
kel t. i. “study tour”, ki ga je vo-
dila Neda Sancin. Udeleženci
tečaja so se po popoldanskem
tekmovalnem koncertu lahko
pogovorili z mentorico o nasto-
pu zborov, po razglasitvi do-
sežkov pa tudi z zborovodji na-
stopajočih zborov in članicami
strokovne žirije.
Izjavi
Umetniški vodja revije Mirko Fer-
lan je v izjavi za naš časnik pove-
dal, da je bil tekmovalni del re-
vije zelo uspešen. “Kvaliteta je
vsako leto boljša, žirija ni imela
lahkega dela, ocene in rezultati
pa so kar se da realni. Žirija je re-
snično upoštevala poslanstvo
naše revije. Vsak zbor je nekaj
dosegel, vsak zbor je z nastopom
lahko zadovoljen. Devet zborov
v revijskem delu kaže na to, da
ljudje se radi prijavljajo na naši
reviji, ki je zato vedno bolj
uspešna in odmevna”. Zanimiva
novost je bil “study tour” ude-
ležencev zborovodskega tečaja:
“To je zelo hvalevredna pobuda,
saj se tako prihodnji dirigenti
lahko 'na terenu' marsičesa no-
vega naučijo”.
Predsednica Karen Ulian je bila
takoj po reviji “zelo zadovoljna,
ker je organizacija stekla na na-
jlepši način. Zbori in dirigenti so
bili zadovoljni, pa tudi žirija, ki
je opazila kakovostno rast nasto-
pajočih zborov v primerjavi s
prejšnjimi leti. Nivo narašča”.
/ DD
(več fotografij na www.noviglas.eu)
  Načelnica svetniške skupine Marilka Koršič 
Goriški občinski proračun
je brez dolgoročnih načrtov
POGOVOR 
  bčinski pro-
račun je doku-
ment, ki najbolj
odraža razvojne smernice
za družbena področja in
teritorij občine. Je tudi
dokument, s katerim
občinska uprava in
večina v občinskem svetu
udejanjajo volilni pro-
gram. Prav zaradi tega je
s političnega in z uprav-
nega vidika najvažnejši
dokument, ki določa o
prihodnjih življenjskih
pogojih občanov.
V ponedeljek, 11., in to-
rek, 12. aprila, je goriški
občinski svet obravnaval
proračun in pristojne dokumen-
te za triletje 2016-2018. V razpra-
vi je sodelovala tudi svetniška
skupina Slovenske skupnosti, h
kateri pripadajo Marilka Koršič,
Walter Bandelj in Božidar Tabaj.
Skupini načeluje svetnica Maril-
ka Koršič, s katero smo se pogo-
vorili o poteku zasedanja.
Zadnje zasedanje goriškega
občinskega sveta je bilo po-
svečeno proračunu. Kakšne so
bile glavne postavke?
Na dnevnem redu občinskega
sveta, ki je potekal 11. in 12. apri-
la, sta dve točki: nove pristojbine
TARI (davek za upravljanje z od-
padki) in občinski proračun
2016-2018. Pri tem moram ome-
niti, da so se korenito spremenila
določila za sestavo bilance, kar je
ustvarilo pri vseh precej težav pri
razumevanju postavk.
Odraža proračun tudi kon-
kretne potrebe mesta?
Proračun, ki za leto 2016 sicer
velja 130 milijonov evrov še zda-
leč ne odraža konkretnih potreb
mesta. Slika, ki izhaja iz matične-
ga urada, je zaskrbljujoča: prebi-
valci se starajo, veliko več je
smrti kot rojstev, povečala se je
emigracija. Na podlagi teh po-
datkov bi bilo treba ukrepati ozi-
roma jih vzeti v poštev pri
načrtovanju. Projekti so kratko-
ročni, dolgoročnih pa ni. Mesto
pa ima neizrabljene potenciale.
Samo kot primer lahko navedem
lego ob najlepši reki Soči, njeni
bregovi pa so praktično nedo-
stopni.
Kakšno je bilo stališče svet-
niške skupine SSk do občin-
skega proračuna?
Stališče svetniške skupine SSk je
bilo negativno do novih pristoj-
bin davka TARI kot za proračun.
V tem smo bili složni s celotno
levo sredino in Gibanjem 5
zvezd. Oba dokumenta sta bila
odobrena samo z glasovi desno-
sredinske večine.
Ste predlagali kakšen popra-
vek?
Božidar Tabaj je predstavil dva
popravka, in sicer enega, ki pred-
videva, da bi denar, ki prihaja iz
prihodkov podjetja ISA, nameni-
li meritvam elektromagnetnega
onesnaženja. Z drugim poprav-
kom pa je predlagal, da bi denar,
ki je namenjen novoletnim
ognjemetom, preusmerili za so-
cialne potrebe. In sicer vsoto
11.000 evrov bi namenili za
osnovne in nižje srednje šole v
Gorici.
Sama sem predložila priporočilo,
naj se uredi cesta v ulici Brigata
Toscana, ki je v obupnem stanju.
Postavka za javna dela na cestah
pa je žal skupna in zato je bilo
O
nemogoče predlagati popravek.
Oba popravka in priporočilo so
bili upoštevani. Ognjemetom pa
se župan ne bo odrekel, a se je
obvezal, da bo, tako kot v lan-
skem letu, dobil enako vsoto za
goriške šole. Katera šola si bo ta
sredstva zagotovila, pa je odvisno
od predlaganih projektov s strani
ravnateljstev.
Ta občinski proračun je med
zadnjimi pomembnimi doku-
menti uprave, ki jo vodi župan
Ettore Romoli. Kakšna je oce-
na o opravljenem delu od leta
2012?
V resnici bi moral biti še en pro-
račun pred volitvami, ki bodo le-
ta 2017. Vendar lahko rečem, da
je ta uprava delala v znamenju
varčevanja in s kratkoročnimi
načrti. Veliko je prihranila s tem,
da je skrčila osebje, tako da so ne-
kateri uradi komaj kos obvezno-
stim in pod velikim pritiskom.
Skrčila je tudi razne storitve in
jih oddala v zakup.
Katere so bile glavne opazke
opozicije?
Cela opozicija je bila mnenja, da
uprava ni naredila dovolj, da bi
mesto zaživelo in zadihalo. Padla
je kritika, da je Univerza iz Nove
Gorice dobesedno zbežala, da bi
si Trg Evrope oziroma Transalpi-
na zaslužil več pozornosti,
da bi bila reka Soča in njen
breg bolj ovrednotena. Pre-
več se je potrosilo za nera-
cionalno ureditev Travnika
ter z nedokončano in
vprašljivo vzpenjačo, ki že
nekaj let visi nad njim.
Naš svetnik Tabaj je, reci-
mo, predlagal tudi, da bi
soški breg pod goriškim sej-
miščem uredili in se pri tem
zgledovali po Mozirskem
gaju v Sloveniji s stalno raz-
stavo cvetja. Koristno bi bi-
lo tudi vzpodbujati pridela-
vo tipičnih goriških po-
vrtnin, kot so goriška roža,
radič kanarin in beluši. To
bi bile nove delovne priložnosti
za mlade kmetovalce.
Vsi trije slovenski svetniki pa
smo bili še posebno kritični do
odnosa, ki ga ima uprava pri iz-
vajanju zakonov 38/2001 in
482/1999. To se je še posebno
poznalo pri ustanavljanju me-
dobčinske zveze in njenega eno-
jezičnega statuta. Naše ra-
zočaranje smo tudi izrazili zaradi
odklonilnih stališč do ponovne
oživitve goriških rajonskih sve-
tov, kljub izboljšavam deželnega
zakona 1/2011 po zaslugi dežel-
nega svetnika SSk Igorja Gabrov-
ca.
Nekaj mesecev delujete kot sa-
mostojna svetniška skupina.
Kako ocenjujete to izkušnjo?
Vsaka izkušnja te nekako strese,
prisili te v globlje razmišljanje.
Zavedamo pa se, da smo sedaj
subjekt. Kot leva sredina nima-
mo več koordinatorja, ker se je
koordinator Cingolani po našem
odhodu iz svetniške skupine De-
mokratske stranke odrekel tej za-
dolžitvi. Zato je v nekem smislu
delo gotovo težavnejše, a bolj in-
tenzivno. Gotovo je, da smo kot
SSk sedaj v goriškem občinskem
svetu bolj vidni in se lažje samo-
stojno odločamo.
Julijan Čavdek
Linhartovo priznanje igralki štandreške
dramske skupine Polonci Cijan
V nedeljo, 17. aprila, se je v Slovenskem narodnem gledališču v
Novi Gorici končalo Linhartovo srečanje 2016 gledaliških
amaterskih skupin Severne Primorske. Sklepno predstavo so
zaigrali člani Dramske skupine Kulturnega društva Grgar. V režiji
Radoša Bolčine so izvedli Molierovo komedijo Namišljeni bolnik.
Na nedeljski prireditvi so podelili priznanja za najboljšo predstavo
ter glavne in stranske vloge. Ogled in izbor predstav letošnjega
Linhartovega srečanja je bil zaupan Marku Bratušu dramaturgu,
režiserju in umetniškemu vodji gledališča Glej iz Ljubljane. Na
Linhartovo srečanje se je prijavila tudi Gledališka skupina
Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Georgesa Feydeaua
Pokojna gospejina mama v režiji Jožeta Hrovata. Premiera je bila
30. januarja 2016 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v
Štandrežu. Selektor Marko Bratuš je podelil nagrado za najboljšo
stransko žensko vlogo Polonci Cijan, ki nastopa v omenjeni
štandreški predstavi v vlogi služkinje Anette. Linhartovo srečanje
prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. / DP
Zdravstvena reforma: novosti in posledice
Informativni večer Zadružne banke Doberdob In Sovodnje
V sklopu niza informativnih večerov za člane in stranke je v
četrtek, 14. aprila, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje
organizirala v Sovodnjah zanimivo srečanje o novostih in
posledicah zdravstvene reforme.
V nabito polni dvorani je strokovnjak dr. Imperiali opozoril na
več storitev, ki bodo odslej v izključno finančno breme
državljanov. Prisotnim članom in strankam je Zadružna banka
ponudila kritje morebitnih zdravstvenih stroškov po nižji ceni in
z dodatnimi davčnimi ugodnostmi s pomočjo integrativnega
zdravstvenega sklada.
Informativno gradivo večera in strokovno svetovanje sta na
razpolago na podružnicah.
Kratke
Nagrajenci in članice strokovne komisije pred razglasitvijo nagrad
Karen Ulian
Marilka Koršič
Goriška 21. aprila 2016 7
  inulo sredo, 14. t. m.,
je bil gost srečanja Na
kavi s knjigo znani slo-
venski zgodovinar, publicist in
časnikar Tino Mamić, ki je pred-
stavil svojo knjigo časopisnih za-
pisov Protestantino, ki jo je bil
avtor s pomočjo prijateljev sam
izdal že pred časom, ko je bil vpet
v volilno kampanjo za ajdovske-
ga župana. S Tinom Mamićem se
je pogovarjal naš urednik Jurij
Paljk, ki je že v začetku poudaril,
da prijateljujeta že vrsto let, ob
koncu lepega pogovora, v kate-
rem je Tino Mamić spregovoril o
svojem doživljanju sedanje slo-
venske stvarnosti, knjigi, politiki,
Cerkvi in še čem, pa je Paljk iz-
postavil, da ostaja vipavski rojak
Mamić zavezan slovenstvu, de-
M mokraciji in krščanstvu in “se jez njim lepo tudi nestrinjati”.Tino Mamič, ki je bil zaposlen pri
reviji Ognjišče, je
delal za različne
slovenske časopise,
med drugim je bil
za kratek čas tudi
odgovorni urednik
Primorskih novic,
je brez ovinkarjen-
ja pokazal na za-
blode slovenske
družbe in predv-
sem prikazal vlogo
slovenskih medi-
jev pri ohranjanju
privilegijev neka-
terih, vedno istih,
predvsem pa dejal,
da ni vse črno, saj
se danes večje število slovenskih
časnikarjev le postavlja na svoje
noge in “so ušli nadzoru stricev
iz ozadja”. Izpostavil je “v triti-
sočletni zgodovini človeštva edi-
ni primer, kako v mesecu dni
lahko v Sloveniji z mediji ustvariš
stranko in premočno zmagaš na
volitvah”, se zaustavil tudi pri
stranpoteh slovenske Cerkve, ka-
teri ostaja zvest, kot ostaja zvest
izročilu, od vseh Slovencev pa bi
pričakoval več pokončnosti in
ponosa, boljšo samopodobo, kot
je tudi zatrdil, da so prav kristjani
na Slovenskem tisti, ki bi najbolj
lahko bili ponosni na osamosvo-
jitev in demokratizacijo Sloveni-
je. Paljk je Tinu v imenu vseh pri-
sotnih tudi iskreno čestital za
pravkar rojenega sina Tomislava,
z ženo Mojco imata tako sedaj
pet otrok. Tino Mamić pa se je
zadnje čase posvetil rodoslovju,
ima namreč samostojno podjet-
je za raziskovanje rodovnikov.
Čeprav Tino živi v vasici
Manžan v slovenski Istri, je še
kako povezan s svojo rodno Vi-
pavsko dolino, Paljk pa je dejal,
da ga odlikujeta resnicoljubnost
in širina, ki je najbrž zmes vi-
pavskega in dalmatinskega ro-
du. Že iz knjige Protestantino,
naslov je besedna igra, saj je Tino
med prijatelji in domačimi znan
kot tisti, ki rad protestira, je raz-
vidno, da se Tino Mamić drži
osnov dobrega časnikarstva,
predvsem pa iz vseh njegovih za-
pisov veje iskrena ljubezen do na-
rodnega ter krščanskega izročila,
preprostih ljudi in seveda svobo-
de, tudi potovanj, družine. Brez
slovenske domovine pa Tino ne
more, kar je dokazal že pred leti,
ko se je odpovedal stalni službi v
evropskih uradih v Luksembur-
gu, da se je lahko vrnil v Sloveni-
jo, kjer skuša dejavno prispevati
svoj delež k izboljšanju stanja v
državi, tudi tako, da je predsed-
nik Združenja novinarjev in pu-
blicistov.
Kavo je ob druženju s knjigo in
avtorjem tudi tokrat ponudilo
tržaško podjetje PrimAroma.
ZUT
Obvestila
SPDG vabi člane na 68. redni občni
zbor društva, v četrtek, 21. t. m., ob
20.30 v mali dvorani Kulturnega
doma v Gorici. Skuščina bo ob
20.30 v drugem sklicu.
Občina Sovodnje ob Soči obvešča,
da sta bila odobrena razpisa 2016
za dodelitev prispevkov najemnikom
za plačilo najemnin v letu 2015 in
najemodajalcem, ki dajejo na
razpolago stanovanja manj
premožnim najemnikom. Prošnje
lahko predložite v občinsko vložišče
ob uradnih urah. Skrajni rok za vlogo
prošenj poteče dne 13. maja t. l. ob
10.30. Več informacij je na
razpolago na spletni strani http:
//www. comune. savogna. go. it/.
Zveza slovenske katoliške prosvete
in Združenje cerkvenih pevskih
zborov Gorica obveščata, da urad,
začenši s ponedeljkom, 4. aprila
2016, deluje s tem urnikom:
ponedeljek in sreda od 8. do 18. ure
nepretrgoma; torek, četrtek in petek:
od 8. do 14. ure.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj zjutraj
z glavne avtobusne postaje v Novi
Gorici s postankom v Rožni Dolini in
na Pesku pri Trstu. Pozno popoldne
prispemo v Medjugorje. V naslednjih
dneh bogoslužje in sv. maša in
vzpon na Križevac. Vračamo se v
ponedeljek, 9. maja. Prijave: Darko
tel. 0039 3703201305 ali tel. 0481
23121; Ana 05 3022503 in pri
župniku Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
ROMANJE V LURD. UNITALSI iz
Gorice vabi na vsakoletno romanje
v Lurd, ki bo od 17. do 22. julija 2016
(vlak) in od 18. do 21. julija 2016
(letalo). Na romanje so vabljeni
bolniki, invalidi, zdravstveni delavci,
pomočniki in zdravi romarji. Za
prijave in informacije: Gorica -
Unitalsi vsak torek in četrtek 17.00 -
19.00 (tel. +39 0481 535554),
Štandrež - Župnijski urad Štandrež
od ponedeljka do petka 8.30 - 12.30
(tel. +39 0481 21849 ali Nanut
Joana (tel. +39 0481 21419 - mobi
+39 348-5944880 ob uri kosila),
Ljubljana - Šlibar Miro (tel. +386-
(0)31-613378 - miro. slibar@rkc. si.
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje primerno
tudi za pisarno. Informacije na tel.
340 9248297.
Slovensko planinsko društvo prireja
od 22. do 28. junija izlet v Apenine
(skupina Velino-Sirente) in ogled
arheoloških in nekaterih kulturnih
spomenikov v srednji Italiji. Prevoz z
avtobusom, namestitev v hotelih v
dvoposteljnih sobah. Predhodne
prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da med letom
prireja več zanimivih izletov, družab -
nosti in srečanj, saj je namen društ -
va, da se člani čim več družijo in sku -
paj preganjajo osamljenost. Zaradi
zakonskih predpisov se teh dejav -
nosti lahko udeležijo samo člani, ki
so vpisani v društvo. Dobrodošel je
vsakdo, ki se članom želi pridružiti.
Če se člani pravočasno ne priglasijo
za izlet, kot je navedeno v obvestilih,
se lahko zgodi, da izlet odpade.
Na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51 se ob sredah od 10. do 11.
ure še nadaljuje vpisovanje za izlet
v Berlin, ki bo od 12. do 17.
septembra. Natančne informacije
dobijo člani po tel. št. 0481 884156
(Andrej Faganel) in 0481 532092
(Emil Devetak) ter na društvenem
sedežu.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko na-
kažete na bančni tekoči račun: Banca di
Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30
C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Profesorica slovenščine išče delo
(tudi inštrukcije, učna pomoč in
varstvo otrok). Tel. št. 00386 41
256240.
Zanesljiva in izkušena gospa po -
maga pri likanju in čiščenju sta no -
vanja. Tel. št. 00386 40153213.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine, angleščine,
nemščine ter varstvo otrok. Tel.:
00386 31 478807.
Urejena gospa išče delo za čiščenje
in likanje na območju Gorice. Tel. št.
00386 31 449311.
Resna gospa s petnajstletno iz kuš -
njo nudi nego in pomoč starejšim
osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev.
00386 40 484339.
40-letna mati z večletnimi izkuš -
njami in znanjem italijanščine nudi
dnevno nego starejšim na domu (ne
24 ur dnevno) ali pomoč pri gos po -
dinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386
41 729548.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči potrebne
osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez
dan ali varstvo ponoči. Sem človek
dobrega srca in imam nekajletne
izkušnje! Sem upokojenka, vse
ostalo (vrednotnice) in vprašanja na
štev. 040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam za
24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 22.4.2016 do 28.4.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na
ultrakratkem valu s frekvencami za
Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo
103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko
dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 22. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba iz
studia 2.
Nedelja, 24. aprila, ob 21. uri (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v
benečanskem, rezijanskem in
ziljskem narečju.
Ponedeljek, 25. aprila (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in za bav -
na glasba - Zborovski kotiček - Novi -
ce iz naših krajev - Obvestila in večer -
ni vic.
Torek, 26. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 27. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Spomin
na umetnico Bogomilo Doljak - Izbor
melodij.
Četrtek, 28. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo
Tino Mamić o knjigi
Protestantino in stanju duha
Foto dpd
PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ
prireja v Rupi
46. PRAZNIK FRTALJE
nedelja, 24. aprila 2016, ob 17. uri
nastop otroških zborov in kokošje igre
častni govornik: publicist in zgodovinar Vili Prinčič
ples z duom Casablanca
ponedeljek, 25. aprila 2016, ob 17. uri
nastop športno plesnega kluba Dance Sport Connecting
tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje
ples z duom Ivo & Marjan
deloval bo dobro založen bife s tipično zeliščno frtaljo 
in jedmi na žaru
v ponedeljek, 25. aprila, ob 10. uri slovesnost sv. Marka
v soboto, 30. aprila, v večernih urah sredi vasi dviganje otroškega in velikega Mlaja
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
KATOLIŠKA KNJIGARNA 
vabi na kavo s knjigo
MARIJA MERCINA 
JE TRDEN KAJ MOST
(skice iz Nove Gorice)
v četrtek, 28. aprila 2016, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
- Sreda, 27. aprila 2016, ob 20. uri
Natečaj Mladi oder - nagrajevanje
glasbena predstava
KAKO SRCE SE VESELI, KO LEPA PESEM ZADONI
ZBOROVODKINJA: MARTINA HLEDE
REŽIJA: FRANKO ŽERJAL
- Petek, 29. aprila 2016, ob 20.30
Dramska družina SKPD F.B. Sedej - Števerjan
Titus Maccius Plautus 
AULULARIA
REŽIJA: FRANKO ŽERJAL
- Sreda, 4. maja 2016, ob 21. uri
Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež
Georges Feydeau 
POKOJNA GOSPEJINA MAMA
REŽIJA: JOŽE HROVAT
- Nedelja, 8. maja 2016, ob 18. uri
Skupnost družin Sončnica - Gledališka skupina O’KLAPA - Gorica
v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž
OBUTI MAČEK
družinski mijauzikl
REŽIJA: SANJA VOGRIČ
GLASBA: PATRICK QUAGGIATO
- Nedelja, 15. maja 2016, ob 18. uri
Mladinski dramski odsek PD Štandrež
Fran Milčinski
BUTALCI
REŽIJA: EMIL ABERŠEK
Predstave bodo v veliki dvorani 
KULTURNEGA CENTRA LOJZE 
BRATUŽ v Gorici
Za rezervacije in informacije:
Kulturni center Lojze Bratuž
tel. 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
Zveza slovenske katoliške prosvete
tel. 0481 538128 
e-mail: zskp_gorica@yahoo.it 
“Kakor hrepeni jelen po potokih voda, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog” (Ps 42, 2)
Ob smrti dolgoletnega števerjanskega župnika
g. ANTONA LAZARJA
hvaležni Bogu za dar njegovega duhovniškega poslanstva 
in za vse prejete milosti v letih dušnopastirske službe med nami, 
izrekamo sorodnikom iskreno in občuteno krščansko sožalje.
