Gospodarske stvari. Načiu pomuoževanja trsov, da se v prvem letn grozdje dobi. Vse spodnje Štajersko noter do meje se peča z vinorejo, vse južne strani njenih goric so s trsjein obsajene; nikjer se pa trs po nživicah" (nvlačencah" —: ,,Senker") toliko ne pomnožuje kakor po goricab Sotskih in Crešenskih tje do sv. Duba. *) Še ni davno tega, kar je bil ta kraj jedini, iz kterega so se trsne sajenice skoro za vso Celjsko okolico dobivale in tudi še za bolj oddaljene kraje. Crešenski obkoreniujeni trsi ,,živice" so bile tnkaj dolgo časa uajbolj v dobiem slovesu in to po pravici, ker medmcšanicozelenike, tantovine in blanka je bilo vendar veliko tudi beline, zelenčiča in modre cimotovke. **) Odtod se more na tisoče tega trsovja dobiti, ki ima vrh žlahtnosti še prav nizko ceno, kar tistim, ki bolj na množino in nizko ceno gledajo, nakupovanje trsja odondot polajšuje. Ta način rezauja z rvlačencami<4 ***) je pa v zemljiičih rnočue rasti zavolj tega posebne koristi, ker se ne le trte s koreninami, ainpak tudi več grozdja pridela. ^ Navadno se na Štajerskem mooen trs na 1—2 čepa in na 1 bika ali locen reže. Z vlačenco se pa tudi še nov za se stojec trs dobi, če se trta tako dolga pusti, da se kakor kaže obris a—b blizo 6—8 palcev v zeruljo položi in da na zgornjem koncu c z 3—4 očesi še iz zemlje raoli. Bik ali locen zaredi v plitvi in topli zemlji veliko močnih, tako imenovanih privrhnib korenin (Tliauwurzeln); po kterib tudi stari trs nekoliko rnoči nazaj dobiva, ki jo je moral prej dolgi trti oddajuti. ****) Zajedno dobivajo po teh novih koreninah na sprednjem koncu iz zemlje moleče *) Vsako spomlad se po sabotah tudi v Mariboru po tisoč in tisoč rviačone" poproda. Največ jih prihaja iz Slovenskih goric, iz fare sv. Barbare pri Kačnjeku (Wurmberg.) Vredn. **) Ti žlahtni trsi so prej ko ne odgojenci iz vinogradov pesestva v Sntski (EinSd. v cirkovski fari); pr;>jšni posestnik, vitez žl. Rezing-en, kterega štaj. kmet. družba za svojcga uda šteje, je bil izvrstsn vinorejec in je prvi boljša plumena trsov v tj kraje zapiodil. Pis. ***) Tako s:i pomnožuje trs na Ogerskem, kakor kažejo A. žl. Babo Nr. 2 nWeinbau" landwirtfchaftliche Tafeln. Pis. ****) To menda ni po vsem rea, kajti skušnja uči, da se listje med starim tisom in zakopanitn delora trte posuši, ker žjne sok naprej do novega vzrastka, ne pa nazaj do starega trsa. Vred. tite puščena o5esa toliko moči, da grozdje na nji dozori in še nove mladike izrastejo, kterih očesa so kakor pri starem trsu za prihodnje leto tudi rodovitna. Spomladi se ta novi trs blizo starega tisa d odreže in iz zemlje potegne. S takim pomnoževanjem koreninastih trsov se dobi v dobro in globoko prekrčeni, rijolani zemlji ali v šiiokih, s kompostom ali preležanim gnojem dobro pognojenih jamab mnogo močnih trsov, kterih veliko let ni treba grobati, ker se del od d—e tudi v podaljšanje glavne korenine (Stammwurzel) porabi, ki postane, ker se tudi so od močne jednoletne tite c poljubno veliko v to porabiti more, 3 čevlje in še čez dolga, kar se z izrejevanjem obkoreninjenih trsov v trsovnicah ne da lahko doseči. S presajevanjem takih vlačenc se dobi na vsak načiu že v prvem letu močnejša rast kakor z 1—2 letnimi obkoreninjenimi trsi iz tisovnic, kteri pa pred tretjim letom popolnoma razvitega grozda ne dajo. Ce se del a—b v koš pogroba in trta v njem z dobro drnjato prstjo zasuje, in če se jeseni trs s košem, oziroma s kepo prsti vred, na svoje novo mesto v dobro predelano zemlji.