ŽUPNIJA SV. FLORIJANA IN MARIJE POMOČNICE, 
OBČINSKA UPRAVA IN SLOVENSKO KATOLIŠKO 
PROSVETNO DRUŠTVO “F. B. SEDEJ”
Kultura21. aprila 20168
  ed gledališko vajo v
Skopju se je v torek,
12. aprila, poslovil
mednarodno priznani režiser
Tomaž Pandur. Po poročanju
makedonskih medijev je umrl
med vajo za predstavo Kralj Lear
v Makedonskem narodnem gle-
M dališču zaradi srčnega zastoja.Star je bil 53 let.Pandur se je rodil leta 1963 v
Mariboru. Že kot dijak Prve gim-
nazije v Mariboru je ustanovil
svojo gledališko skupino Tespi-
sov voz - Novo slovensko gleda-
lišče in z uprizoritvami že tedaj
opozoril nase slovensko in jugo-
slovansko gledališko javnost.
Leta 1988 je na ljubljanski
AGRFT diplomiral iz režije, leto
kasneje je mednarodno odme-
vala njegova uprizoritev Šehere-
zade Iva Svetine v Slovenskem
mladinskem gledališču v Lju-
bljani. Istega leta je postal umet-
niški vodja Drame SNG Maribor,
ki jo je vodil do leta 1996. Med
njegovimi velikimi odrskimi
projekti so bili Goethejev Faust,
Shakespearov Hamlet, Danteje-
va Božanska komedija in drugi.
Po krajšem umiku je nato začel
režirati v tujini - New Yorku,
Nemčiji in Španiji, kasneje je
ustanovil svoje gledališče Pan-
dur. Theaters, ki ga vodi njegova
sestra, dramaturginja Livija Pan-
dur. Zanj je med drugim režiral
Caligulo Alberta Camusa, med
uprizoritvami so bile tudi njego-
ve lastne priredbe, denimo Ha-
zarski slovar Milorada Pavića,
Sto minut po Dostojevskem in
Tesla Electric Company.
Med njegovimi zadnjimi projek-
ti sta bila dramski diptih po Sha-
kespearovem Rihardu III. in Ri-
hardu II. v ljubljanski Drami leta
2014 ter dramska pesnitev Jo-
hanna Wolfganga Goetheja o
človeku, ki je prodal svojo dušo
hudiču, ki jo je ponovno uprizo-
ril po 25 letih. Najprej leta 2014
v Madridu, nato so Fausta pre-
mierno videli obiskovalci lan-
skega ljubljanskega poletnega fe-
stivala. Ljubljanska Drama, v ko-
produkciji katere je nastala slo-
venska uprizoritev, je z njim ne-
davno požela veliko zanimanje
na ibero-ameriškem gledališkem
festivalu v Bogoti.
Letos se je Pandur nameraval
vrniti v rodni Maribor, saj so v
tamkajšnji Drami jeseni želeli
odpreti novo sezono z njegovo
predstavo Brezmadežna.
Bil je izredno plodovit ustvarja-
lec. Njegove režije so temeljile na
priredbah dramskih klasik, h ka-
terim je pristopal na izrazito sa-
mosvoj način. Za svoje delo je
prejel več slovenskih in medna-
rodnih nagrad. Med slovenskimi
sta bili dve Borštnikovi nagradi
ter leta 1991 nagrada Prešerno-
vega sklada.
“Gledališka poetika Tomaža
Pandurja je že v Šeherezadi, še
bolj eksplicitno pa v Faustu na-
povedovala, da cilja visoko: na
gledališče sveta in na svet kot
gledališče, torej na nekakšen to-
talni theatrum mundi”, je o nje-
govem delu zapisal teatrolog Va-
sja Predan.
Pogovor / Egiptovski pisatelj Choubachy
“Zaprtost arabščine se odraža 
v načinu mišljenja”
  giptovski pisatelj in novi-
nar Cherif Choubachy, ki
je pred leti napisal knjigo o
potrebi po modernizaciji
arabščine Dol s Sibawayhom,
poudarja, da je arabščina, ki se ni
spremenila že več kot 1500 let, za-
radi tega postala zaprt jezik. To pa
se odraža tudi v razmišljanju ce-
lotne družbe, je dodal v pogovo-
ru za STA.
Choubachy se je rodil leta 1946 v
Aleksandriji, leta 1976 je diplomi-
ral iz umetnosti v francoskem je-
ziku na univerzi v Kairu. Kariero
je začel kot urednik na egiptovski
tiskovni agenciji Mena, nato pa
postal novinar na radiu in televi-
ziji.
Leta 1980 se je pridružil Unescu
kot odgovorni urednik za novice,
leta 1985 pa je postal direktor
egiptovskega časopisa Al Ahram
v Parizu. Leta 2002 je postal
državni sekretar na egiptovskem
ministrstvu za kulturo, kjer je bil
odgovoren za mednarodne od-
nose.
Izdal je številne publikacije na po-
dročju politike, družbenih zna-
nosti, pravic žensk in islamske
ideologije. Med drugim je napisal
že omenjeno delo Dol s Sibaway-
hom, ki ga je leta 2006 stalo se-
kretarski stolček.
V knjigi pišete o potrebi po
E modernizaciji arabščine. Lah-ko pojasnite?Moja osnovna filozofija je, da bo-
do ljudje nazadovali, če ne sprej-
mejo zakona evolucije - tako
družba kot ljudje sami. Jezik je
orodje, s katerim se izražamo.
Arabščina je edini jezik na svetu,
ki se 1500 let ni spremenil. Mor-
da še malo dlje. Postal je zaprt je-
zik, to pa se odraža v načinu
mišljenja. Če razmišljaš v moder-
nem jeziku, bodo tudi tvoje misli
lažje moderne. Zato menim, da
je zelo pomembno, da pride do
evolucije v arabskem jeziku,
predvsem slovnici.
Zakaj je moja knjiga dvignila to-
liko prahu in so bile proti njej na-
pisane štiri knjige in na stotine
člankov? Ker so rekli, da je
arabščina jezik korana, svete knji-
ge islama. Tako naj ne bi napadal
arabščine, ampak kritiziral koran.
To ni res, napadam in kritiziram
arabščino. Želim, da bi se razvila
v skladu z našimi potrebami, ki
so povsem drugačne od potreb
ljudi, ki so živeli pred 1500 leti.
Moja velika težava, ne samo pri
jeziku, je, da podpiram evolucijo,
naša družba pa se vse bolj nagiba
k stagnaciji. Vse naj bi bilo popol-
no, naša vera je popolna, zato ne
smemo spreminjati ničesar. Če se
je bomo držali in se vrnili v čas
preroka Mohameda, bomo naj-
bolj civilizirana družba na svetu.
To enostavno ni res.
Pišete tudi o jezikovni shizo-
freniji - ljudje v zasebni rabi
uporabljajo narečno,
spremenjeno
arabščino, v uradni pa
to standardno, ar-
haično obliko...
Moderni jeziki so rezultat
evropske renesanse. Ljud-
je so za izražanje novih
idej, idealov, potrebovali
nov jezik. V arabskem sve-
tu je bilo medtem nor-
malno slediti isti poti.
Imeli smo svojo renesan-
so pred 200 leti, a se takrat
niso dotaknili jezika. Kaj
se je zgodilo? Ljudje so
začeli govoriti pogovorni
jezik, ki je bil bližje duhu
časa. Enako se je zgodilo z
latinščino, ljudje na ob-
močju današnje Francije,
Nemčije so začeli upora-
bljati drugačen jezik - lo-
kalne jezike, ki so se počasi spre-
menili v današnjo francoščino,
nemščino. Latinščina, ki je bila
jezik liturgije, ni bila sveti jezik.
Za nas pa je arabščina, ker je jezik
korana in Mohameda, sveta.
Ljudje so zato ustavili evolucijo
jezika in s tem duha.
To je glavna težava naše družbe -
zanikamo načelo evolucije. Ver-
jamemo v izgubljeni raj, v kate-
rega se moramo vrniti. Ta raj ne
obstaja, morda je obstajal pred
1500 leti. Danes so stvari, svet,
popolnoma drugačni, drugače
razmišljamo. Ljudem, ki me
sprašujejo, zakaj želim spremeniti
jezik, vedno rečem, da smo
včasih pač jahali kamele. Bi danes
v Slovenijo potovali s kamelo, ali
bi se usedli na letalo? Družba se
je razvila, duh ljudi pa je ostal ar-
haičen.
Imamo dva trenda, imamo zelo
močan liberalen trend. V omen-
jeni renesansi so obstajali ljudje,
ki so bili proti stereotipom, proti
zastarelemu načinu razmišljanja,
a okoli 40 let nazaj je prevladala
konservativna miselnost. Zdaj se
“bojujemo”, veliko liberalnih lju-
di je v Egiptu in arabskem svetu.
Ne bom se nehal bojevati, ker je
to pravi boj in prava smer zgodo-
vine.
Verjamete, da lahko Egipt po-
tegne k liberalnemu trendu?
Mislim, da je Egipt edina država
v arabskem svetu, ki ima možnost
za ta preboj. Zaradi zgodovine,
intelektualnih elit... Arabska re-
nesansa se je začela v Kairu. Gre
za naporen boj,
naša težava pa
je, da na Zahodu
veliko ljudi sim-
patizira z islam-
skim ekstremiz-
mom, poli-
tičnim islamom.
Ne govorim o
ZDA, te so tako
ali tako pomaga-
le političnemu
islamu za potre-
be boja proti ko-
munizmu.
Ustvarili so Al
Kaido, ustvarili
so Osamo bin
Ladna. Zdaj go-
vorijo, da so pro-
ti islamskemu
ekstremizmu, pa
so ga ustvarili.
Ko so islamisti prišli na oblast v
Egiptu leta 2012, je predsednik
Mohamed Morsi - bil je lutka v
rokah vrhovnega vodje Musli-
manske bratovščine - sprejel za-
kone, ki so zagotavljali, da nihče
ne more nasprotovati njegovim
odločitvam. Ti ljudje nimajo nič
skupnega s svobodo, demokraci-
jo. Naj vam povem konkreten pri-
mer: februarja lani sem na Face-
booku zagnal akcijo, naj se zakri-
te ženske, ki so jih v to prisili - v
Egiptu je to večina žensk - odkri-
jejo. To je dvignilo ogromno pra-
hu, prejemal sem grožnje s
smrtjo.
Zakaj? Ker ti ljudje, kot sem rekel,
ne marajo sprememb. Spremem-
be so zanje hudič in vsakdo, ki
podpira spremembe, je hudič. V
zgodovini so bile vse ženske za-
grnjene, še ko sem šel prvič v Va-
tikan, mislim, da leta 1970, so
morale biti vse ženske zagrnjene.
Zagrinjanje žensk je stara tradicija
starih družb, ti ljudje pa jo hočejo
vsiliti v imenu islama - zaradi te-
ga, ker želijo patriarhalno
družbo.
Kako se temu upreti?
Z dekonstrukcijo. Ustvarili smo
sistem, v katerega so malo po ma-
lo vsilili agresijo. Zakaj? Ko je Ara-
bija postala islamska, se je začela
širiti in srečevati druge kulture.
Morali so se bojevati. Bojevati so
se morali tudi med križarskimi
vojnami. Ljudi je najlažje prido-
biti za boj skozi vero. Nekateri so
to obdržali do danes. Če želimo
spremeniti družbo, moramo to
dekonstruirati. Seveda, v zgodo-
vini smo se morali bojevati v
imenu islama, tako kot kristjani
ali Judi. Zdaj je situacija dru-
gačna. Če bereš koran, islam, tako
kot krščanstvo ali katerakoli dru-
ga vera, sporoča mir, bratstvo
med ljudmi. Ni sporočilo agresije
ali ubijanja, a so nekateri vero iz-
koristili za to.
V spomin
Slovenski režiser Tomaž Pandur je bil vizionar, estet, edinstveni režiser,
ki je na odru udejanjal dimenzijo dna s predstavami, ki so postale
kultnega pomena. Odšel je nenadoma, nepričakovano in prerano danes
– torek, 12. aprila-, ko se je njegovo srce ustavilo na vaji predstave
Kralj Lear v makedonskem Narodnem gledališču v Skopju. 53-letnega
umetnika je zaznamovala zelo močna osebnost in edinstveni umetniški
pečat, s katerim se je kmalu uveljavil na mednarodni sceni s
predstavami, ki jih je ustvaril za Mladinsko gledališče, za SNG Maribor,
kjer je bil več let umetniški vodja (med najbolj emblematičnimi
uprizoritvami velja omeniti vsaj Šeherezado in Božansko komedijo), s
samostojnimi produkcijami gledališča Pandur. Theaters, ki ga je
ustanovil s sestro Livio z idealom nadnarodnega gledališča, z mnogimi
uspehi na španskih odrih, potem ko je Madrid postal njegov drugi dom.
Med zadnjimi uprizoritvami, ki jih je podpisal, je Faust ljubljanske Drame
doživel velik uspeh tudi na južnoameriških festivalih.
V naši deželi so njegove predstave gostovale tudi v okviru programa
čedajskega Mittelfesta, v Slovenskem stalnem gledališču pa se je
vtisnilo v spomin njegovo gostovanje s predstavo Tesla Electric
Company.
Z njim sta med drugimi sodelovala tudi sedanji umetniški vodja
Slovenskega stalnega gledališča Eduard Miler in režiser Paolo Magelli,
ki je v teh dneh v Trstu s predstavo Zahodni privez in se ga v osebnem
imenu, a tudi v imenu celotnega ansambla predstave gledališča
Metastasia iz Prata in s prijatelji Slovenskega stalnega gledališča,
spominja s temi besedami:
“Neverjetna izguba je prizadela evropsko gledališče in na poseben
način slovensko gledališče. Tomaž Pandur je bil eden od
najpomembnejših akterjev našega gledališkega življenja. Umrl je na
sceni, kot bi morali verjetno umreti vsi umetniki. S to mislijo ne bomo
tolažili bolečine njegove družine in številnih evropskih prijateljev
gledališča, vendar čutimo ob taki priložnosti dolžnost, da izrazimo svojo
neskončno žalost”.
Eduard Miler, Paolo Magelli
ansambel predstave Quai Ouest gledališča Metastasio iz Prata
vodstvo in osebje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu
Poslednji pozdrav Tomažu Pandurju
Velika izguba
Umrl gledališki režiser
Tomaž Pandur
V razmislek
Svoboda v religiozni liriki
  adnje čase sem nekoliko bolj
“bombardiran” s strani raz-
nih literatov, ko sem nekje za-
pisal, da v slovenski sodobni liriki
pogrešam religiozno liriko. Vse mo-
goče mi podtikajo, pa vseeno le ne-
kaj besedi o tem.
Ste mogoče kdaj razmišljali o svobo-
di? Ne vem, ali poznate, da obstajata
dva vidika svobode, to je svoboda ZA
in svoboda OD.
- Svoboda ZA pomeni usmerjenost k
vrednotam. Idealom! To je tedaj, ko
si svoboden za ljubezen, za služenje,
pa tudi za darovanje samega sebe.
- Svoboda OD pa je nasprotni pol, to
je odstranjevanje pogojev ali spon,
ki nas ovirajo na poti k osebni du-
hovnosti, pa tudi k osebni ustvarjal-
nosti.
Iz teh dveh zvrsti svobode se rojeva
tudi poezija. Iz odnosa do svobode
ZA se rojeva odnos do stvarstva in
Stvarnika. Iz odnosa OD pa se roje-
vajo negativne izpovedi, ko ne želi-
mo biti sužnji nikogar ali ničesar,
ampak skozi poezijo izražamo naš
ego in velikokrat tudi našo uveljavi-
tev.
Ker pa se iz izkustva svobode rojeva
čut dolžnosti in odgovornosti, naj-
prej za človeka samega in potem tudi
za sočloveka, dobivata pojma svobo-
da za in svoboda od celo potrditev v
Svetem pismu: “Vse je dovoljeno,
vendar ni vse koristno! ” (1 Kor 10,
23)
V poeziji, še zlasti v religiozni liriki,
se odraža duhovna identiteta osebe,
ki piše. Osebna identiteta pa je “la-
stna definicija samega sebe”,
istočasno pa je tudi odgovor na
vprašanje: “Kdo sem jaz? ”, ko
hočem, kar sem napisal, sporočiti
bralcu. Če pa se podre osebna iden-
titeta, to doživimo zlasti pri kritiki,
ki nas je prizadela, potem pa ni ran-
jena samo naša ustvrajalna inspira-
cija, ampak tudi naša oseba. Po na-
vadi takšni dogodki so povod, da se
nekdo zapre, zakrkne ali preneha s
pisanjem... Če človek izgubi katero
od sposobnosti, na kateri je gradil
Z svoje vrednote, izgubi temelj svojeidentitete. Nekaj primerov: pevec jeizgubil glas, glasbenik ob prometni
nesreči izgubi roko, slikar je izgubil
vid … Isto je tudi z neupravičeno kri-
tiko, ki je koga “zlomila”. V polpre-
teklem komunističnem režimu smo
imeli prave mojstre, ki so znali ne-
pošteno, pa tudi neupravičeno “z be-
sedo zlomiti človeka”, da je ostal za
celo življenje duhovno hrom. To se
je dogajalo še zlasti tistim, ki so gojili
religiozno liriko. Mogoče je posledi-
ca tega časa prav ta, da je te literarne
zvrsti danes v naši slovesnki (!) lite-
raturi znatno manj, kot bi jo pričako-
vali?
Kako zanimivo o tem razmišlja Job.
Takole pravi: “Glej, premajhen sem.
Kaj naj ti odgovorim? Svojo roko si
polagam na usta. Enkrat sem govo-
ril, pa ne bom več odgovarjal, dva-
krat, pa ne bom več poskušal.  (Job
40,4-5) Kdor bi želel, da ima njegova
poezija religiozni nadah, mora imeti
v sebi vsaj nekaj mistike. Takšen poet
se razlikuje od navadnega človeka po
tem, da so mu vsebine verovanja po-
stale resničnost, ki jo tudi sam de-
jansko živi. Te vsebine so: poklic, po-
slanstvo, odrešenje … Razlika je le v
tem, da navaden pesnik za te vred-
note “ve”, medtem ko jih mistik živi.
Eno je vedeti, drugo pa je živeti. Mi-
stik razmišlja v kategorijah “brez-
končnih svetov” in ne gleda le na
naslednji korak. Podoben je dobre-
mu šoferju, ki ve, da mora za varno
vožnjo gledati daleč naprej in vero-
vati, da je moč Duha prisotna tudi
danes med nami. Vse to podzave-
stno izpoveduje tudi v liriki. Če kdo
ni veren in to svojo (ne) vero pogla-
blja z neko duhovnostjo, potem
takšen literat z lahkoto napiše stva-
ritev z versko vsebino, ki seveda ne
izžareva mistike, zato ima pesem ali
proza v takem primeru versko vse-
bino, ki pa je zlasti v poeziji brez re-
ligiozne lirike. Marsikdo tega ne loči,
ker je tega na žalost tudi v naši slo-
venski literaturi danes veliko!
Ambrož Kodelja
Kultura 21. aprila 2016 9
Trst / Gledališče Rossetti
Tržaški poklon Shakespearju
  mesecu aprilu se po
celem svetu s številnimi
gledališkimi
uprizoritvami, literarnimi
večeri, predavanji, filmskimi
projekcijami in drugimi
dogodki spominjajo
štiristoletnice smrti velikega
dramatika Williama
Shakespearja. Tudi Trst se je
pridružil tem praznovanjem in
organiziral TShakespeare: ta
naslov združuje vrsto dogodkov,
ki so se in se še bodo zvrstili v
mesecu aprilu v Trstu.
Organizatorji teh pobud so
Slovensko stalno gledališče,
Stalno gledališče FJK, British
School in Cappella
Underground. Tako je v tem
okviru 2. aprila SNG Drama
Ljubljana uprizorila večkrat
nagrajeno predstavo Beneški
trgovec v tržaškem gledališču
Rossetti.
Višek praznovanj v Trstu pa je
bil v soboto, 16. aprila, ko se je
v tržaškem Rossettiju predstavil
prestižni Globe Theater iz
Londona z uprizoritvijo v
angleščini. Hamletu sta bili
posvečeni tudi dve predavanji v
angleščini ravnatelja British
School in velikega poznavalca
Shakespearja Petra Browna. S
svojima predavanjema je Peter
Brown pripravil tržaško publiko
na sobotno predstavo, ki je
lahko za nepoznavalca
Shakespearja in Hamleta kar
zahtevna, posebno ker je bila v
izvirnem jeziku. Predavatelj nas
je popeljal v London iz leta
1600, nazorno, živo in duhovito
nam je predstavil tisti čas, pa
tudi glavne teme, o katerih
spregovori Shakespeare v
Hamletu, ter s svojim
predavanjem navdušil številno
občinstvo.
V V soboto zjutraj so se natiskovni konferenci predstaviliigralci Globe Theatra, ki so v
dveh letih igrali Hamleta na
vseh koncih sveta. Novinarji in
drugi poslušalci so v
sproščenem razgovoru spoznali
oba Hamleta (Ladi Emeruwa je
Hamleta igral v popoldanski,
Naeem Hayat pa v večerni
predstavi) ter Ofelijo (Jennifer
Leong). Igralci so prisotnim
obrazložili, kako je prišlo do
zamisli za ta projekt: leta 2012
je gledališče Globe povabilo
igralce iz 37 držav, da so zaigrali
Shakespearja v svojem jeziku.
Zaradi uspešnosti projekta so
upravitelji londonskega
gledališča pomislili, da bi lahko
ponesli izvirnega Shakespearja
v vse države sveta. Tako je
nastala ta turneja, ki se je začela
23. aprila 2014 (na
Shakeaspearov 450. rojstni dan)
v gledališču Globe in se bo
zaključila spet tam 23. aprila
2016, na 400. obletnico
Shakespearove smrti. Za vsako
državo so nastopili le v enem
mestu in Trst je bila edina
italijanska etapa te turneje.
Italija je bila 192. država, ki so
jo obiskali, in tu so Hamleta
uprizorili
dvestoštiriindevetdesetič.
Igralski ansambel sestavlja
dvanajst igralcev: dva igralca, ki
igrata vlogo Hamleta, se
izmenjujeta, ostalih deset
igralcev krije v različnih
uprizoritvah različne vloge.
Igralci so s svojimi pričevanji in
številnimi anekdotami z
dveletne turneje na tiskovni
konferenci navdušili prisotne in
vzbudili zanimanje za
popoldansko in večerno
predstavo. Obe predstavi sta bili
povsem razprodani.
Triurna uprizoritev, ki smo jo
lahko videli v gledališču
Rossetti ob 15.30 in ob 20.30, je
bila kot že rečeno v angleščini iz
Shakespearovih časov, brez
nadnapisov, poskrbljeno je bilo
le za kratko obnovo vsakega
prizora. Scena in kostumi so
zelo preprosti, oder je skozi
celotno predstavo enako
razsvetljen. Režiserja sta se
namreč želela čimbolj približati
načinu uprizarjanja iz
Shakespearovega časa. Zato
dejanje na odru spremlja glasba
iz tistega časa, ki jo v živo igrajo
igralci na instrumente, značilne
za 16. stoletje. Ti s svojim
igranjem poskrbijo za zvočne
efekte za posamezne prizore
(zelo učinkoviti so na primer
zvočni efekti, ki spremljajo
prikaz duha mrtvega kralja na
začetku tragedije). Dvanajst
igralcev oblikuje več kot
petindvajset različnih vlog. Ta
uprizoritev je dokaz, da za
dobro predstavo ne
potrebujemo bogate scene,
kostumov in zahtevnih zvočnih
in svetlobnih efektov; prav tako
dramskega dela, kostumov in
scene ni treba posebej
aktualizirati: ko Shakesperova
beseda zaživi na odru, je živa,
aktualna in univerzalna ter ne
potrebuje dodatkov ali olepšav.
O vsem tem priča tudi
navdušen aplavz, ki so ga poželi
angleški igralci v soboto zvečer.
Naj omenim, da je v nedeljo
gledališče Globe gostovalo še v
Drami v Ljubljani in s to
uprizoritvijo je SNG Drama
otvorila festival Živel
Shakespeare. V Trstu pa se bo
niz pobud TShakespeare
zaključil 26. aprila v
Slovenskem stalnem gledališču,
ko bo na sporedu literarno-
glasbeni večer My love shall in
my verse ever live young. Tu se
bo branje Shakespearovih
sonetov prepletalo z izvajanjem
skladb anglosaških avtorjev, ki
so nastale po navdihu
Shakespearovih besedil.
Manica Maver
Zel upanje
Neverjetna zel je upanje, spes spei, varljiva
spremljevalka v amuletih, vzmet
budilke v glavi, kadar dan se toči v noč,
vtem ko srce kapljari v votlo in čaka jutra.
In odporna zel je upanje, hope, Hoffnung, trdoživa,
prekolneš, zgrizeš jo, izpljuneš
pa izleti, stozrno seme, se zarase, ozeleni
bohotneje, kot je klilo v prejšnje dni.
O upanje, o zel speranza, nada, nevenljiva
prebira strune duše kot s konico noža
in vendar, čudodelka, ti je palička za ris,
ki zgrbljen sredi njega preživiš.
Miroslav Košuta
Kolikokrat sem med učnimi urami slovenščine z dijakinjami in di-
jaki prebirala pesmi Miroslava Košute ter se zaustavila ob njih! Pri-
tegnili so jih igrivi verzi otroške poezije, zlasti duhovite Basni kratke
sape in Kriško kraške, dekleta so se zaljubila v ljubezenske pesmi,
največkrat pa smo obravnavali tržaške pesmi (Caffe' degli specchi,
Trieste triste). Eno kitico antologijske pesmi Ta Trst sem nekajkrat
predlagala tudi kot naslov za razmišljanje o mestu v zalivu. Kaj vse
so napisali mladi, kako lepe naloge, nekatere tudi objavljene, so se
izlile izpod njihovih peres!
Prav glede na pisano tematsko pahljačo Košutovih pesmi se težko
odločam samo za eno, kot je običajno za to rubriko. Pa vendar, iz-
brala sem verze iz zbirke Pomol v severno morje (Mladika 2001), ki
so nadvse primerni za čas, ki ga doživljamo, čas nasilja, atentatov,
nestrpnosti in negotovosti, saj prinašajo svetlo sporočilo upanja.
To je kot rastlinica, pravzaprav kot zel: neverjetna, odporna,
trdoživa, nevenljiva - s temi atributi jo označuje lirski subjekt, ki se
v pesmi oddvoji in nagovarja svojega dvojnika. Vse misli se spletajo
okrog nje. Lahko jo imenuješ v različnih jezikih, začenši s klasičnim
izročilom: latinski spes, spei priklicuje sklanjatveni (nekakšen ro-
titveni) vzorec. V vsaki od treh štirivrstičnic se pojavlja poimeno-
vanje v tujem jeziku od latinskega do angleškega hope, nemškega
Hoffnung, italijanskega speranza. To ustvarja občutek univerzalno-
sti in pomena upanja v sodobnem svetu, zarisuje pa neki enotni
družbeni prostor ne v globalizacijskem, temveč v civilizacijskem
smislu. Zel upanje je
namreč tisto, kar tako
posamezniku kot tudi
širši (človeški, narodno-
stni, jezikovni) skupnosti
omogoča vero v prihod-
nost. V njej je čarobnost
elementa amuletov in
čudodelnost paličke, s
katero je mogoče začrtati
ris preživetja.
In to kljub temu, da bije
kot vzmet budilke v ne-
prespanih nočeh in kljub
temu, da se njena trpka
glasba izvablja iz dušev-
nih strun boleče, kot s
konico noža, in kljub te-
mu, da je človekova
življenjska drža (marsikdaj) zgrbljena. V poeziji se prepletata temna
in svetla plat življenja: zdaj prevladuje prva, zdaj druga. Slogovno
je opazna disharmonija (večina verzov je nerimanih in različne
dolžine), ki se preko nekaterih asonanc ublaži z rimo treh že ome -
njenih ključnih pridevnikov. In to na izpostavljenem mestu, na
koncu prve vrstice vsake kitice - vsekakor zmaga upanje. Odporna
zel je najprej označena kot varljiva, a je trdoživa in nevenljiva.
V drugi kitici, ki predstavlja sporočilno sredico pesmi, se izraz zgosti
v paratakso, asindeton, klimaks. Kot da narašča napetost: naj si še
tako jezen, da zel (upanje)... prekolneš, zgrizeš jo, izpljuneš/ pa
izleti, stozrno seme, se zarase, ozeleni/ bohotneje... Efekten je v
zgornjih verzih tudi miselni prestop (enjambement), kot da pou-
darja trajanje in prehajanje upanja v času. To je vzmet življenja, ki
(mi) daje upati, da bodo tako v širšem svetu kot tudi v medosebnih
odnosih prevladale modrost, preudarnost, strpnost - skratka, člo-
veškost.
Slogovno in jezikovno dodelana pesem bralke in bralce nagovarja
z izbornostjo besedišča. Košuta, mojster pesniške besede, kot je lah-
ko Prešernov nagrajenec, je s pretanjenostjo poimenoval, kot že
rečeno, večni pojem upanja v raznih jezikih, obenem ga je oblekel
v poetično alegorijo s stilno zaznamovanimi izrazi, z retoričnimi
ter glasovnimi figurami (dan se toči v noč, kapljariti, izleteti, sto-
zrno seme, nada).
Naj upanje, stozrno seme, nikoli ne zamre!
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Gorica / Snovanja 2016
Tchiki duo
  lovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel je v
torek, 5. aprila, odprl le-
tošnjo 11. sezono Snovanj. Že
drugo leto zaporedoma je bil
uvodni koncert organiziran v
sodelovanju z mednarodnim
tekmovanjem Svirel, saj so na
njem nastopili žiranti tekmo-
vanja.
V pritlični dvorani Trgovskega
doma na Korzu Verdi v Gorici
sta program suvereno izvedla
profesionalna tolkalca Jacques
Hostettler in Nicolas Suter (na
sliki) iz Lozane v Švici, ustano-
vitelja Tchiki dua, in navdušila
vsestransko prisotno publiko.
Predstavila sta program z dvema
marimbama, instrumentom iz
družine tolkal, ki izhaja iz
afriške celine in je po izgledu
podobno ksilofonu, a ima večji
razpon tonov in posledično
večje tipke.
Tchiki duo je bil ustanovljen le-
ta 2006 in že od samega začetka
delovanja ga aktivno podpirajo
skladatelji in tolkalci, kot so Kei-
ko Abe, Nebojša Živković in Pe-
ter Prommel, ki v duu vidijo ve-
lik glasbeni in umetniški poten-
cial. Od leta 2008 Tchiki duo
redno koncertira po Evropi in
Japonskem, večinoma v duu z
marimbama, kot solista s sim-
foničnimi ali komornimi godal-
nimi orkestri in v ansamblih z
marimbami. Njune izvedbe oz-
načujejo čustvenost, izvirnost
in virtuoznost. Z vrhunsko teh-
niko in interpretacijo, ki sta
marsikoga na koncertu očarala,
sta igrala predvsem skladbe ja-
ponske sodobne skladateljice
Keiko Abe, ki je pripomogla k
razvitju marimbe od leta 1984.
Med temi zadnja skladba Wind
in the Bamboo Groves je še po-
sebno prikazala publiki značil-
nost te zvrsti tolkal.
Tchiki duo sta predstavila tudi
druge skladbe in tako zaigrala
publiki eklektičen program za
S dve marimbi, čeprav, kot sta sa-ma povedala, sta na začetku ka-riere igrala oba na enem instru-
mentu. Izbira koncertiranja z
dvema instrumentoma še bolj
prikaže prefinjeno tehniko in
sposobnost skupnega muzici-
ranja ter ubranost teh profesio-
nalnih ustvarjalcev, ki je publiki
bila vidna tudi v priredbah Scar-
lattijevih Variacij na temi “La
Follia” in Ravelovi Alboradi del
Gracioso. Prav pri teh skladbah,
ki sta bili napisani za čembalo
in klavir, je bilo zaznati izvrstno
tehniko in sintonijo pri igranju
v duu, saj sta vsak na svoji ma-
rimbi igrala vlogo enkrat desne
in enkrat leve roke pianista.
Tchiki duo je navdušil polno
dvorano Trgovskega doma in še
posebej mlado skupino učencev
tolkal SCGV Emil Komel in
društva Arsatelier, ki je uvedla
njun nastop. Pod mentorstvom
prof. Patricka Quaggiata in s po-
močjo prof. Giorgia Fritscha je
skupina Petite drums, ki jo se-
stavljajo tolkalisti Francesco
Basso, Ester Bernardis, Rok Bol-
tar, Zala Černe, Lapo Farolfi, Ti-
ne Lestan, Alessandro Mauri,
Matteo Louvier, Cristiano Pre-
sti, Francesco Senteri, Matic
Simčič in Jaka Simčič, prisrčno
zaigrala dve skladbi: Trap door
in znano mehiško La Cucara-
cha.
Tudi letos je bil začetek Snovanj
zelo uspešen, zato organizatorji
upajo na tak navdušen odziv
publike tudi za nadaljnje kon-
certe.
Naslednji dogodek Snovanj bo
v četrtek, 28. aprila, ko bo Gori-
ca praznovala 1015. “rojstni
dan”. Ob 18. uri bo v Taverni al
Castello v grajskem naselju eno-
gastronomski dogodek, ob 20.
uri pa se bodo v grofovi dvorani
v prvem nadstropju goriškega
gradu predstavili profesorji šole
Komel in Arsatelierja s koncer-
tom Glasbene afinitete.
Zanimivo predavanje o mladinski literaturi
V sklopu pobud za izobraževanje učnega osebja naših šol je
pri Svetem Jakobu v Trstu pred dnevi predavala redna
profesorica na fakulteti za literarne vede ljubljanske univerze
Milena Mileva Blažič, ki velja za eno
glavnih izvedenk za didaktiko
literature in mladinsko književnost.
Predavanje, namenjeno učnemu
osebju, je osvetljevalo novosti na
področju didaktike, med drugim je
povedala prof. Blažičeva, da gre v
smer tako imenovane sistemske
didaktike, kar pomeni, da ob vzgoji k
branju učitelji posredujejo še druge
možne obl ike pristopanja do
književnosti. Zato je pomemben
didaktični pristop, pomembno je na primer, da učenci gredo v
knjižnico ali knjigarno, da se udeležijo literanega sprehoda,
da se učitelji zavedajo, da na trgu ne dobimo le tiskanih knjig,
ampak so tudi dela v multimedijski obliki, kar je pozitivno.
Splošna ugotovitev pa je bila, da je ustvarjalnost na podorčju
mladinske literature zelo živahna in na Slovenskem, a tudi
drugod v Evropi predstavlja bolj življenjski del literature.
Pri Sv. Jakobu v Trstu
Tržaška21. aprila 201610
Pisatelj Marko Sosič bo vodil v Slovenskem
klubu tečaj kreativnega pisanja
Slovenski klub prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem
Markom Sosičem. Namenjena je vsem, ki bi se radi preizkusili v
literarnem ustvarjanju, potekala pa bo ob sobotah dopoldne (okvirno
med 10. in 12. uro), in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na
sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20). Število
udeležencev je omejeno, prijave zbirajo na elektronskem naslovu
slovenskiklub@gmail. com.
V okviru petih srečanj bodo udeleženci pod mentorstvom Marka
Sosiča obdelali različne teme. Govor bo na primer o osvobajanju
lastnih občutkov, opazovanju dogajanja zunaj sebe in v sebi, izbiri
snovi, strukturi zgodbe, novele, romana, izbiri pripovedovalčevih oči,
pisanju iz osebne izkušnje, odgovornosti pisanja do sebe in drugih
ter še marsičem. Vse navedene teme se bodo med seboj križale in
dopolnjevale, obravnavane pa bodo skozi prizmo uveljavljenih
slovenskih in mednarodnih pisateljskih imen ter skozi človeško in
pisateljsko izkušnjo mentorja.
Odličen posvet o migrantski krizi
V okviru niza “Antifašizem danes” je Slovenska kulturno-gospodarska
zveza v Trstu priredila srečanje, na katerem so glede raznih vidikov
migrantske krize z zanimivimi ugotovitvami postregli razpravljalci, ki
resnično imajo kaj povedati na to temo. Večer v Gregorčičevi dvorani
v Trstu je moderiral Igor Kocijančič, bivši deželni svetnik, ki je
zaposlen v uradu za priseljevanje tržaške Prefekture. Objasnil je
vrsto osnovnih pojmov (na primer migranti, begunci, prebežniki,
pribežniki, prosilci za azil) in dejal, da prav z boljšim poznavanjem
snovi premagujemo netenje sovraštva in nepotrebnega strahu, ki
ga danes načrtno vzpodbujajo nekateri krogi.
Veronika Martelanc z Visokega komisariata Združenih narodov za
begunce je predstavila zemljevid oboroženih spopadov in migracij,
zakonitosti, po katerih prihaja do selitev, postregla pa je tudi z
dragocenimi številkami. V letu 2015 je na primer prispel v Evropo
milijon ljudi, za primerjavo jih je več prišlo v sam Libanon, ki ima
štiri milijone prebivalcev. Največ jih beži iz Sirije, Afganistana in
Iraka, Italijo je lani doseglo 150 tisoč migrantov, vsi pa seveda niso
tu ostali. Martelančeva je prikazala tudi postopek za priznavanje
političnega azila, s čimer se v Gorici tudi sama poklicno ukvarja.
Novinar Stefano Lusa, urednik informativnega programa Radio
Capodistria, je prinesel reportersko izkušnjo iz begunskega taborišča
Idomeni na grško-makedonski meji. O razmerah v Sloveniji pa je
razočaran ugotavljal, da je v zadnjih šestih mesecih spoznal, da
sodi slovenski narod po miselnosti še vedno med višegrajske države
nekdanjega vzhodnega bloka, ki kažejo odklonilen odnos do
pribežnikov. Gorazd Pučnik je kot ravnatelj Dijaškega doma Srečko
Kosovel, ki nudi zatočišče rosno mladim beguncem že iz časov vojne
na Balkanu, v lanskem letu priskrbel namestitev v naši deželi 300
mladoletnim brez spremstva. Povečini Afganistancem, ki bežijo, da
bi se izognili vojskovanju, in fantom iz Bangladeša, ki pa jih pošiljajo
družine, da bi gmotno pomagali prek dela v zahodnem svetu.
Skratka, selijo se dejansko tisti, ki si to lahko privoščijo, ne pa nujno
nek tretji svet ali teroristi.
Kako potekata sprejemanje v posebnih centrih in težavna integracija,
je razložil sodelavec solidarnostnega konzorcija ICS Matej Iskra. Ta
čas je v Trstu 800 prosilcev za azil. Od razvpitih 35 evrov, ki jih
država dnevno potrosi za vsakega in ki marsikoga, tudi iz nevednosti,
motijo, pa ostaneta posamezniku morda le dva. Zanimiva pa je bila
Iskrova izjava, da kaže več gostoljubnosti urbani Trst kot pa Slovenci
na Krasu, ki se imajo za zelo odprto družbo, v resnici pa se otepajo
tujcev.
Kratke
  udi letos je mladinska organiza-
cija Slovenski kulturni klub iz
Trsta v sodelovanju z Mospom
organizirala že tradicionalni literarni
natečaj za mlade. Kljub temu da so le-
tos omejili starostno stopnjo piscev na
dobo od 14 do 19 let, je na sedež Mla-
dike prispelo veliko število prispevkov,
več kot 50. Za naše razmere gre za
odličen odziv mladih, nad katerim se
mora veseliti vsa naša skupnost. Trud,
ki ga Skk tradicionalno v svoji 60-letni
zgodovini vlaga v literarni natečaj in v
gojenje ustvarjalnega pisanja pri mla-
dih, je neprecenljive vrednosti. S svoji-
mi prizadevanji skušajo najprej preko
delavnic za ustvarjalno pisanje, nato pa
preko literarnega natečaja mladim po-
magati razvijati številne spretnosti, za
razvoj katerih v današnji družbi ni ve-
liko priložnosti. Razvoj lastne ustvarjal-
nosti, še posebej pisne, ima mnoge po-
zitivne učinke. Preko ustvarjalnega pi-
sanja se npr. mladi učijo prepoznavati
lastne misli in čustva in jim znati dati
glas, učijo se izražanja, elaboracije in
poglobitve, razvijanja divergentnega
mišljenja, itd. Vse to prispeva h krepitvi
samozavesti in vere vase. Ta pa je vse-
kakor potrebna, tudi ko se odločajo, da
se bodo izpostavili in poslali svoj pri-
spevek na literarrni natečaj.  (Za neka-
tere je bila verjetno to prva izkušnja, ko
so zbrali pogum in v ovojnici poslali
svoj skrbno napisani prispevek v verzih
ali prozi.)