šče presadi, se doseže že v prvem letu popolnoma lepo grozdje. Seveda večih novib nasadov po tem načinu napravljati u\ lahko mogoče; ali prazne prostore, tako iraenovane rečine, po vinogradib popolnjevati, kder se sajenice slabo obnašajo, za to pa je ta način kakor vstvarjen. Tudi za nasajenje malih oddelkov v vinogradn s posebnimi trsnimi plemeni, iz kterih hočemo zaranega sadu iineti, je ta način vsega priporočenja vreden. (Opomniti pa moiamo, da se to le pri starih trsib, ki nastavljajo po več mladik, goditi sme, kajti vlačence ga izžemajo, da toliko preje konec vzame. Vredn.) Po zimi, ko v zasneženib vinogradib delati ni mogoče, bi labko viničarji stotine takih košev napletli, k čemur ni treba uobene posebne spietnosti, kajti uajbolj prosto delo iz poljubuo debelih protov ali šibic je za ta namen dobro. Pa ne le takib košev, ampak tudi strešic *) / proti mrazu, smodu in toci bi se moglo po zimi *) Takih krožnatih strešic iz vrbovega protja sern prvikrat vidil na mednarodni razstavi v francoskem oddeiku za deželne pridelke lcta 3862 v Londomi. Te sicer par krajcarjev več vcljajo od onili v nWeinlaube" in ^Landbothe'' priporočanih papirnatlh, pa zato so bolj trpežne in varujejo tudi smoda in drobne toče. Strešica se ua tri, jcinako vsaksebi, pa ne pregloboko v kol zabitf lesene ži'«blje nad trsom obesa. Predno se kol v z,>ra]jo zabije, zvrtajo so enako vsaksebi plitve luknjice v njein in sicer tako, da se ne poški)duje; v luknjice se potern po potrebi in rasti trsa leseni žrebljiči potikajo in na nje strešics više ali niŽ3 obešajo, tako <Ja slednjiž nad grozdjem vis6. Včasih jo treba nekoliko pomoči, da se trto skozi strešice sredi prerijej¦> in potein vrh strešice h kolu pi-ivežejo. Tudi listje pomaga slednjič stresico držati, ki do bratve obvisi. Pis. na tisoče in tisoče naplesti in viničarji bi imeli vrh tega zaslužek. Kako marljivo porabijo nasproti nam naši gorenjski sosedi Kranjci zimski čas! Po sto in sto ljudi kmeckega stanu se peča z spletanjem sit iz žime in iz kovinskega svila (drota), ki jih ljudje tudi po drugib. deželah radi kupujejo. Zopet sto iu sto drugih nareja stvari iz lesa in slame za hišne in poljedelske potrebe, kar potera po sejmih križem sveta prodavajo. Kako lahko bi si naši kmečki ljudje vsakoletne stroške za te neobhodne potreb.ščiue prihranili in zlasti viničarji, kteiirn včasih trda hodi, s takitn delom kaki postranski krajcar zaslužili! V Celju meseca januarja 1875. J. M. Wokaun. Gospodarska dela meseca februarja V hiši in dvoru. Semenska žita se morajo očistiti, delo meseca januarja zaostalo se mora dovršiti in poljsko orodje pregledati in popraviti. V hlevih. Obrejena živina se mora dobro krmiti in nadzorovati, ovcam se pripusti oven, ča se hoč«, da meseca julija vržejo. Na vrtu za zelenjavo. Tople grede ali parniki se naj napravijo in obsejpjo; čeja vreme ugodno, se lahko že seje na druge grede salata, špinača, grali, selar, rumeno korenje itd., v tople grede pa se naj sejejo kumare, dinje itd V 8adovnjaku. Drevesa se morajo obrezati in očediti mahii, lišajev in stare skorje. V hiši se lahko požlahtnujejo mlada drevesa, tudi že presajajo, če dopušča vreme in kraj. Živi ploti naj se zasajajo in popravljajo. V vinogradu. Trsje, ktoro je za vlačence pripravno, naj se položi in zakopljo. Za nove nasado naj se zemljišče krči, rijola, gnoj v vinograde nosi, naj se groba in tudi reže, čs vreine kaže. Na polju in senokosah. Struge se naj iztrebijo. Če je še ninogo snega, se mora uiarljivo pepel, prst, blato in druge onake stvari po snegu potrošati; seivo, ki jih je mraz vzdignil, se morajo na suhih njivah povaljati. Ce pripušča vreme in iega, se še ta mesee lahko orja, oves in grah seje. Detelja se naj povlači in kamenje pobore. Senokoše se morajo oeistiti. Če zenilja ni zmrzla, se lahko voda napelje na senokoše; senokoše se naj pognojijo z golobnjakom ali kurnjakom, po mokrih se naj potrosi apno, mavec (gips), pepel ali saje. V ulnjaku. Kupljeni ali prodani panji se morajo ta mesec prenesti. V logu. Gozdi se morajo iztrebiti, posekana drevesa odpeljati, jelševo in mecesnovo seme se mora nabirati. Smreke, hoje, borovje, breze se posejajo ali zasajajo. Sniola so začne nabirati.