Lahko bi rekli, da skušajo organizatorji
s tem natečajem iti proti toku in tren-
dom današnje družbe, ki pisanje in re-
fleksijo zamenjuje s hitrim tempom in
prekomerno zaposlitvijo s številnimi
aktivnostmi, z avdiovizualnimi sredstvi
itd. Lahko bi rekli, da ima prav Sloven-
ski kulturni klub v tržaškem zamejstvu
svoj primat v gojenju ustvarjalnosti
pri mladih in iskanju talentov na
področju pisnega ustvarjanja, prav
zaradi svoje izredno dolge, nikoli
prekinjene tradicije.
Kot neobvezen navdih so letos organi-
zatorji izbrali verze pesnika SREČKA
KOSOVELA, čigar 90-letnice
smrti se spominjamo letos (umrl
je 27. maja leta 1926). Prav pred
100 leti (1916.) se je vpisal na re-
alko v Ljubljani in je tam takoj
začel sodelovati v srednješolskem
literarnem krožku (tudi zato je bil
primeren vzor za mlade pisce).
Kot izhodišče ali navdih so bili pi-
scem na voljo citati iz njegovih
pesmi, tema in oblika pa sta bili
prosti. Posebna komisija prav zdaj
prebira in preučuje prispevke, ki
so prispeli do termina, in jih bo
tudi ocenila. To zastonjsko funkcijo so
sprejeli 3 strokovnjaki na literarnem
področju, ki so si kljub izredni zaposle-
nosti, saj gre za zelo aktivne ustvarjalce,
zanjo odtrgali čas: novinar Jurij Paljk,
urednik tednika Novi glas, pesnik in pi-
satelj, avtor več knjig; prof. Majda Artač,
pesnica in pisateljica, avtorica več knjig
in literarna mentorica mnogim mla-
dim; in še prof. Lučka Peterlin Susič,
mladinska pisateljica, dolgoletna men-
torica mladih v raznih dramskih skupi-
nah v Slovenskem kulturnem klubu.
Kot smo že povedali, je na natečaj pri-
spelo več kot 50 prispevkov, zato bo
imela komisija težko delo, da določi
zmagovalce - predvidene so le tri na-
grade, prispevale pa jih bodo Zadružna
kraška banka, Draguljarna Malalan in
Založba Mladika. Ostale najboljše pa
bodo javno pohvalili in jih predlagali
za objavo v Rasti, mladinski prilogi re-
vije Mladika.
Da bi dali prav vsem udeležencem na-
tečaja primerno veljavo in jih lepo
počastili, pa so organizatorji njim na
čast pripravili tudi kulturni program,
ki bo na sporedu 29. aprila ob 18. 30 v
Peterlinovi dvorani na ul. Donizetti, 3.
večeru so dali naslov “Dan mladinske
ustvarjalnosti”. Pomembni dogodek,
ko bodo slovesno podelili tudi potrdila
o udestvovanju na literarnem natečaju,
bodo namreč obogatili in poživili na-
stopi še drugih mladih, ki jim je umet-
niško udejstvovanje pri srcu. Tako se bo
nagrajevanje in umetniško branje
odlomkov iz nagrajenih del prepletalo
z recitacijami, pevskimi in glasbenimi
točkami ter z zaključnim družabnim
srečanjem.
Na kulturni večer mladih so vabljeni
prav vsi, udeleženci, njihovi prijatelji,
starši, in sploh vsi, ki jim je pri srcu
ustvarjalnost mladih.
AP
T
  red nekaj dnevi, točneje
8. aprila, je zapadel Proto-
kol o Proseccu. Slovesno
je bil podpisan leta 2010 na vin-
skem sejmu Vinitaly v Veroni,
za kmetijsko ministrstvo je po
peresu segel takratni minister
Luca Zaia, za Furlanijo-Julijsko
krajino pa Luca Ciriani. Veliko
je bilo takrat pričakovanj v
naših krajih, dejansko pa je roj-
stni kraj slavne penine ostal su-
hih ust in z njim tudi celotno
tržaško ozemlje, v Venetu pa si
še danes manejo roke. Po petih
letih in po zapadlosti je namreč
P treba z grenkobo ugotoviti, daje protokol ostal mrtva črka.Da bi se kaj spremenilo, so v
začetku meseca z deželnim od-
bornikom za kmetijstvo Shaur-
lijem in odbornico za teritorij
Santorovo sedli za mizo pred-
stavniki Kmečke zveze, Društva
kraških vinogradnikov in slo-
venska deželna svetnika Gabro-
vec ter Ukmar. V deželni palači
na Velikem trgu v Trstu je padla
odločitev, da se italijanskemu
ministrstvu za kmetijstvo pošlje
zahteva po podaljšanju in poso-
dobitvi obvez iz protokola. So-
govorniki so se tudi
strinjali, da se na Kras
povabi kmetijski mi-
nister Maurizio Mar-
tina in da se mu v
živo predstavita pro-
blematika našega te-
ritorija ter pomen
uresničitve postavk iz sporazu-
ma.
Po mnenju odbornika Shaurlija
je treba protokol nadgraditi, in
sicer tako, da bo predvidel nove
možnosti za pomoč pri razvoju
kraškega teritorija. Med možni-
mi izboljšavami je Shaurli pre-
dlagal ustanovitev svetovalne
službe, ki bi vinogradnikom po-
magala pri premagovanju biro-
kratskih ovir, predvsem tistih,
ki jih postavljajo naravovarstve-
ne omejitve iz Nature 2000.
Zaključke sestanka so vsi akterji
pozitivno ocenili, zdaj je treba -
spet- od besed preiti na dejanja.
Besed pa so naveličani tudi na
samem Proseku. Pred nekaj
dnevi je nekaj nadebudnih do-
mačinov sklicalo javno
skupščino z namenom, da pri-
dejo na dan predlogi za dan
prosekarja in naših krajev. Na
dobro obiskanem srečanju so
jih evidentirali več, najpomem-
bnejša pa sta dva. Po prvem mo-
ra biti v skupini, ki bo sledila
obnovi protokola, tudi pred-
stavnik s Proseka, po drugi pa
naj se omilijo okoljske vinkula-
cije, ki močno bremenijo ves
Kras. Če se nič ne bo spremeni-
lo, bodo predlagali, da se
tržaška pokrajina izloči iz med-
deželne zaščite Prosecco DOC,
kar bi močno omajalo in morda
celo ukinilo zaščitno oznako.
Besed je bilo dovolj, nedvomno
gre zdaj zares.
Zapadel je protokol o Proseccu
Poziv rimskemu ministrstvu,
naj ga podaljša
  nedeljo, 17. aprila, so se
skavti kraškega in
tržaškega stega zbrali na
Jurjevanu, ki poteka vsako leto,
ob priložnosti godovanja sv.
Jurija, zavetnika skavtov, ko novi
člani obljubijo in tako postanejo
člani velike skavtske družine.
Na travniku pri Mavhinjah je ob
9.00, po glavnem zboru, daroval
mašo g. Tone Bedenčič,
duhovni asistent Slovenske
zamejske skavtske organizacije
tržaške pokrajine. V homiliji se
je zaustavil pri liku Dobrega
pastirja, ki mora biti vzor za
voditelje in starše pri vzgoji
otrok. Otroci in mladi pa
morajo staršem in
voditeljem zaupati, da jih
vodijo po najboljši poti,
saj so jo že prehodili in
spoznali. Po maši je
duhovnik blagoslovil
skavtske rute ter skavte
pozval, naj se spomnijo
na njihov simbolični
pomen, saj je ruta znak
skavtske obljube. Skavtska
obljuba “Pri svoji časti
obljubljam, da bom z
božjo pomočjo vestno
služil/a Bogu in
domovini, pomagal/a
svojemu bližnjemu in
izpolnjevala skavtske
zakone” naj bo torej
vodilo prav vsakega tudi
neaktivnega skavta. Sledil je
obred obljub. Načelnika tržaške
pokrajine Nada Petaros in Matia
Premolin sta v veliko skavtsko
V družino sprejela 11 volčičev involkuljic za kraški in 3 VV zatržaški steg, v katerega je
pristopilo še 8 izvidnikov in
vodnic, kraški steg
pa je dan prej
pridobil 10
izvidnikov in
vodnic.
Po obredu obljub
je višji vod
izvidnikov in
vodnic pripravil
skavtske igre za
vse. Po skupnem
kosilu,
tradicionalni
jurjevanjski pašti,
ki so jo pripravili odrasli skavti,
pa so imeli skavti program,
ločen po treh starostnih vejah.
Volčiči in volkuljice so skušali za
svojo skupino pridobiti čim več
starih volkov- voditeljev, ki so
čepeli vsak v bazi ene skupine, z
nasprotniki pa so se seveda
večkrat spustili v boj s
skalpiranjem. Program
izvidnikov in vodnic se je
tematsko navezoval na nedeljski
referendum in imel torej
ekološko tematiko. Tokrat so se
IV predstavljali kot volilci,
izbirali pa so glasove za
sončno ali hidroelektrično
energijo, voditelji pa so jih
pri tem ovirali. Roverji in
popotnice so se podali na
krajšo pot do Bezgonovega
vrha, na poti pa so razmišljali o
skavtski obljubi, vodilu življenja
vsakega skavta v povezavi s
tremi stebri, na katerih sloni
skavtizem: služenje, vera in
družbenopolitična
angažiranost.
Ob 16.00 se je pričel taborni
ogenj, ki so ga prejšnji dan
postavili izvidniki. Program je
bil pester in napet, saj sta oba
stega tekmovala, kdo bo boljši v
skavtskih veščinah. Kljub
prednosti tržaškega stega se je
taborni ogenj navsezadnje
zaključil z izenačenjem. Pred
koncem so skavti še očistili
travnik, da bi ga pustili boljšega,
kot so ga dobili. Prebujena
narava in sončno vreme sta
skavtom s Tržaškega le še
polepšala občuten praznik
skavstkih obljub.
Lucija Tavčar
Slovenski kulturni klub
Dan mladinske ustvarjalnosti
Foto I. Gabrovec
  Jurjevanje tržaških skavtov
“Pri svoji časti obljubljam ...”
MAVHINJE 
Foto damj@n
Foto I. Gabrovec
Tržaška 21. aprila 2016 11
Obvestila
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj
zjutraj z glavne avtobusne postaje
v Novi Gorici s postankom v Rožni
Dolini in na Kozini pri Trstu. Pozno
popoldne prispemo v Medjugorje.
V naslednjih dneh bogoslužje in sv.
maša in vzpon na Križevac.
Vračamo se v ponedeljek, 9. maja.
Prijave: Darko tel. 0039
3703201305 ali tel. 0481 23121;
Ana 05 3022503 in pri župniku
Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
Društvo Finžgarjev dom vabi v
četr tek, 21. aprila, na šesto
predavanje “Za osebno rast, vzgojo
in boljšo družbo”. V Finžgarjevem
domu (Dunajska cesta 35 na
Opčinah) bo ob 20. uri govorila
vrhunska slovenska predavateljica,
mag. Irena Deželak na temo “Kako
izboljšati učinkovitost komunikacije
v osebnih in poslovnih odnosih”.
Predstavila jo bo programistka
Radia Trst A Elena Leghissa.
Društvo Finžgarjev dom
Vrhunska predavateljica Irena
Deželak o izboljšanju komunikacije
  itri tempo, s katerim
živimo v današnjih
časih, nas postavlja pred
nove izzive, nove probleme, kra-
de nam čas, ki bi moral biti na-
menjen pristnim, prijateljskim
odnosom in kvalitetnim raz-
merjem v družini. Ali je sploh
možno uskladiti uspešnost v po-
klicu, obenem pa poskrbeti za
osebno življenje in kakovostne
družinske odnose? Kako si po-
magamo, če smo zaradi vsega
dela preutrujeni in pod stresom?
Ali obstajajo strategije, ki nam
pomagajo pri organizaciji časa;
H ali obstajajo metode, ki nam do-voljujejo kvaliteten skok na vsehpodročjih? Nekatere izmed njih
nam bo gotovo posredovala pre-
davateljica mag. IRENA
DEŽELAK v četrtek, 21. aprila, v
Društvu Finžgarjev dom.
S tovrstnimi vprašanji se preda-
vateljica ukvarja poklicno in na
svojih številnih predavanjih po
širni Sloveniji (Deželakova je
dvakratna dobitnica prestižne
nagrade TOP 10 PREDAVATELJ
ter dobitnica najvišje nagrade
na Treningu Dale Carnegie) in
poslušalstvu prepričljivo ute-
meljuje, da je dobra komunika-
cija primarnega pomena za vse
kvalitetne odnose. Ničkoliko-
krat se zgodi, da pride do nespo-
razuma in slabe interpretacije
sporočila, kljub temu da je bilo
dobronamerno ali – po našem
mnenju- zelo jasno in razumlji-
vo. “Šumi” v komunikaciji so
večkrat, kot bi si lahko mislili,
krivi za zamere in odtujitev med
ljudmi.
Ga. Deželak predava tudi o po-
menu čustvene inteligence, ki
so jo v svetu odkrili šele v zad-
njem času, saj so prej pripisovali
dobrim in uspešnim voditeljem
in delavcem predvsem in samo
lastnosti, kot so npr. tehnično
znanje in racionalnost. Irena
Deželak bo objasnila, katere so
najpomembnejše lastnosti za
uspešnost in kaj so strokovnjaki
ugotovili o lastnostih, ki so bile
v preteklosti podcenjene, v re-
snici pa so nujne za uspešno de-
lovanje, npr. čustvena stabil-
nost, razumevanje sebe in dru-
gih, motivacija in sposobnost
motivirati druge ali pa zmožnost
sodelovati z drugimi. Gotovo
vsakogar, posebno pa tiste, ki so
vodje skupin, ravnatelji ali zakaj
ne – družinski očetje ali matere
zanima, kakšne lastnosti mora
imeti dober vodja in delavec, in
ali je pomembno, da v drugih
vzbudi občutek pomembnosti,
pozitivnega vzdušja, sodelovan-
ja.
Na vsa ta vprašanja bomo dobili
odgovor na predavanju z naslo-
vom Kako izboljšati učinkovitost
komunikacije v osebnih in v po-
slovnih odnosih. Kot vsi dose-
danji predavatelji v Društvu
Finžgarjev dom spada tudi mag.
Irena Deželak v smetano sloven-
skih predavateljev; po izobrazbi
je univerzitetna dipl. ekonomi-
stka, poslovna mednarodna tre-
nerka, direktorica podjetja Aca-
demia uspeha II; veliko objavlja;
obenem je voditeljica progra-
mov in tečajev v zvezi z voden-
jem zaposlenih, uspešnim mo-
tiviranjem, učinkovitim poslov-
nim komuniciranjem, prodajo,
timskim delom ter organizacijo
časa.
Predavanje spada v niz z naslo-
vom Za osebno rast, vzgojo in
boljšo družbo, ki se že bliža kon-
cu, saj bo predavanju Deželako-
ve na začetku meseca maja v
sklopu niza sledilo le še preda-
vanje Marka Juhanta.
Najprej pa vljudno vabljeni ta
četrtek v velikem številu-– ne za-
mudite zanimive predavateljice
in koristne vsebine! Začetek ob
20 h!
AP
  lovensko zamejsko numiz-
matično društvo J. V. Valva-
sorja je imelo svoj redni
občni zbor v sredo, 13. aprila, v go-
stilni Veto na Opčinah, kjer že dol-
go let prijazno gostijo numizma-
tike in jim dajejo na razpolago svo-
je prostore tudi za redna mesečna
srečanja. Občnega zbora, ki
ni bil volilnega značaja, se je
udeležilo kar lepo število
članov.
Na dnevnem redu je bilo
najprej poročilo predsedni-
ka društva o opravljenem
delu v preteklem letu. An-
drej Štekar je izčrpno podal
podatke o delovanju sloven-
skih deželnih numizmati-
kov, ki so v lanskem letu
imeli običajno delovanje, to-
rej mesečne sestanke,
društveni izlet in višek lan-
skega delovanja, ki je bila izdaja
medalje. Zamejski numizmatiki si
že dolgo prizadevajo, da prispeva-
jo k razpoznavnosti slovenskega
dela prebivalstva v naših krajih tu-
di s kovanjem medalj, to je pred-
metov, ki se upirajo zobu časa in
so lahko torej v dolgotrajen spo-
min. Lani so izdali že četrto me-
daljo (prva je bila v čast tisočletnici
prve pismene omembe mesta Go-
rica, druga ob stoletnici openskega
tramvaja, tretja pa ob šestoletnici
prve omembe Kontovela). Zami-
sel za medaljo se je rojevala dalj
časa, ob raznih pobudah ob 100-
letnici začetka prve svetovne vojne
so jo posvetili 97. polku avstro-
ogrske vojske, ki so ga imenovali
S tudi Tržaški pešpolk, saj je bilo nje-govo naborno območje naTržaškem oz. na širšem območju
Primorske, sestavljali pa so ga za
več kot polovico Slovenci (ostali
člani so bili Italijani, Hrvati in Fur-
lani), tako da ga zgodovinarji
prištevajo med tako imenovane
“slovenske” polke. Medaljo (ki je
bila nakovana decembra 2015) so
uradno predstavili v četrtek, 10.
marca 2016, v dvorani Alessi na se-
dežu tržaškega novinarskega
krožka (Circolo della Stampa di
Trieste). Večera, ki je potekal dvo-
jezično, saj je bil namenjen tudi
italijanskim someščanom, se je
udeležilo res veliko število ljudi, ki
so vsi z velikim odobravanjem
sprejeli pobudo take spominske
medalje in so aktivno sodelovali
pri zgodovinski debati, ki se je raz-
vila po predstavitvi. Posebnost
medalje je, da so jo skovali iz bro-
na na način, ki so ga uporabljali
pred sto leti, torej nima kovina no-
benih primesi in je niso naknad-
no sploh prebarvali z laki, tako da
bo sčasoma pridobila lastno pati-
no in posebno barvo; odtis v re-
liefu tudi ni posebno globok in je
podoba na averzu nekoliko zame-
gljena, prispodoba tega, da s
časom obrazi in spomini bledijo,
medalja pa ostane kot opomin.
Medaljo je torej svetovno znani
umetnik Rudi Španzel, ki je narisal
motiv na averzu, napolnil z mno-
gimi simboli. Slovensko zamejsko
numizmatično društvo J. V. Valva-
sorja je z izdajo medalje, ki bo osta-
la v trajen spomin naših dedov in
pradedov, ki so se borili v prvi sve-
tovni vojni, in je opomin na vojne
grozote vsem našim potomcem,
zadelo v črno, saj so prejeli mnogo
pohval in je medalja skoraj že
pošla. Medalje so od nekdaj nasta-
jale kot darilo, slovenski tržaški
numizmatiki so tokrat tako “dari-
lo” posvetili svojim prednikom.
Nalašč pa so ta projekt izvedli čim
bolj mednarodno: ideja in režija se
je rodila med Slovenci v Trstu, iz-
delali so jo uveljavljeni umetniki
iz osrednje Slovenije, nakovali so
jo na Hrvaškem, posvečena pa je
vsem tistim, ki so trpeli med prvo
množično morijo, ki jo je zabe-
ležilo človeštvo.
Na občnem zboru je Štekar med
svojim podajanjem poudaril, da so
numizmatiki lani spet organizirali
društveni izlet na zgodovinsko te-
matiko, in sicer po sledeh bitke pri
Frigidu, obiskali so tudi Ajdovski
muzej, in sicer 25. aprila 2015,
udeležila pa se ga je res velika sku-
pina ljudi. Blagajnik društva Stan-
ko Flego je nato predstavil lansko-
letne prihodke in izdatke in z za-
doščenjem ugotavljal, da člani
večinoma redno plačujejo člana-
rine in tako pripomorejo, da ima
društvo zdravo blagajno. Pred za-
ključkom občnega zbora se je raz-
vila zanimiva debata o nadaljnjih
podvigih numizmatičnega
društva, ki letos praznuje svojo
dvajsetletnico neprekinjenega de-
lovanja (saj je nastalo na Opčinah
leta 1996). Govor je bil o nakupu
raznih knjig na numizmatično te-
matiko, saj društvo razpolaga z za-
vidljivo bogato knjižnico, ki je lah-
ko zanimiva za marsikaterega zgo-
dovinarja. Mnogo je bilo predlo-
gov za izlete in tudi želja, da bi spet
obiskali Numižmatični kabinet pri
Narodnem muzeju Slovenije v
Ljubljani.
Slovensko zamejsko numizma-
tično društvo J. V. Valvasorja ima
torej zelo živahno in plodno delo-
vanje. Kdorkoli bi si želel bliže
spoznati to zanimivo zgodovinsko
področje, ki ga ponuja numizma-
tika, pa se lahko oglasi vsako dru-
go sredo v mesecu v gostilni Veto
na Opčinah pri Trstu po 20.30, ko
se redno srečujejo zamejski nu-
mizmatiki.
(MP)
Kako Slovenci v tujini
opišemo Slovenijo? “Ju nov,
dat is d smol kantri nekst tu
Itali (but, šejp of a but) in the
šejp of a čiken! ” Ja, ker je to
bistveno, da tujci vedo o Slo-
veniji. Da je v obliki kure. Ni
važno, če imamo to osnovno
predstavitev pri ameriškem
predsedniku, univerzitetnem
profesorju južnoslovanskih je-
zikov kje v Pragi (ki verjetno
ve več o znamenitih Sloven-
cih kot mi sami), arabskem
dobavitelju – pričakujemo, da
se bodo vsi zainteresirani z lu-
po lotili globusa in na njem
iskali drobceno kokoš …
Slovenska obsedenost s ko-
košmi je zagotovo svojevrsten
fenomen. Včasih vreden tudi
zaskrbljenosti za mentalno
zdravje slovenskega življa. Ta-
ko ni v obliki te živali samo
država tam čez, kjer ceneje ku-
pujemo hrano, bencin in fri-
zerske storitve, ampak je ta
žival tudi sestavni del sloven-
skega jedilnika. Perutnina in
jajca so namreč eno izmed
redkih področij prehrane, kjer
je Slovenija, ta dežela v obliki
kure, samooskrbna. Drugod
pa globoko uvozno prijateljuje
s svojimi sosedami, pa ni
važno, katere oblike so že te.
Tako Italija v Slovenijo npr. ne
uvaža samo škornjev, četudi
so moji starši in njihovi prija-
telji pred osamosvojitvijo v
Trst in na Opčine veliko hodili
nakupovat tudi te (poleg le-
visk, seveda).
A dovolj petelinjenja. Jezik je
področje, kjer lahko, če ga le
poslušaš v njegovih najbolj
pestrih odtenkih, spoznaš
marsikaj o ljudeh in kraju,
kjer si. Že na področju raznih
fraz in pregovorov slišim pre-
cej razlik med za- in tam-mej-
stvom. Tukaj tudi v sveti jezi
ljudje nadvse vljudno govorijo
o razbijanju škatel, čez mejo
pa se v skladu s perutninsko
filozofijo razbijajo jajca (no,
morda ne ravno kokošja).
A da ne bomo čepeli kot pete-
lini na kupu gnoja, je treba
podrezati v samo srčiko jezika.
Zamejci vedno poudarjajo, da
govorijo lepšo slovenščino kot
“mi tam čez”. Ko jih prijazno
pobaram po argumentih (in
se zadržujem, da jim ne bi ta-
koj omenjala dvojine), slišim,
da smo popolnoma one-
snažili materinščino z an-
gleščino. Da je Ljubljančane
pravzaprav že kar nemogoče
razumeti. Ker “vokajo doga,
gledajo klavde” in podobno.
Čeprav sama osebno, pri-
sežem, še nisem nikogar, niti
v prestolnici, slišala govoriti
tako, priznam, da sem tudi sa-
ma prevzela ful angleških spo-
sojenk, a da nisem nič kaj
manj “kul”. Vsaj ob zadnji be-
sedi se moji zamejski prijatelji
že krohotajo … Nad jezikom
ne moremo bdeti kot koklja
nad piščeti, a hkrati se tudi ne
moremo sprenevedati, da
imamo kurje možgane.
Ko sem spoznala svojega dra-
gega, sem ga razumela bore
malo. Kot sem že enkrat zapi-
sala, sem se zaljubila tudi v to,
da je zvenel kot Iztok Mlakar,
četudi bi mi lahko rožice pro-
dajal ali fige sadil. Ko je prva
začaranost popustila, sem si
vendarle zaželela razumeti,
kaj neki mi sporoča ta “figo”
zamejec. Ves čas je imel na je-
ziku – sadje. To je bilo figo,
ono je bilo figo, včasih kaj tu-
di ni bilo – figo, seveda. Ko se
je kdo preveč po petelinje na-
pihoval, je rekel, da se samo
dela – figo, seveda. Mislila
sem, da mi bo pomagal itali-
janski slovar. Ne, ni. Figa je fi-
ga, a dragi je očitno držal fige
v žepu, saj je užival v mojih za-
mejsko-prevajalskih zagatah.
Iskala sem in iskala izvor ali
vsaj preneseni pomen njego-
vih besed in – tako kot tudi
slepa kura zrno najde – ugoto-
vila, da moram njegova bese-
dila tolmačiti v mešanici
tržaščine, kraščine in še ene,
do sedaj še neodkrite – la-
tovščine.
Mat' kurja, prisežem, ni bilo
lahko. A mi je eno figo mar,
glavno da se imamo figo in da
nas koklje ne brcajo (preveč).
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo 
prispela po skrivnostnih poteh ljubezni
KRASNI KRAS (9)
B
a
rb
a
ra
 F
u
ži
r
Fenomen kure ali “Kako naj te vendar
koklja – brcne?”
MATEJKA PETERLIN MAVER
26.4.2008
… česar ne zamete zimski čas,
kar sije venomer kot draga ruda,
je luč srca.
Cene Vipotnik
Slovensko zamejsko numizmatično društvo J. V. Valvasorja
Za večjo prepoznavnost
Slovencev pri nas!
Udeleženci izleta z vodičko v ajdovskem muzeju
Slovensko dobrodelno društvo bo imelo v četrtek, 28. aprila, redni
občni zbor na svojem sedežu v ul. Mazzini 46 v Trstu. Prvo sklicanje
bo ob 17.30, drugo pa ob 18. uri.
Tokrat ne gre za volilni občni zbor, člani pa bodo pregledali dejavnosti
v preteklem letu in se pogovorili o novih načrtih.
Preteklega 18. marca je društvo slovesno podelilo štiudijske nagrade
29. natečaja Mihaela Flajbana in pa nagrado Irene Srebotnjak v
skupni vrednosti 8.500 evrov. Že pred tem je porazdelilo kakih 6.000
evrov za pomoč potrebnim družinam pri manjših stroških za različne
šolske dejavnosti učencev in dijakov vseh slovenskih večstopenjskih
šol v deželi.
Občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva
Videmska / Aktualno21. aprila 201612
Na Tarčmunu, v Matajurju, Marsinu, Ruoncu, Kosci in Obuorči 
Procesije po poljih 
ob godu sv. Marka
  ot tradicionalno bodo v
ponedeljek, 25. aprila,
tudi letos procesije sv.
Marka, med katerimi se
prepevajo litanije vseh
svetnikov (ali moli rožni
venec) in se blagoslavljajo
polja Gospodu v zahvalo za
vse, kar nam daje v
vsakdanjem življenju.
Na Tarčmunu bo procesija
krenila ob 8. uri od cerkve
skozi vasi Jelina, Mašera,
Garbrovica, Polava, Čeplešišče
in se nato ponovno vrnila k
cerkvi, kjer se bo slavje
zaključilo s sveto mašo.
V Matajurju se procesija začne
pred cerkvijo ob 9. uri in gre
K skozi vasi Barca, Gorenje inDolenje Pečnije, Starmico,Ložac ter spet v Matajur, kjer
bo sledila sveta maša. Nato
domače društvo poskrbi za
kosilo in veselo srečanje med
ljudmi.
V Roncu pripravijo procesijo
vaščani, ki se ob 9. uri zberejo
pri cerkvi sv. Lenarta v
Ošjaku. Šli bodo skozi Butera,
Tuomac, kjer bo sveta maša
ob 9.30, nato proti Vodnjaku
do Bizonte, kjer se bo slavje
zaključilo s krožnikom pašte
in veselim druženjem.
V Marsinu se procesija prične
ob 9. uri pri cerkvi v
Dolenjem koncu, šla bo skozi
Pocero in Gorenji konec do
cerkvice sv. Lovrenca, kjer bo
ob 11. uri sveta maša.
Procesija se nato zaključi pri
Obalah, kjer bo v stari
mlekarnici na voljo kaj za
pod zob.
V Kozici se bo procesija začela
ob 9. v vasi Poštak, od koder
bodo šli do Gorenje Kozice in
nato do dolenjega konca vasi,
kjer bo v cerkvi sv. maša.
V Oborčah se procesija začne
ob 8. uri, šla bo zkozi vas
Podklanec do Kodermacev,
kjer bo ob 11. uri sveta maša,
ki jo bo daroval praproški
župnik pater Elio Battaglia.
V soboto, 30. aprila, se bo
pričela procesija ob 14.30 pri
Cedronu. Krenila bo skozi
Podbarnas, Polje in Gorenji
Barnas vse do Koste, kjer bo
maša.
V nedeljo, 24. aprila, bo na
Lesah praznik Matere dobrega
sveta. Ob 11. bo sveta maša s
procesijo s sveto podobo
Device Marije.
V soboto, 30. aprila, bo ob
18.30 sveta maša v
Topolovem, nato bo procesija
do kapelice sv. Jožefa, do
katere pelje stezica, ki gre
proti gori Svetega Martina.
V nedeljo, 22. maja, se bo ob
11.30 v Hostnem pričela
procesija iz kapelice v vasi do
cerkvice sv. Matije, kjer bo
sveta maša, nato bo sledilo
družabno srečanje.
L. B.
Na pobudo videnskega združenja ALPI 
Šola slovenščine 
v Ravnah na Koroškem
  idensko združenje ALPI
že tretje leto zapored na
začetku junija organizi-
ra štiridnevno šolo slo-
venščine v Sloveniji. Letos bo-
do gostovali v Ravnah na Ko-
roškem. Dejavnosti bodo po-
tekale od 2. do 5. junija. V ju-
V tranjih urah so v programu ureslovenščine, medtem ko po-poldne si bodo tečajniki ogle-
dali razne znamenitosti kraja,
kot so: rudnik železa, katerega
si je možno ogledati s kole-
som; goro Peca, pod katero
počiva kralj Matjaž; domačijo
Prežihovega Voranca; Ivarčko
jezero in na poti proti domu
Logarsko dolino.
Tečaj je namenjen vsem, ki bi
radi od blizu spoznali sloven-
sko stvarnost. V prvi vrsti obi-
skovalcem tečaja slovenskega
jezika (vseh je trideset), ki po-
teka ob ponedeljkih v sklopu
projekta Interkultura pri vi-
demski občini.
Trenutno je za šolo sloveščine
v Ravnah še nekaj prostih
mest. Za več informacij lahko
pokliče na številko
3395813355.
Koprski škofijski arhiv
Dragocenosti so na varnem
  e vse od obnovitve koprske
škofije je tlela velika želja,
da bi uredili arhiv z drago-
cenimi matičnimi knjigami, ki
so nastale po primorskih župni-
jah. Konec lanskega leta je sled-
njič odprl vrata nov škofij-
ski arhiv in v nekaj tednih
sprejel že skoraj vse pri-
morske župnijske matične
knjige. Tako so dragoceni
stoletni rokopisi, mnogi
vezani v usnje in perga-
ment, rešeni pred nevar-
nostmi, ki so nanje prežali
v starih in vlažnih prosto-
rih praznih župnišč.
Z novim arhivom je njego-
vo vodenje prevzel mladi
duhovnik Luka Tul (35), ki
je na novo delovno mesto
prišel “oborožen” s for-
malnim znanjem magistra
znanosti cerkvene zgodo-
vine in praktičnimi iz-
kušnjami dela v arhivih.
Študiral je v Rimu, ko pa
po njegovih besedah še ni
bilo dogovorjeno, da bo
postal škofijski arhivar.
Nekateri duhovniki, pa tudi ver-
niki, so se zelo težko poslovili od
matičnih knjig. Župnijski arhivi
so ohranili samo še matične knji-
ge iz obdobja zadnjih sto let. So
pa jim ostali prepisi, uradni zapi-
ski, pa tudi stari urbarji. V nekaj
letih, ko bo vse gradivo tudi digi-
talizirano, pa bodo župnije dobi-
le knjige nazaj v elektronski obli-
ki. Arhivska stroka namreč nala-
ga, naj se stare knjige dajo na eno
mesto, v en arhiv, kjer je najbolje
poskrbljeno, da se bo ta de-
diščina ohranila za prihodnje ro-
dove. Gre pa za veliko dela, pravi
mag. Tul: “Digitalizacija poteka
počasi, saj je v arhivu zaposlen
samo en človek. Spričo količine
gradiva in drugega dela bo posto-
pek trajal vsaj dve ali tri leta”.
Knjige so danes za nekatere pre-
cej oddaljene, če pomislimo, de-
nimo, da je za stare matične knji-
ge iz Bovca treba narediti pot, ki
traja dve uri. Zato je posebej med
nekaterimi duhovniki zelo živa
ideja, da bi se del knjig hranil v
posebnem oddelku arhiva, ki bi
ga vzpostavili v Novi Gorici ali na
Sveti Gori. Zakaj se to ni ure-
sničilo, ni treba veliko ugibati, saj
je že glavna stavba novega arhiva
bila za škofijo precejšen zalogaj.
Primorski verniki so zato imeli
tudi nabirko. Je dislocirana enota
vendarle še v načrtu za prihod-
nost, smo vprašali Luka Tula, ki
je odgovoril: “Ideja o podružnici
v Novi Gorici je bila precej živa.
Glede na trenutne razmere pa
zdaj ne morem napovedovati
njene uresničitve”.
Ko so bile knjige razresene po več
kot sto župnijah, je bilo razisko-
vanje velikokrat težavno in za
župnike, skrbnike arhivov obre-
menjujoče. Veliko časa so nam-
reč morali porabiti z različnimi
ljudmi, ki so iskali svoje predni-
Ž ke. Če je šlo za zgodovinarje, kiso gradivo znali uporabljati in pa-ziti, da se ne bi kaj uničilo, ni bilo
problemov. A velikokrat so v ar-
hive zahajali tudi preprosti ljudje
brez vsakega znanja, ki so potem
duhovnike obremenjevali s svo-
jimi zahtevami za iskanje predni-
kov. Kljub veljavnemu ceniku za
strokovno pomoč so le redki du-
hovniki takim obiskovalcem tudi
kaj zaračunali. Je pa v povojnih
letih kar nekaj listov iz različnih
matičnih knjig bilo na skrivaj iz-
trganih in ukradenih.
Nevarnosti so bile tudi drugačne
narave. V nekem arhivu na seve-
ru Primorske je skrbni župnik
matične knjige v podružnici za-
klenil v staro blagajno. A glej,
prišli so lopovi in misleč, da so v
blagajni dragocenosti, odnesli
težko blagajno. Ko so jo skriti
slednjič uspeli odpreti, so bili
nad dragocenostmi razočarani in
so vse skupaj odvrgli. Na srečo so
policisti blagajno z maticami
našli. Na nesrečo pa so nepridi-
pravi pri nasilnem vdiranju v bla-
gajno uporabljali mastno, ki jo je
sedaj s knjig treba odstraniti.
Zdaj teh težav ni več. Arhiv v Ko-
pru je odprt za obiskovalce vsak
ponedeljek in četrtek od jutra do
popoldneva. Kako na to gledajo
obiskovalci, kakšni so odmevi,
smo povprašali arhivarja. “Oti-
pljiv odmev na odprtje arhiva je
večji obisk v njem. Prevzem gra-
diva iz župnij je preusmeril razi-
skovalce k nam. Za zdaj ni bilo
pritožb nad delom v arhivu, po-
goji dela in podobno. Smem to-
rej sklepati, da so stranke zado-
voljne”.
Seveda so tudi v koprskem ar-
hivu omejitve. Vsak arhiv
ima namreč svoj pravilnik.
Poglejmo nekaj pravil. Foto-
grafiranje je možno proti
plačilu. Če to primerjamo s
tržaškim nadškofijskim arhi-
vom, je v slednjem fotografi-
ranje možno brez vsakih
omejitev. V goriškem
nadškofijskem arhivu pa je
za vsako fotografiranje treba
pridobiti podpis škofa. V
enem dnevu v Kopru lahko
stranka pregleduje največ šti-
ri knjige. V Gorici in Trstu ni
nobenih omejitev glede tega,
v ljubljanskem nadškofij-
skem arhivu pa lahko stranka
dnevno dobi vpogled v devet
knjig.
Kaj pa arhivi, ki so bili predv-
sem v prvi ali drugi svetovni
vojni uničeni (Marezige, Rihem-
berk)? Prepise teh knjig namreč
hranita nadškofijska arhiva v Go-
rici in Trstu. Bodo tudi te knjige
prišle v Koper? “Prepisi matičnih
knjig iz Marezig so že digitalizi-
rani in računamo na to, da jih
bomo v kratkem imeli tudi pri
nas. Za Rihemberk oz. Branik pa
mora ta postopek še steči”, odgo-
varja Tul.
Arhiv se lahko pohvali, da hrani
najstarejše slovenske matične
knjige iz 16. stoletja. Tri najsta-
rejše so nastale v istrskih mestih
Izola, Piran in Koper (na fotogra-
fiji), kjer so večinoma vpisani Ita-
lijani. Najstarejša v celoti “slo-
venska” matična knjiga pa je na-
stala v Prvačini in imela srečo, da
je preživela v času, ko so partiza-
ni zasedli župnišče in uničili ne-
kaj starih matičnih knjig. Danes,
438 let po nastanku, je knjiga na
varnem v novem škofijskem ar-
hivu (na fotografiji). Najstarejše
matične knjige pa so bile tudi
razstavljene na potujoči razstavi
Zakladnice spomina, ki se je ne-
davno zaključila v Pokrajinskem
muzeju v Kopru.
Tino Mamić
Mešani cerkveni zbor iz Devina 
Slovenske velikonočne
pesmi v Cortini
  e zgodi se pogosto, da bi
se lahko cerkveni zbor
na nedeljo odpravil na
izlet, oziroma gostovanje.
Mešani cerkveni zbor iz Devina
se je v nedeljo, 10. aprila, brez
skrbi odzval na povabilo, da bi
pel pri zadnji dopoldanski nedel-
jski maši v Cortini d'Ampezzo,
saj je doma med mašo pel žup-
nijski mladinski zbor.
Izletnike je po poti
spremljala sijoča spom-
ladanska svetloba in
pot v Cortino je bila že
sama po sebi lepo
doživetje. Pevci so hiteli
v lepo župnijsko cerkev
sredi Cortine, ki je po-
svečena apostoloma sv.
Filipu in Jakobu
manjšemu. Na velikem
koru kraljujejo odlične
trimanualne orgle, ki
jih je leta 1954 izdelal
orglarski mojster Mau-
racher iz Linza, leta
2002 pa jih je obnovil
mojster Andrea Zeni.
Devinske pevce je na ta
instrument spremljal
doberdobski organist
Dario Bertinazzi, med-
tem ko je devinski orga-
nist Herman Antonič za to pri-
ložnost dirigiral mešani cerkveni
zbor, ki je zapel Vodopivčevo la-
tinsko mašo In honorem SS. Cor-
dis Jesu in več slovenskih veliko-
nočnih in evharističnih pesmi.
Ob koncu svete maše, ko se je do-
mači župnik in dekan Paolo Ar-
N noldo zahvalil za obisk in pevskoobogatenje liturgije, pa je zbor zasklep zapel Mavovo priredbo Ku-
bikove Raduj se, Kraljica nebeška
in Cvekovo Skalovje groba se raz-
gane ter požel naklonjen aplavz
s strani zbranega občestva. Petje
devinskega cerkvenega zbora pa
je pohvalil tudi Denis Catenazzi,
zborovodja tamkajšnjega župnij-
skega zbora, ki je med mašo asi-
stiral ob orglah.
V kolikor je odpadla svečanost
pred spomenikom padlim v prvi
svetovni vojni, so se po maši pev-
ke in pevci iz Devina ter ostali
spremljevalci z vlečnico odpravi-
li v planinsko kočo ob smučiščih
Faloria na 2123 metrih nadmor-
ske višine, kjer je bilo še veliko
snega in tudi smučarjev. Kar lepa
skupina mladih pevk in pevcev
je po kosilu na velikem balkonu
ustvarila krog in zadonele so
skavtske pesmi, kmalu nato pa so
se jim pridružili še ostali. Peter
pri harmoniki, Tina in Marko z
baritonoma in Danijel s kitaro so
ustvarili pravo veselico. Sloven-
skim narodnim, Avsenikovim in
Slakovim valčkom in polkam so
sledile zborovske pesmi, tako da
so kmalu ustvarili veslo vzdušje,
ki je bilo očitno nalezljivo tudi
za prisotne goste, ki so godce in
pevce ter plesalce spodbujali s
ploskanjem.
Pred vrnitvijo so si izletniki iz
Devina še ogledali središče Cor-
tine, občudovali srenjsko hišo ob
cerkvi in nato v avtobusu s pet-
jem in igranjem poskrbeli, da je
povratna pot minila še prehitro.
M. K.
Slovenija 21. aprila 2016 13
Krajani Bilj želijo v stari opekarni urediti
muzej
Zaradi usode stavbe stare opekarne - frnaže so se nedavno na
zboru krajanov zbrali krajani Bilj. Odločali so se o tem, ali bodo del
stavbe prodali zasebniku, ki bo po obnovi v delu uredil industrijsko
proizvodnjo, ali pa bo Občina Miren-Kostanjevica poskušala dobiti
denar za obnovo in v stavbi urediti muzej. Z glasovanjem so se
odločili za slednje.
Frnaža je kot stavba zaščitena kot kulturna dediščina Bilj. Kot je
na zboru povedal župan Občine Miren-Kostanjevica Mavricij
Humar, pa sta zaščitena le zunanjost in visok dimnik, zato bi bile
lahko v notranjosti stavbe različne vsebine. Tako ne bi bilo nič
narobe, če bi bila v delu stavbe ponovno industrijska proizvodnja,
del pa bi bil namenjen muzeju opekarstva in drugim tržnim
dejavnostim.
Vendar je lani ustanovljena občinska komisija pripravila drugačen
predlog vsebin v obnovljeni frnaži. Ta predvideva velik muzej prve
svetovne vojne, v manjšem delu pa bi lahko bile tudi druge tržne
vsebine, vendar nikakor ne proizvodnja.
Župan je zbrane krajane Bilj opozoril, da občina nima dovolj
denarja za obnovo objekta, ki kar hitro propada. Nujno bi bilo, da
bi v najkrajšem možnem času obnovili vsaj streho in tako zaščitili
nekdanje peči in notranjost stavbe. Kljub temu da je frnažo občina
dobila brezplačno od Goriških opekarn, pa bo morala iz te pogodbe
storiti še marsikaj, tako da prenos lastništva za občino nikakor ne
bo brezplačen.
Krajani so na koncu z glasovanjem potrdili sklep, da želijo prenoviti
frnažo v muzej. Njihov sklep bo župan prenesel občinskemu svetu,
ob tem pa je krajanom povedal, da ga bo občina spoštovala.
V Krpanovem domu v Pivki tudi o Novem
glasu
V petek, 15. aprila, je bil v Krpanovem domu kulturni večer v nizu
številnih srečanj z literarnimi in dramskimi ustvarjalci, ki jih že
dvajset let pripravlja Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa
Pivka. Gost večera je bil v krasnem kulturnem hramu naš urednik
Jurij Paljk. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka je
na večer povabilo tudi Pevsko vokalno skupino Šmihel, ki je pod
vodstvom Tjaše Smrdel ubrano zapela dva sklopa ljudskih in
znanih slovenskih pesmi. Prof. Irena Marangon se je pogovarjala
z Jurijem Paljkom, ki je med drugim spregovoril tudi o našem
tedniku in stanju slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Kratke
Papež Frančišek se ne zavzema za noben družbeni sistem, ampak se trudi za dobrobit ljudi
Napovedi o vključevanju beguncev 
v slovensko družbo!
  Sloveniji nastaja veliko
dogodkov pomembnih
za celotno družbo in
državo, toda jih izvajajo in ocen-
jujejo na različnih ravneh. Vlada,
denimo, deluje skladno s svojimi
težnjami in koalicijsko
pogodbo, pri čemer pa
doslej ni napravila sko-
raj nič pomembnega za
državljane. Zaradi tega
obstaja veliko nezado-
voljsto in kritik na vseh
področjih t. i. civilne
družbe. Očitno je tudi,
da se premier Miro Ce-
rar krčevito oklepa
oblasti in je odločen, da
ostane na njenem vrhu
bolj, kot pa je, denimo,
to znal v svojem man-
datu Janez Janša.
Upoštevaje razmere je
najbrž najbolj primer-
no izhodišče in napoti-
lo za delo časnikarja ti-
sto, kar je pred kratkim
na prvi strani tednika
Družine zapisal msgr. Alojz Uran,
upokojeni nadškof, metropolit.
Zatrdil je, “da je življenje
močnejše od smrti, ljubezen
močnejša od sovraštva, dobrota
močnejša od hudobije in svetlo-
ba močnejša od teme”.
Toda najbolj aktualno je vprašan-
je, ki ga postavljajo v politiki in v
bolj osveščenem delu slovenske
javnosti o tem, “kdo je papež
Frančišek in kakšna je njegova
smer”. V slovenskih kinemato-
grafih, celo v neki odročni vasi v
Breginjskem kotu, od Velike noči
naprej predvajajo film z naslo-
vom “Papež Frančišek: pot do
svetega sedeža”; zaradi njegove
vsebine se v Sloveniji papeža ne-
prestano polašča politična levica.
Aktualnost tudi v Sloveniji popu-
larnega in čedalje bolj poslušane-
ga sv. očeta je v tedniku Družina
v daljšem komentarju ocenil teo-
log in publicist Ivan Štuhec. Ta
poudarja, da sedanji papež ne
rešuje nobenega družbenega si-
stema, “saj je v središče svojega
delovanja postavil človeka in nje-
govo odgovornost v družbi in
V življenju”. Pisec komentarja jezato lahko prepričljiv v dokazo-vanju, “da papež Frančišek ni le-
vičar, pa tudi desničar ne”.
Tisto, kar se zdaj zdi najpomem-
bnejša zadeva v Sloveniji, ki bo
lahko imela dolgoročne, celo
usodne posledice za slovenski
narod, je vključevanje migrantov
oz. beguncev v slovensko družbo
in državo. Napoveduje ga Boštjan
Šefic, državni sekretar v notran-
jem ministrstvu, ki je seveda tudi
glasnik vlade in koalicije. Po nje-
govem prepričanju “bomo Slo-
venci skupaj ustvarili lepo, pozi-
tivno in spodbudno okolje za be-
gunce, jim pokazali, da smo so-
dobna država ter odprta in
strpna družba”. Sodeč po stanju
in odmevih, največji del sloven-
ske javnosti zavrača želje in na-
povedi državnega sekretarja v no-
tranjem ministrstvu. Boštjan
Šefic molči o tem, da je v Slove-
niji samo enajst državljanov pri-
pravljenih dati svoje stanovanje
v najem kaki begunski družini.
Med njimi ni nobenega bogataša
ali politika. Tudi je očitno ne-
skladje med Šeficevo dobrodošli-
co beguncem in dejstvom, da na
slovensko-hrvaški meji še vedno
stoji 156 kilometrov dolga ograja
oziroma tehnična ovira za preha-
janje beguncev. Nekateri levičar-
ski politiki, ki jim ovire na meji
niso všeč, npr. Matjaž Hanžek,
nekdanji varuh človekovih pra-
vic, bi bili pripravljeni sprejeti
kar 200.000 islamskih beguncev,
skromnejši Luka Mesec pa naj-
manj 50.000. Vsem prišlekom bi
podelili državljanske pravice in
ugodnosti, kakršnih nimajo naši
upokojenci s 40-leti upokojenske
dobe, ki so ves čas delali za
državo in sebe, plačevali davke in
druge prispevke, sedaj pa jih je
skromna pokojnina pahnila v
revščino. Ker namerava sedanja
oblast prihajajočim beguncem
podeliti tudi volilno pravico, to
kaže, da si hoče na ta način zago-
toviti zadosti močno volilno ba-
zo, da bi bili zdaj vladajoči lahko
v prihodnje ponovno izvoljeni.
V javnosti tudi opozarjajo, da
večini beguncev ne pride na mi-
sel, da bi se podredili oz. prilago-
dili slovenskim razmeram, saj
imajo drugačne namene. V Slo-
veniji, državi, ki jim je oz. bi dala
zatočišče, nameravajo sčasoma
prevladati in jo preoblikovati ta-
ko, da bi bila naša ureditev po-
polnoma soglasna z vero, ki jo s
seboj prinašajo begunci.
V daljšem in poglobljenem inter-
vjuju, objavljenem v novi številki
tednika Demokracija, je tudi Mi-
roslav Mozetič, predsednik ustav-
nega sodišča, ugotovil, “da je v
Sloveniji čedalje več znakov, ki
opozarjajo, da nam ni uspelo s
prehodom iz totalitarne v plural-
no in demokratično državo, ki
spoštuje človekove pravice. To
pomeni, da ni uspelo
vzpostaviti države, kjer
vlada pravo po načelih
pravičnosti in ne pravo
po načelih totalitariz-
ma”. Tudi zaradi tega le-
vičarski časnik Delo
noče ugotavljati sloven-
skih imen v davčnih oa-
zah. Časnikarka Dela
Anuška Delič, ki se z za-
devo ukvarja in po-
ročanje časopisa usmer-
ja, ni doslej razkrila še
nič takega, česar javnost
doslej še ne bi vedela.
Ugotavljajo, “da ni na-
pravila ničesar, kar bi
škodovalo slovenski eli-
ti”.
Med dogodki, vrednimi
kritike in obsojanja, ki
pa o njih javnost malo ve, je huj-
skanje stranke t. i. demokratičnih
socialistov, ki jih vodi Luka Me-
sec, zoper skupino državljanov,
ki poskuša pred ljubljansko po-
rodnišnico z molitvijo opogumi-
ti matere, naj ne zavržejo svojih
še nerojenih otrok. Statistika je
neusmiljena, ko ugotavlja, da je
bilo od leta 1955 pa do sedaj v
Sloveniji zavrženih kar okoli
600.000 še nerojenih otrok, ki bi
postali naši sonarodnjaki in
sodržavljani. Najhuje je bilo v le-
tih od 1975 do 1985, ko je bilo v
Sloveniji splavljenih 42 odstot-
kov otrok. Najstarejši od splavlje-
nih bi imeli sedaj okoli 60 let, bili
bi lahko starši, ali celo stari starši.
Lahko povsem resnično oceni-
mo, da imamo zaradi splavljenih
otrok v Sloveniji demografsko
vrzel, ki dosega od milijona do
milijona in pol ljudi. Pesnica in
umetnica Svetlana Makarovič je
v zadnji številki Pogledov, zdaj že
ukinjenega štirinajstdnevnika za
umetnost, kulturo in družbo, ci-
tirala svojega očeta, ki naj bi vsa-
ko jutro, ko se je zbudil, rad rekel
V Ajdovščini predstavili novo delo dr. Branka Marušiča
Monografija o narodnem buditelju
dr. Karlu Lavriču
  godovinar Branko
Marušič je napisal
monografijo o Karlu
Lavriču, narodnem
buditelju, ki je v Ajdovščini v
60. letih 19. stoletja odprl
čitalnico, njena naslednica
Lavričeva knjižnica pa danes
nosi njegovo ime. Z njo
knjižnica zaokrožuje
praznovanje 150. letnice
nastanka.
Knjiga Branka Marušiča, ki
so jo v četrtek zvečer
predstavili javnosti prav v
Lavričevi knjižnici v
Ajdovščini, poznavalsko
obravnava dr. Karla Lavriča.
Bil je ena ključnih osebnosti
primorskih Slovencev,
narodnjak, ki je v
liberalizmu - predvsem v
svobodnem delovanju in
uveljavljanju posameznika -
prepoznal temeljno gibalo
celostnega razvoja človeštva.
Z “Z zbiranjem gradiva o dr.Karlu Lavriču sem se
sistematično ukvarjal nekaj
let, knjiga pa je nastala v
zadnjih dveh letih”, je na
predstavitvi monografije
povedal Marušič in
nadaljeval, da spomin na
Lavriča ni nikoli povsem
ugasnil, pač pa se je z leti
le nekoliko zmanjševal.
Direktor Lavričeve
knjižnice v Ajdovščini
Artur Lipovž pa je
povedal, da monografija
lepo zaokrožuje
praznovanje 150. letnice
nastanka knjižnice.
Obenem so z izdajo dobili
nekaj, kar “lahko
ponudijo ljudem, ko
govorijo o svojem
ustanovitelju”.
Monografijo z naslovom
Doktor Karel Lavrič (1818-
1876) in njegova doba sta
izdali Inštitut za kulturno
zgodovino ZRC SAZU in
Lavričeva knjižnica
Ajdovščina. Lavrič je bil med
primorskimi Slovenci zelo
priljubljen in je užival sloves
najpomembnejšega
primorskega politika druge
polovice 19. stoletja. Skoraj
četrt stoletja je
narodnobuditeljsko deloval
v čitalniškem in taborskem
gibanju, od začetkov je
aktivno spremljal kulturni in
politični razvoj ter družbeno
napredovanje Slovencev.
Doživel je prva politična
nesoglasja med Slovenci in
končal svoje življenje takrat,
ko se je že zarisovalo
obdobje nemirnega in
neiskrenega slogaštva v
slovenski politiki. Popolno
uresničevanje slovenskega
političnega programa je bilo
kljub nekaterim dosežkom
še vedno daleč od tega, da bi
bilo končano.
Že v obdobju Lavričevega
življenja so se začeli odvijati
narodnostni boji, ki so na
Primorskem, za razliko od
ostalih slovenskih ozemelj,
kjer je bil bolj izrazit pritisk
nemštva, vsebovali
predvsem problematiko
ciljev italijanskega
preporoda in iredentizma.
Prekleti svet. Tako misli tudi sa-
ma sedaj, “ko ni niti približno ta-
ko slabo, da ne bi moglo biti še
veliko slabše”. Na kritiko o so-
vražnem govoru, ki ga je upora-
bila na lanskem Knjižnem sejmu,
ko je za poslanca Nove Slovenije
Jožefa Horvata, duhovnika Bran-
ka Cestnika in politika Aleša
Primca dejala: “Bolj ko jih gle-
dam, bolj mi je žal, da niso bili
splavljeni, ko je bil še čas”. Zdaj
je v zadnji številki Pogledov po-
jasnila, “da se njeno mnenje ni
toliko nanašalo na prva dva, tem-
več na Aleša Primca in njegovo
drhal”.
Drugače, s povsem drugih izho-
dišč, v zadnji številki Pogledov
razmišlja Renata Salecl, filozofin-
ja in vsestranska intelektualka.
Po njenem mnenju Slovenija
“nenehno cepeta in caplja in tu-
di v EU poskuša ugotavljati,
kakšna je, denimo, želja Bruslja
ali katera bi bila tista pot, da bi
bili ljubljeni s strani velikih poli-
tičnih igralcev. V teh trenutkih
krize Slovenija na žalost nima vo-
diteljev, ki bi lahko razmere po-
mirjali. Predvsem to velja za Bo-
ruta Pahorja, predsednika države,
in za Mira Cerarja, predsednika
vlade”. Pomenljiva je tudi misel
pisatelja in akademika Borisa Pa-
horja, zapisana v intervjuju z
njim, objavljenim prav tako v
zadnji številki Pogledov. Pre-
pričan je, “da družba ni vredna,
da je toliko ljudi z življenjem
plačalo za svobodo. Če je svobo-
da samo to, da delaš kariero zase
in da je v življenju pomemben
samo denar, potem so tisti ljudje
v taboriščih umrli zaman”.
Še novica, ki zelo odmeva v jav-
nosti. V porodnišnici v Postojni,
ki velja morda za najboljšo v Slo-
veniji, je zdravnik naredil napako
pri porodu novorojenčka
družine iz Nove Gorice. Novoro-
jenček je dobil trajne poškodbe
možganov. Porodnišnica v Po-
stojni bo morala družini plačati
kar okoli 800.000 evrov odškod-
nine. Seveda bodo tudi ta denar
morali dati davkoplačevalci.
Marijan Drobež
Goriška / Aktualno21. aprila 201614
NATUROPATSKI NASVETI (104)Erika Brajnik
NATUROPATSKI KONGRES
ODPIRA VRATA V SVET
Prvi naturopatski kongres je za nami. Odziv
publike, novinarjev in predavateljev je bil na-
ravnost fenomenalen. Prvi naturopatski kon-
gres v Sloveniji je gostil predavatelje-naturo-
pate iz vsega sveta, s pomočjo katerih smo
lahko prisluhnili izjemno zanimivim temati-
kam z naturopatskega vidika. Kongres se je
začel s pozdravom predsednice združenja na-
turopatov Slovenije Erike Brajnik, sledilo pa
je predavanje Tine Hausser, podpredsednice
svetovne naturopatske federacije in podpred-
sednice naturopatskega združenja Fenaco za
stike z javnostjo, ki je spregovorila o zgodovi-
ni naturopatije, pionirjih naturopatije v sve-
tu; v povezavi s tem je omenila, da je
združenje naturopatov Slovenije pionir in or-
je ledino za uveljavitev naturopatije v Slove-
niji. Nato je bilo na vrsti izredno zanimivo
predavanje Jordija Martineza Gonzaleza, na-
turopata s Tenerifov, ki je napisal tudi knjigo
o fibromialgiji, spregovoril pa je o vzrokih,
doživljanju in sobivanju z bolečino. Tudi fi-
ziatrinja iz Beograda Sladjana Djukic je pred-
stavila vse dimenzije doživljanja in premago-
vanja bolečine. Sledilo je predavanje predsed-
nice združenja Kneipp Vrhnika Maje Artenjak
o Kneippu in povezavi z naturopatijo.
Zelo priznan naturopat iz Madrida Alfredo
Abascal je izpostavil zanimivo tematiko in ko-
relacijo med Bachovimi cvetnimi esencami in
reikijem. Isti predavatelj bo novembra letos
prek Naturopatske šole Saeka vodil tudi spe-
cializacijo iz floriterapije v Sloveniji.
V popoldanskem času so si sledile tematike: o
Alzheimerju oziroma diabetesu tipa 3 z Lauro
Passage Suarez, o pomenu mikrobiote dr.
Heide de Togni in o tem, kaj pomeni biti na-
turopat, dr. Rudy Lanza. Slednji je primerjal
naturopata z zdravnikom - če zdravnik zgreši
zdravljenje, se zvali krivdo na zdravnika in se
ne oblati celotne medicine; če zgreši naturo-
pat, pa je omadeževana celotna naturopatija;
če pa je naturopatsko zdravljenje uspešno, se
ga ne more potrditi, ker ni znanstveno doka-
zano!
V tem duhu je predavanje Erike Brajnik želelo
poudariti dejstvo, da je naturopatija umet-
nost, ki izboljšuje kvaliteto bivanja.
Čez celi kongres so slušatelji lahko povezovali
in spoznavali tako teorijo kot tudi prakso.
Študentka naturopatske šole Saeka Simona
Domjan je tako predstavila projekt krepitve
posameznika v domu ostarelih v Sloveniji.
Rezultati projekta glede izboljšanja zdravja in
ekonomskega prihranka v domu ostarelih za
obdobje enega leta so bili zelo zgovorni, kar
je samo dodatno poudarilo dejstvo, da pri
tem ni govora samo o teoriji, ampak prihaja v
Sloveniji že do njene uresničitve v praksi.
Kongres se je končal z izjemnim predavanjem
naturopatinje iz Gvatemale Albe Ibanez, ki je
nazorno prikazala, kako naturopatija izhaja iz
same matere zemlje, ki jo je vredno spoštova-
ti, iz nje izhajati in se ji klanjati. Torej gre pri
naturopatiji za veliko povezanost z naravo.
Glede na to, da ta naturopatinja vodi v Gvate-
mali 2 bolnišnici, 9 zasebnih klinik in natu-
ropatsko šolo, so združenje naturopatov Slo-
venije, naturopatska šola Saeka in združenje
naturopatov iz Gvatemale podpisali spora-
zum o sodelovanju, kar pomeni, da bodo
imeli bodoči nauropatje Slovenije, vpisani v
združenje naturopatov, možnost do opra-
vljanja potrjene delavne naturopatske prakse
v Gvatemali.
Med kongresom je predsednica združenja na-
turopatov Slovenije Erika Brajnik podpisala
sporazum z mednarodno naturopatsko orga-
nizacijo Fenaco, kar daje Združenju naturopa-
tov Slovenije večjo veljavo in ga postavlja na
evropsko in svetovno raven.
Za vse informacije o vpisu v združenje in po-
gojih na www. naturopatija. org.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 19. aprila, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (12) Mariza Perat
Nato je Gospa dostavila:
“Če se bodo ljudje spreobrnili, se bo-
do kamni in skale spremenili v kupe
žita in krompir na njivah bo kar sam
uspeval”.
Marija je nato vprašala oba vidca, ali
lepo opravljata svoje molitve, pa sta
ji oba priznala, da so njune molitve
bolj revne. Tedaj jima je Božja Mati z
materinskim glasom priporočila, naj
svojo molitev dobro opravita in vsako
jutro in vsak večer zmolita vsaj
očenaš in zdravamarijo, če pa jima čas
dopušča, naj pa zmolita še kaj več.
Gospa jima je nato še naročila, naj
njene besede sporočita ljudem, nakar
je izginila.
Mariji so ves čas po licih polzele solze
in so ob njenem odhodu kot svetleče
kaplje padale na zemljo, nakar so iz-
ginile.
Tu ne moremo prezreti enakosti sporočila, ki
ga je Božja Mati leta 1855 izrekla Tereziji Duš v
Porčinju nad Čedadom. Tudi takrat je namreč
vidkinji naročila, naj ljudje posvečujejo nedelje
in naj ne preklinjajo, sicer se bodo vsi pridelki
skvarili.
Besede, ki jih je nebeška
poslanka izrekla, so
izražale žalostno versko in
moralno stanje, ki je vla-
dalo bodisi v La Salette
bodisi v kraju Corps ter v
drugih okoliških krajih.
Razširjeno je bilo preklin-
janje, ljudje niso spoštova-
li ne nedelj ne praznikov,
zakoreninjeno je bilo so-
vraštvo do duhovnikov.
Slednje se je stopnjevalo
do take mere, da so vsakega duhovnika, ki se
je prikazal na cesti, zmerjali in zasmehovali.
Marijine napovedi so se kmalu začele ure-
sničevati.
Leta 1846 je bila huda zima. V kraju Corps v
resnici že za Božič ni bilo nikjer dobiti krom-
pirja, ki je tu bil glavna hrana. Primanjkoval
pa je tudi v drugih krajih, tako da je vlada pre-
povedovala, da bi krompir izvažali. Mnogo lju-
di je od lakote um-
rlo, ne samo v Fran-
ciji, ampak tudi
drugje.
Na Irskem je že leta
1845 krompir priza-
dela peronospora,
bolezen, zaradi kate-
re je pridelek bil sil-
no majhen. Nasled-
nje leto so ljudje bili
prisiljeni saditi
krompir, ki je bil že
okužen. Pridelka
sploh ni bilo. Pojavil
se je še tifus in druge
bolezni. Računajo,
da je od 8 milijonov
prebivalcev takrat
na Irskem umrlo mi-
lijon ljudi. Množice
Ircev so se takrat izselile. Večina jih je odšla v
Združene države.
Leta 1847 je začelo primanjkovati žito. V na-
slednjih letih je bolezen zajela žitna stebelca
in klasje se je sesulo v prah. Tudi drugih pri-
delkov ni bilo. V letu 1851 so se skvarili
orehi. Ti so v nekaterih deželah Francije
bili glavni pridelek. Bolezen je napadla tu-
di grozdje. Spomladi leta 1847 so možje,
žene in otroci blodili po njivah in iskali
zelišča, da bi si z njimi potešili lakoto.
Sv. Janez Bosko s tem v zvezi poroča:
“V Franciji je nastala huda lakota. Na ce-
stah je bilo videti množice sestradanih lju-
di, ki so v skupinah po tisoč hodili beračit.
Medtem ko se je v Italiji spomladi leta
1847 žito zelo podražilo, so v Franciji vso
zimo v letu 1846-47 trpeli hudo lakoto. Še
bolj pa je ta bila občutena v francosko-
pruski vojni leta 1870-71. V Parizu je v tistem
času neka zelo pomembna oseba svojim prija-
teljem na veliki petek priredila razkošno poje-
dino. Par mesecev zatem so najbogatejši pa-
riški meščani bili prisiljeni, da so se preživljali
z najslabšo hrano in z mesom najbolj odvrat-
nih živali. Marsikdo izmed njih je umrl od la-
kote”.
/ dalje
Marija z vidcema
Sv. Janez Bosko
  ajeni smo, da, ko
nastopa dramska
skupina Prosvetnega
društva Štandrež, se župnijska
dvorana Anton Gregorčič
napolni do zadnjega kotička. V
nedeljo, 17. aprila, se je
napolnila tudi ob nastopu
mladinske dramske skupine, ki
se je prvič predstavila z
zahtevno humoresko
Butalci. Posamezne
nastopajoče smo že
videli na štandreškem
odru v krajših prizorih,
tokrat se je skupina
petih fantov in dveh
deklet (od 14. do 16.
let) opogumila in se
lotila dela, ki zahteva
veliko dobre volje,
veselja do igranja in
pozitivnih energij.
Delo je seveda
namenjeno predvsem
odraslim.
Butalske humoreskne
zgodbe je Fran
Milčinski napisal leta 1917 in
so bile objavljene v raznih
časopisih. V knjigo so bile
zbrane po njegovi smrti. Gre
za več kot trideset zgodb, ki
imajo za protagoniste razne
svojevrstne junake, ki se
pojavljajo v posameznih
zgodbah. Režiser Emil Aberšek
je v gledališkem listu zapisal,
da se je skupina odločila za
nekaj teh zgodb, ki so jih
lahko povezali v logično
predstavo.
V humoresko je vkjučenih tudi
več gledaliških songov, ki jih je
uglasbil Matej Petejan in v
katerih je zelo dobro ujel duha
besedila Frana Milčinskega. In
glasbo so mladi najprej vzeli za
svojo. Potem pa so z njeno
pomočjo počasi pronicali v
duhovito, skoraj pravljično
besedilo.
V Ko zgodbe pogledamo z večstrani, se brez težav znajdemov današnjem času. S tako
radoživimi Butalci se človek z
lastno nespametnostjo srečuje
skoraj vsak dan. Butalci so
doma iz kraja Butal, ki je
neznano kje, lahko pa bi bile
nam v najbližji soseščini.
Imajo se za zelo pametne in
bistre, v resnici pa so precej
omejeni.
Mladi igralci so se z
navdušenjem in
požrtvovalnostjo vrgli v
zahtevno delo in prepričljivo
oblikovali nekaj likov
Butalcev. V posameznih
vlogah so nastopili: Lorenzo
Marussi kot župan Milan
Turkavidel, Virginia Braini
njegova žena Štefka, Pietro
Grauner policaj Jaka Prismuk,
Alberto Medeot župnik Lokar,
Ester Sclauzero Butalka Anica
Meketačeva, Christian
Zavadlav pek Grega
Brezhlačnice in Gabriel Braini
razbojnik Cefizelj, ki so se ga
vsi bali in se mu izogibali.
Z mladimi sta se pošteno
natrudila mentorja Daniela
Puja in Božidar Tabaj, za
primerne kostume je
poskrbela Nevenka
Tomaševič, za sceno
Leopold Plesničar,
Franko in Joško Kogoj
in za tehniko Simon
Florenin, Marko
Brajnik in Juri
Faggiani.
Predstava nudi
enourno prijetno
razpoloženje, mladi so se
sproščeno sukali po odru in
svoje modrosti sporočali
gledalcem, ki so jih nagradili z
burnim ploskanjem.
Večkratno ploskanje med
predstavo je bil očiten dokaz,
da je igra vse zadovoljila, saj so
se mladi igralci uživeli v
posamezne vloge in jih z
navdušenjem odigrali.
Pietro Grauner, odgovoren za
mladinsko dramsko skupino,
pravi: “Mladi nameravamo
nadaljevati gledališko
dejavnost. Zelo sem vesel, da
se je Prosvetno društvo
Štandrež obogatilo z mladimi
dekleti in fanti, ki bomo
nadaljevali to kulturno
bogastvo v Štandrežu”.
Tem dobrim namenom se vsi z
veseljem pridružujemo in
želimo mladim, da bi njihova
gledališka pot bila polna
zadoščenja in uspehov.
Z humoresko Butalci bodo
nastopili v Kulturnem centru
Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo,
15. maja, v okviru niza Iskrivi
smeh na ustih vseh.
DP
Foto DP
Dramska skupina PD Štandrež
Premiera Butalcev 
v mladinski zasedbi
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Razglasili bodo nagrajence natečaja
  rad Vlade Republike
Slovenije za Slovence v
zamejstvu in po svetu
zaključuje že XIV. Nagradni na-
tečaj za diplomska, magistrska
in doktorska dela na temo Slo-
vencev v zamejstvu in v izsel-
jenstvu ter obvešča o javni raz-
glasitvi nagrajencev oz. nagra-
jenk.
U Na podlagi ocene strokovne ko-misije bo tako Gorazd Žmavc,minister za Slovence v zamej-
stvu in po svetu, na posebni slo-
vesnosti razglasil dobitnike na-
grad.
Ta bo v sredo, 11. maja 2016, ob
10:30 v Vili Podrožnik (Cesta
27. aprila 59) v Ljubljani.
Na podelitev bodo poleg medi-
jev vabljeni udeleženci na-
tečaja, njihovi mentorji, člani
strokovne komisije za nagradni
natečaj, člani Komisije DZ za
odnose s Slovenci v zamejstvu
in po svetu, osebe s področja
kulturnih, znanstvenih, vlad-
nih in nevladnih organizacij, ki
se ukvarjajo s tematiko Sloven-
cev v zamejstvu in po svetu idr.
Aktualno 21. aprila 2016 15
  edno, ko Tržačani ali Go-
ričani pomislimo na ita-
lijanske peščene plaže in
mondena obmorska letovišča, se
najprej spomnimo bližnjega
Gradeža in nekoliko bolj oddal-
jenega in turističnega Lignana.
Za Carole, mesto barv, ve malok-
do, oziroma, vsi vedo, da obstaja
nekje v bližnjem Venetu, a skoraj
nihče ga ne pozna.
Z možem sva si zaželela pomlad-
nega pohajkovanja pred veliko-
nočnimi prazniki. Sam je predla-
gal Chioggio, a ker sem jaz bolj
preračunljiva in nimam rada
dolgih enodnevnih voženj, sva
se zmenila, da pogledava, kakšne
so Caorle, ki niso od naših krajev
oddaljene niti 100km. Odločila
sva, da se izogneva avtocesti, ki
je ob prazničnem času preveč
natrpana, vsaj v letih izobilja je
bilo tako, in se raje voziva po bolj
slikovitih pokrajinskih cestah.
Pot je naju tako peljala mimo sli-
kovitih beneških mestec, Latisa-
ne in Portogruara, ter manjših
V zaselkov sredi urejene, lepo ob-delane in popolnoma golenižine. Sicer zanimiva pokrajina
s številnimi kulturnimi spome-
niki, ki pa je mi Slovenci nismo
vajeni. Po nekaj urah vožnje mi-
mo neskončnih polj in številnih
naselij, se nama globoko v srcu
že toži po zelenih gričih in trav-
nikih. A Veneto je tak, pokrajina
iz geometrijskih likov. Tudi cesta,
ki se nekje v bližini Concordie
Sagittarie odcepi proti morju in
Caorlam, je popolna ravna črta.
Nobenega ovinka vse do obale.
Samo polja, cesta in nebo.
Nižina vzbuja v meni občutek
žalosti. Skoraj vedno razen v poz-
ni pomladi, ko je polna zelenja,
brstenja in življenja. Jeseni in po-
zimi je popolnoma brezbarvna,
ovita v rjavo in sivo. Tedaj ji me-
gla skoraj ne dovoli pogleda v
nebo. Samo tišina in vlaga za
dolge mesece. Celo na Veliko
noč, ko je bilo že toplo in so se
Brda kopala v soncu, se je od
morja proti Concordii valila me-
gla in do poznega jutra je komaj
zaznaven dežek močil nižino.
Spomladi sicer nižina zacveti
in dobi svojo očarljivo
moč, a že poletje jo
spet zaduši. Vročina in
onesnaženje ubijata
življenje v njej. Ker ni
gozdov in dreves, je
podnevi še najbolj
hladno v starih
naseljih in v sen-
ci kamnitih
zgradb. Vem, da
bi ne živela tu,
saj si enostavno
ne znam pred-
stavljati sebe
brez gozdov in
gora. In brez ze-
lene barve. Zele-
no-modre Be-
nečije.
Pa vendar so Ca-
orle lepe, igrive, polne življenja.
To razumeš takoj, ko se zapelješ
na rob mesta in parkiraš. Igra
barv, ki te vabi v naročje. Popol-
noma nova podoba, za tistega, ki
je vajen lepega, a sivega Gradeža.
Z možem takoj razumeva, da sva
za obisk mesta izbrala najbolj
ugoden čas. Kljub temu da je Ve-
liki petek, turistov skoraj ni nao-
krog, plaža sameva v vsej svoji
veličini in valovi pojejo najlepšo
simfonijo neskončnosti. Plaža je
lepa, ker se morje in mivka spa-
jata z nebom. Nikogar ni, ki bi s
hrupom motil veličino in pastel-
ne barve pokrajine so tako
nežne, da si skoraj ne upaš vsto-
piti v ta prelepi okvir obmorske
pokrajine.
Ogledava si mesto, za katerega se
zdi, da ga je narisala in pobarvala
otroška roka. Ozke ulice z eno ali
dvonadstropnimi hišami, visoki,
ravni, zidani dimniki in lesena
polkna.
Vse v tisočerih
barvah in niansah. Živordeča,
rumena, vsi odtenki modre, ze-
lene in vijoličaste, polkna, ki se
v živih barvah odbijajo od fasad,
in ulice, ki se zdijo narejene iz le-
go kock. Ta barvitost je baje
značilna za vsa beneška ribiška
mesta. Nekje sem brala, da so ri-
biči, ki so večino življenja
preživeli na odprtem morju, svo-
je domove pobarvali v najbolj pi-
sane barve, da so se že na daleč
razlikovali drug od drugega. Ko
so bili daleč na odprtem morju,
so lahko opazovali svojo hišo,
kjer so jih čakali žena in otroci.
In jim je bilo lažje in lepše.
Zgodovinski viri in poznejša
najdba popolnoma ohranjene
rimske ladje iz prvega stoletja po
Kr. r. na morskem dnu v bližini
mesta, pričajo, da je naselje na-
stalo v času Rimljanov, in sicer
nekje v prvem stoletju pr. Kr..
Prvotno ime naj bi bilo Capru-
lae, in to baje zaradi številnih
koz, ki so se pasle po gozdovih,
ki so tedaj pokrivali danda-
našnjo popolnoma golo in ob-
delano nižino, tja do morja. Ne-
kateri arheološki ostanki vseka-
kor pričajo, da se je človek v teh
krajih zadrževal že veliko pred
nastankom mesta, v bakreni do-
bi. Strateški položaj in ugodna
lega ob ustju reke Lemene, sta
pripomogla, da se je mesto hitro
razvijalo in postalo pristanišče
bližnje Concordie. Med poz-
nejšimi vdori barbarov so Caor-
le zelo hitro rasle zaradi prisel-
jevanja preganjanih ljudi s kop-
nega. Ti so namreč bežali pred
plenilci in se zatekali v ribiško
mestece, ki je bilo v tistih časih
še otok. V šestem stoletju posta-
nejo Caorle škofovski sedež in
doživijo nov vzpon v času Be-
neške republike. V tistem času
so postale tudi trgovsko sre-
dišče, Beneška republika pa je
dala zgraditi
tudi pre-
stižno stol-
nico in zvo-
nik. Ravno
moč in bo-
gastvo pa
sta vzrok
plenjenja in
pustošenja s
strani Trsta
in Genove.
Vzpon in ugled mesta se
končata nekje s padcem Be-
neške republike, v devetnajstem
stoletju postanejo Caorle hab-
sburško letovišče, po težkem ob-
dobju obeh vojn, pa se turistični
vzpon mesta spet na novo
začne. V drugi polovici prejšnje-
ga stoletja postane eno izmed
najlepših in najbolj obiskova-
nih počitniških mest severnega
Jadrana.
/ dalje
Suzi Pertot
45. redni občni zbor ZSŠDI
Zaupanje v mlade sile
  dvorani športnega središča
Zarja v Bazovici je bil prejšnji
petek 45. redni občni zbor
Združenja slovenskih športnih
društev v Italiji. Kot ponavadi so
letno skupščino članic športne
krovne organizacije (prisotnih je
bilo 40 od 57 društev, letošnji OZ ni
bil volilnega značaja) počastili
številni ugledni gostje iz političnega
sveta. Naj omenimo, med drugimi,
le generalnega direktorja
Direktorata za šport, ki deluje v
sklopu Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport Republike
Slovenije Bora Štrumblja (pohvalil
je vitalnost športnega gibanja in
njegovo razvejenost) in župana
Občine Trst Roberta Cosolinija.
Slednji je vročil priznanja, ki jih
vsako leto podeljuje ZSŠDI na
občnem zboru. Za življenjsko
zvestobo slovenskemu športu v
Italiji sta nagrado letos prejela
odbojkarica Kontovela Sabrina
Bukavec in nogometaš Sovodenj
Saša Tomsič.
Skupščina delegatov včlanjenih
društev je sprejela novi članici,
odbojkarsko društvo Mavrica
Arcobaleno iz Gorice ter Kulturno
in rekreacijsko društvo Tržič. Že dalj
časa neaktivna Košarkarski klub
Cicibono in Balinarski klub Mak pa
so črtali iz seznama. Predstavitev
obračuna za leto 2015 in
predračuna za 2016 je podala
blagajničarka Sonja Sirk, poročilo
nadzornega odbora pa Nadja Kralj.
Vsebinske poudarke je v daljšem
posegu natresel predsednik Ivan
Peterlin. Med drugim je izpostavil
dejstvo, da slovenski šport
polagoma pridobiva v
organiziranosti Slovencev v Italiji
polnopravno mesto, ki mu pripada
in za kar si Peterlinov odbor
prizadeva dejansko od prvega dneva
prvega mandata. Pohvalil je
sodelovanje z institucijami, se
zahvalil sodelavcem in
pokroviteljem ter postregel s
podrobnim opisom opravljenega
dela. Tudi v zadnjih dvanajstih
mesecih se je njegova uprava
proslavila z vrsto novih, zanimivih
in izvirnih pobud tako na terenu pri
nas kot tudi v Sloveniji. Predsednik
je podčrtal pomen slovenskega
jezika, iskanja kakovosti, veliko
besed pa je namenil mladim, ki jim
je po njegovem potrebno zaupati in
jih angažirati. Poročilo je bilo sploh
dokaj pozitivno naravnano in je na
občnem zboru poželo odobravanje,
vzpodbudilo je tudi konstruktivno
razpravo.
HC
V
Pri morju je lepo
Caorle, mesto
barv (1)
  jubljana je tudi mesto razstav, kot ve-
do vsi njeni obiskovalci. Še najlepše
je (in poceni), če parkiraš v senčnih
parkiriščih ob parku Tivoli. Tu imaš že takoj
na razpolago na Jakopičevem sprehajališču
razstavo na prostem z velikimi fotokolorji,
ki te spremljajo do Grada Tivolija, kjer je
Mednarodni grafični likovni center v Lju-
bljani. Ta čas je na obeh krilih sprehajališča
nameščenih 120 fotografij iz razstave Na-
rodni parki z motivi ameriških narodnih
parkov in našega Triglavskega.
V Gradu Tivoli pa bo odprta do 5. junija
retrospektivna razstava grafičnega opusa
katalonskega mojstra Antonija Tąpiesa, ki
zajema obdobje 1959 - 1987. Eno od veli-
kih imen informela, je večkrat sodeloval
na ljubljanskem grafičnem bienalu. Tu je
prvič (1967) tudi prejel veliko nagrado in
s svojim razpoznavnim kolorizmom zaz-
namoval cel rod slovenskih umetnikov.
Razstava bo nudila tudi presežno primer-
jalno priložnost za vse ljubitelje drugega
velikega Katalonca, Joana Miroja, ki so lah-
ko pred kratkim občudovali njemu po-
svečeno razstavo v Vili Manin.
Obnovljena “zelena” Ljubljana
Ljubljana je v zadnjih letih temeljito obno-
vila svoje urbanistično lice, zlasti v središču.
Od Tromostovja so zelo lepo uredili oba
bregova Ljubljanice, tako na nasprotni stra-
ni Plečnikove Tržnice, kjer se je z nastan-
kom novega mostu iz umetnih prozornih
mas razvilo novo turistično območje s šte-
vilnimi kavarnami in trendnimi lokali.
Ravno tako mimo Šuštarskega mostu, v bli-
zini NUK-a in vzdolž Ljubljanice proti Filo-
zofski fakulteti so postavili na promenadi
ob Krakovskem nasipu velike fotografske
panoje. Sedaj je tam obeležena Pot spomi-
na in tovarištva, svojevrstna razstava na
prostem v počastitev 60. pohoda ob žici, ki
bo letos v nedeljo, 7. maja. Kot znano, gre
za 35 km dolgo rekreacijsko pot, ki poteka
v obroču, kjer je med drugo svetovno vojno
obdajala bodeča žica zasedeno Ljubljano.
Prej pa so bile na ogled na Krakovskem na-
sipu lepe nenavadne fotografije o Ljublja-
nici, kar se je uvrščalo v širši razstavni pro-
jekt o vodi v okviru praznovanj Ljubljane
kot Zelene prestolnice Evrope 2016. Evrop-
ska komisija je podelila slovenski prestol-
nici ta naziv, ker je “naredila največ spre-
memb v najkrajšem času” za trajnostni raz-
voj v urejenem in zdravem okolju. Ljublja-
na se je 2014 uvrstila med 100 TOP trajno-
stnih destinacij na svetu. Med pomenljivi-
mi dosežki gre izpostaviti, da je ljubljanska
pitna voda brez predhodne obdelave, da je
74% stanovanj ogrevanih z daljinskim ogre-
vanjem oz. plinom, da je na prvem mestu
v EU za ločeno zbiranje odpadkov (65%) in
za program nič odpadkov (“zero waste”),
da je na prebivalca 542 kvadratnih metrov
javnih zelenih površin (80 hektarjev novo
urejenih). Razstava Voda bo v Mestnem
muzeju Ljubljana vse do 8. maja, temelječ
na pomenu vode za preživetje, mobilnost,
komuniciranje, mitologijo, umetnost, je-
zik, ekologijo itd.
V modernističnem kompleksu
Ferantov vrt, ki ga je projektiral
Edvard Ravnikar, se nahaja 2 m
pod nivojem Slovenske ceste
Galerija Jakopič, kjer so še vidne
izkopanine rimske Emone. Tu
je še do sobote pregledna raz-
stava ALUO LXX: Preteklost, se-
danjost, prihodnost, ob 70-let-
nici začetka rednega akademij-
skega pouka na Akademiji za
umetnost in oblikovanje, z iz-
borom dokumentarnega gradi-
va in del študentov. V intimni
poltemi podzemskega prostora smo si lah-
ko ogledali v zadnjih letih odmevne razsta-
ve domačih umetnikov, kot tudi slikarja
Jožeta Ciuhe, fotografa Marka Modica, pa
tudi svetovnih mojstrov, kot Čeha Josefa
Koudelke, ki je zaslovel z reportažo o sov-
jetskem zatrtju Praške pomladi leta 1968. V
Galeriji Jakopič so bile razstavljene njegove
veličastne črno-bele reprodukcije sta-
rogrških in rimskih spomenikov iz vsega
Sredozemlja, na ogled dragoceni doku-
menti o pomnikih starih civilizacij, tudi
takšnih (kot v Palmiri), ki so jih uničili fa-
natični ikonoklasti države Isis.
Sedaj se obeta spet izjemen dogodek: od 31.
maja do 31. avgusta bo na dveh lokacijah,
v Galeriji Jakopič in Mestnem muzeju Lju-
bljana, razstava vseh 245 črno-belih foto-
grafij velikega formata, ki sestavljajo Gene-
zo brazilskega fotografa Sebastiča Salgada.
Gre za enega od osrednjih dogodkov, ki jih
ponuja Ljubljana kot Evrop-
ska zelena prestolnica. Zna-
ni angažirani fotograf, ki je
v zadnjih desetletjih doku-
mentiral največje humani-
tarne krize in katastrofe (iz-
koriščanje delavcev, posle-
dice vojn, lakote, suše), se je
s tem projektom posvetil
harmoničnim podobam
neokrnjene narave iz vseh
celin.
Nekonvencionalne podobe
Do sobote, 23. aprila, bo od-
prta v Galeriji Fotografija na
Levstikovem trgu razstava
Zgodnja dela Janeza Boga-
taja, ki je z devetnajstimi leti
postal fotoreporter Mladi-
ne, delal s Tonetom Stoj-
kom, Blažem Ogorevcem in
bil eden od pričevalcev nastajajoče sloven-
ske pomladi in takratnih kulturnih premi-
kov. Konec osemdesetih je šel v zatišje, se
posvetil branju, delal v antikvariatu in le
po dolgem premoru spet začel razvijati svo-
je tankočutno lirično razpoloženje, kar
pričajo krasna analogna črno-bela krajinska
tihožitja oz. že digitalna, rapsodična, skoro
nezaznavna med črno-belo in barvno šti-
mungo, v knjigah Pastorala iz 2004 in So-
nata for Sun and Fog (Sonata za sonce in
meglo) iz 2012.
/ str. 16
Davorin Devetak
L
Pestra ponudba v Ljubljani
Nekonvencionalni domači 
in veliki tuji mojstri
Marjan Skumavc: Ring2
Foto Janez Bogataj
Aktualno21. aprila 201616
  utri, v petek, 22. t. m., ob 17.
uri, bo v dvorani kulturnega
centra Millo v Miljah (na
trgu ob krožišču blizu avto-
busne postaje) projekcija filma
Terra di mezzo v režiji Mattea
Garroneja, zadnji iz filmskega
cikla “Odprta vrata” na temo
kulture sprejemanja novih pri-
seljencev. Skupina “Cittadini Li-
beri e Uguali” (Svobodni in ena-
ki državljani) iz Milj, kinoklub
Charlie Chaplin in krožek Istria
so se povezali, da bi se prav prek
filma lotili tega aktualnega
vprašanja. Ob nedavnih sklepih,
da se bo sprejemalo migrante tu-
di v naših krajih, je prišlo do
vročih polemik tudi v Miljah,
kjer je sicer doma kultura sožitja
in solidarnosti. Zato so priredi-
telji izbrali sodobne italijanske
avtorje, ki posegajo v to pošte-
J no, direktno, tudi boleče. Takose gledalci lahko soočajo,soočamo, s svojimi strahovi in
neznanjem, kar je ena od glav-
nih ovir za sprejemanje novih
prišlekov.
Ti filmi so šli bolj po festivalih,
kot po tv ali v kinu. Še morda
najbolj znan je bil prvi, Io sono
Li (rež. Andrea Segre), grenko-
sladka zgodba ljubezni in prija-
teljstva v beneški laguni med
dvema tujcema, mlado Kitajko
in starejšim ribičem, Radejem
Šerbedžjo, ki je zbežal iz Balkana
v vojni. Tudi film Cose dell'altro
mondo Francesca Patiernoja, ki
smo ga videli prejšnji teden, je
bil grotesken apolog o dragoce-
ni vlogi priseljencev za družbo
in gospodarstvo razvitega Vene-
ta (družinske pomočnice, delav-
ci itd.), s super Abatantuonom v
vlogi bogatega rasista in galerijo
tipov, ki so značilni tudi za dru-
ge bogate dežele italijanskega se-
vera. Presunljiv je bil Terraferma
Emanueleja Crialeseja, ki je
uprizoril huma-
nost in dostojan-
stvo sicilskih ri-
bičev, ki tvegajo
svojo skromno ek-
sistenco, da bi po-
magali nesrečnim
žrtvam morja.
Vsa tri že videna
dela so iz leta 2011,
jutrišnji Garrone-
jev film pa je sta-
rejši, iz leta 1996.
Razdeljen na tri de-
le prikazuje pripe-
tljaje tujih emargi-
nirancev, nigerij-
skih prostitutk, ki
se preživljajo v
rimskem predme-
stju, albanskih iz-
koriščanih delav-
cih, egiptovskega
nezakonitega prodajalca benci-
na na avtomatski črpalki. Tudi
ta bo nedvomno sprožil razmi-
slek med gledalci.
DavDev
  lužba dežele FJk za evropske sklade
je pred časom predstavila v Vidmu
razpis “Forme di Sviluppo”, ki ga
je Dežela namenila višjim šolam za iz-
delavo nove grafične podobe evropskega
programa POR FESR 2014-2020. Kot je
razložila odgovorna za komunikacijo
omenjenega programa Stefania De Col-
le, naj bi novi logotip predstavljal Dežel-
ni program FESR 2014-2020. V to so se
lahko vključili razredi oz. skupine dija-
kov v okviru posameznih zavodov do 8.
aprila. Šolski “kreativci” naj bi grafično
upodobili glavne sestavine programa
(sklope, čas izvajanja, naziv) in si tudi iz-
mislili slogan. Zmagoviti grafični osnu-
tek bo prejel prispevek 5.000 evrov, ki bo
služil za študijski izlet sodelujočih dija-
kov v evropsko mesto, kjer imajo sedež
inštitucije EU oz. za nakup informatskih
potrebščin.
Sandy Petrossi, ki se ukvarja s progra-
mom Interreg V-A Italija - Slovenija
2014-2020, je na videmskem srečanju
orisala kritične točke v komunikaciji do-
sedanjih programov in izpostavila glav-
ne smernice in nasvete za učinkovitejše
oblikovanje. Povedala je, da so ob stalni
rasti in množitvi EU inštitucij in progra-
mov uvedli celo posebno agencijo Inte-
ract, s funkcijo usklajevanja in boljšega
sodelovanja. Med cilji te agencije je celo
“harmonizacija brandov”, se pravi uskla-
ditev “džungle” simbolov in kratic
evropskih sredstev in birokratskih apa-
ratov, da bi ves ta balast kar se da poeno-
stavili in storili prijaznejše, bližje evrop-
skim državljanom...
Ne vem, koliko so bile s tem seznanjene
slovenske višje šole. Na videmskem
srečanju v avditoriju Dežele FJK v ul. Sab-
badini je bilo kar nekaj zadnjih razredov
iz raznih šol. Vsekakor informacije za na-
tečaj in morebitne sorodne pobude se
lahko dobijo pri infoPOR, servisu dežele
FJK za upravljanje evropskih skladov v
Trstu, ul. Udine 9, tel. 0403775957, mail
fondicomunitari @regione. fvg. it.
Vpogled v Evropo mladih
Srečanje, ki ga je priredila Enota za upra-
vljanje omenjenega programa pri cen-
tralnem vodstvu za proizvodne dejavno-
sti, je bil povod za širšo osvetlitev o pro-
blematiki Evropske unije in možnostih
za mlade. Vodja upravnega organa POR
FESR 2014-2020 Lydia Alessio - Verni je
povezovala razne posege. Iz deželnega
urada FJK v Bruslju se je oglasil po skypu
Gino Cormons, ki je orisal zgodovinsko-
institucionalni okvir EU, od ustanovit-
venih pogodb do razvoja glavnih struk-
tur, komisije, parlamenta, Sveta Evrope.
Omenil je vrhove predsednikov
držav, vlad, ministrov idr. visokih
predstavnikov 28 članic, ki imajo
zadnjo odločujočo besedo pri bistve-
nih sklepih, kot je danes, denimo,
ureditev vprašanja migrantov ali te-
rorizma. Institucionalni pregled je
dopolnil Pietro Sbuelz z informacijo
o Operativnem deželnem programu
(POR) FESR 2014-2020.
Najzanimivejši del srečanja pa so za
mlade prisotne predstavljala
pričevanja o zgodbah poslovnih
uspehov, ki so bile deležne evropskih
prispevkov v režiji same Dežele. Na-
vedli so primer pordenonske indu-
strije Roncadin, ki proizvaja zmrznje-
ne pice (tudi za izvoz) in je zrasla do 420
zaposlenih. Omenili so tudi z Videmske-
ga tovarno Video Systems, ki se uvelja-
vlja z inovacijskimi tehnologijami video-
nadzora po celem svetu ter ravno tako
inovativne proizvodne linije moke Mo-
lino Moras.
Živi del predstavitve pa je prispevala pro-
jektna menedžerka Romina Kocina, ki je
posredovala svojo izkušnjo iz videmske-
ga tehnološkega parka, kjer je zaposlena
in sledi financiranju podjetij in ustanov
FJK s sredstvi EU. Slovenka Lara Devetak,
predstavnica t. i. Erasmus generacije, je
s štipendijo deželne federacije zadružnih
bank opravila šestmesečni staž v brusel-
jskem uradu Dežele FJk in tako začela
svojo “profesionalno” evropsko pot. Po-
vedala je, da je po zaslugi lastnih med-
narodnih izkušenj Evropa postala njena
domovina. V okviru študija na tržaški
ekonomski fakulteti je eno leto bivala na
Danskem, magisterij je opravila na med-
narodnem tečaju IMB v Ljubljani. Ob
koncu posega je nazorno pokazala
evropski zemljevid z državami (skoro vse
članice Unije in tudi izven nje), ki jih je
obiskala oz. ima v teh tvorna prijateljska
poznanstva.
Dijakinja zavoda Einaudi Marconi iz Šta-
rancana Alessia Liska je poročala o pro-
jektu ASOC, Natura del Carso - Narava
Krasa Open data, ki je imel za cilj nara-
voslovno in kulturno ovrednotenje do-
berdobškega Krasa. Tako so mladi biz-
jaški raziskovalci prišli v stik tudi s slo-
vensko stvarnostjo. Na koncu se je ogla-
sil še Marco Pellarin po skypu iz rimske
univerze LUISS, kjer študira marketing.
Po mentorski zaslugi profesorice kemije
je kot višješolec sodeloval pri projektu,
ki se je uveljavil prej na državnem in po-
tem tudi na mednarodnem tekmo-
vanju za mladinske novatorje, kar ga
je “usodno” povezalo s svetom pod-
jetništva.
Ne vem, koliko prizadeto ali lagodno
so sledili mladi poslušalci izvajanju
svojih, le nekaj let starejših sovrstni-
kov, ki jim ponujajo pozitivno sliko o
evropskem udejstvovanju. Ob utri-
panju njihovih mežikajočih mobijev,
kdo ve, če se jim je približala ideja o
možni dejavni vključitvi v priložnosti,
ki se jim odpirajo s spoznavanjem je-
zikov in kultur drugih bližnjih držav,
v okviru raznih izmenjav. Kdo ve, ali
so doumeli vsebino ali smisel infor-
mativnih referatov, ki so opisovali
evropsko “zbirokratiziranost”, ob stop-
njevanju vse bolj razburljivih slik in
krvavih posnetkov iz kriznih območij
zunaj in znotraj Evrope, od množičnih
pobojev vojn na Bližnjem vzhodu in v
Afriki, do tragičnih brodolomov in ze-
meljskih kolon množic migrantov, do te-
rorističnih napadov islamističnih skraj-
nežev, ki so zajeli samo osrčje Evrope.
Mladi tako rekoč fiziološko razmišljajo
optimistično in delujejo z odprtim
srcem. Želel bi si, da bi jim izkušnja in
pričevanja nekaj let starejših sovrstnikov
pokazali zanje pravo evropsko pot.
Davorin Devetak
S
S 15. strani
Nekonvencionalni ...
  u pa so dokumentirani
njegovi začetki iz let 1978-
79, izvirni odtisi in
pričevanja iskanja 17-letnega ta-
lenta, ki ga je za fotografijo nav-
dušil Vlastja Simončič, medna-
rodno uveljavljeni gorenjski pe-
dagog po rodu iz
Trsta. Gre za prva vi-
zualna raziskovanja
okrog sebe in so-
vrstnikov, pokrajine,
t. i. nove topografije
in konceptualne fo-
tografije tistih let.
Bogataj je sedaj
vživet v vse druge vi-
zualne atmosfere, a
pri vsakem umetni-
ku je začetek bistven
in si res velja ogleda-
ti ta njegov “portret
umetnika kot mla-
dega psa”. V Galeriji
Fotografija, ki je odprta vsak dan
od 10. do 19. ure, v soboto do
14h in v nedeljo zaprta, je na raz-
polago domača in tuja literatura
o fotografiji in seveda omenjeni
T Bogatajevi knjigi.Ravno tako dragocena je bila ne-davna razstava v Galeriji Equrna
To sem videl s podnaslovom Pri-
zori iz življenja Marjana Skumav-
ca (1947-2011) . Vsi Ljubljančani
so v svežem Delu najprej prebrali
njegovo Malo nočno kroniko, to
je reportažno montažo najzani-
mivejših kriminalističnih dogod-
kov iz preteklega dne. Skumavc
je bil v stiku s policijo in drugimi
Natečaj za novo podobo programa FESR 2014-2020
Razpis za evropsko
ustvarjalnost mladih
SPDG / Kekčeva pot po Trnovski planoti
Slovensko planinsko društvo Gorica je v nedeljo, 10. aprila,
uspešno izvedlo drugi letošnji izlet v planine iz niza pohodov za
otroke in družine Kekčeva pot, tokrat na področje Trnovske
planote. Mali pohodniki in njihovi starši oz. prijatelji (skupno je
bilo 43 udeležencev) so se v jutranjem času najprej pripeljali do
slikovite vasice Predmeja nad Lokavcem pri Ajdovščini, od koder
so pričeli svojo pot proti koči Antona Bavčerja na Čavnu (1242
m). Hodili so v glavnem po gozdnih, skrbno izpeljanih stezah in
v zadnjem delu poti tudi po asfaltni oz. makadamski cesti. Po
sproščenem postanku pri gostoljubni koči, ob prosti igri otrok
na travnati jasi pred kočo, so izletniki pogumno nadaljevali pot,
ponekod tudi nekoliko zahtevno, do Kuclja (1237 m), najbolj
razglednega travnatega vrha Čavna z zanimivim botaničnim
bogastvom in enkratnim razgledom na Vipavsko dolino, Kras,
Jadransko morje in Furlansko nižino. Pohodnike so v glavnem
cel dan spremljali prijetni in topli sončni žarki, katerim pa se je
na vrhu Kuclja “pridružil” svež vetriček! Med zadnjim delom hoje,
ob vrnitvi v dolino, je izletnike presenetil rahel dež, ki pa jim
vsekakor ni odvzel zadovoljstva in navdušenja nad krasnim
dnevom, ki so ga preživeli v stiku z naravo ter v veseli družbi
vrstnikov in prijateljev. Posebno pohvalo si tudi tokrat zaslužijo
prav najmlajši pohodniki, predvsem zaradi svoje vztrajnosti pri
naporni hoji in premagovanju utrujenosti.
Naslednji izlet v sklopu Kekčeve poti bo na programu v nedeljo,
8. maja, ko bodo udeleženci obiskali Iški Vintgar in spoznali
naravne zanimivosti tega kraja na Notranjskem. / fk
Nedelja, 24. aprila 2016
17. mednarodni pohod treh mostov
Krajevna skupnost in Turistično društvo Solkan, Združenje KS
Pevma-Štmaver-Oslavje, KD Borgo Straccis, Društvo Svetogorska
četrt-Placuta v sodelovanju s KD Sabotin in z ASD Calcio Azzurra
ter pod pokroviteljstvom občine Gorica vabijo v nedeljo, 24. aprila,
na tradicionalni 17. mednarodni pohod treh mostov. Zbiranje in
vpis ob 8.30 v športno rekreativnem centru nekdanje karavle v
Solkanu (Ulica IX. korpusa 112), vpisnina znaša 5 evrov. Skupni
odhod ob 9.30. Trasa poti: udeleženci bodo šli od karavle mimo
industrijske cone v Solkanu, dalje Langobardska ulica, Klanec,
IX Korpus, most za v Brda, nekdanji kmečki mejni prehod
Štmaver, Pevma, Bella Veduta, Pevmski most, ul. degli Scogli,
Dolga pot, skozi industrijsko naselje spet do karavle
(kotalkališče). Pot je dolga približno 10 km. Ob poti bodo
postavljene okrepčevalnice. Na cilju no poskrbljeno za topel
obrok in pijačo. Nagrade bodo prejeli najmlajši in najstarejši
udeleženec ter največja skupina. Udeleženci naj s sabo vzamejo
veljaven osebni dokument.
Kratke
pristojnimi organi, zato je bil nje-
gov kolaž črne kronike vedno
pristen, verodostojen, spisan s
kančkom sočutja. Saj je bil velik
humanist in umetniška duša. Po-
leg pisateljske žilice je imel izrazit
slikarski talent, po šoli za obliko-
vanje in likovni akademiji je ob
30. letnem novinarskem delu
imel kakih 50 samostojnih raz-
stav. Kot je bilo videti iz razsta-
vljenih del, vangogovskih barv,
ekspresionistično
skrajnih prizorov,
baconovsko izklesa-
nih teles, je slikal to,
kar je poznal: osam-
ljenost nočnega
življenja, raz-
draženost malega
človeka, nemočni
boj boksarjev (bil je
slovenski prvak v
boksu), urbano
usodno mešanico
erosa in thanatosa,
živobarvne istrske
krajine...
Po besedah prijazne
gospe Nataše Dolinar od Equrne
si je razstavo, ki jo je postavil Ar-
ne Brejc, ogledalo mnogo ljudi,
tudi navadnih, ki so radi prebira-
li njegove članke in kolegov sli-
karjev. Galerija Equrna se nahaja
na lepem notranjem vrtu na Gre-
gorčičevi 3 (ob gledališču Glej)
in je bila ustanovljena leta 1982
kot prva privatna galerija v Jugo-
slaviji. Posluje od ponedeljka do
petka od 11h do 19h, ob sobotah,
nedeljah in praznikih je zaprta.
Ljubitelji designa pa si lahko do
1. maja ogledajo razstavo Saša J.
Maechtig: sistemi, strukture, stra-
tegije v Muzeju za arhitekturo in
oblikovanje (MAO), Gradu
Fužine, ki je nekoliko v periferiji,
na Poti na Fužine 2, dosegljiv z
mestnima avtobusoma št. 20 in
22 smer Fužine. Gre za retrospek-
tivno razstavo enega od najpo-
membnejših slovenskih ustvar-
jalcev na področju industrijskega
oblikovanja. Najbolj znana je nje-
gova modularna večnamenska
enota “kiosk K67”, eden od sim-
bolov t. i. jugo designa, kiosk iz
umetnih plastičnih mas, upora-
ben za trafike, čakalnice, ulične
prodajalne, ki je preplavil sloven-
ska, jugoslovanska in srednje
evropska mesta v drugi polovici
20. stoletja in leta 1970 bil sprejet
v zbirko newyorškega muzeja za
sodobno umetnost MOMA.
MAO je odprt od torka do nedelje
od 10. do 18. ure.
Saša J. Maechtig: ”kiosk K67”
Kulturni center Millo v Miljah
Filmska Odprta vrata