LETO XX. — številka 48 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIAL ISTIČNE Z KRANJ, sreda, 28. VI. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 7953 kot pol tednik« Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO jVaš fotoreporter Franc Perdan se je pritoževal, da je z nedeljskega moto crossa v Podljubelju prinesel tako zaprašen fotoaparat, da bi se skoraj zjokal nad njim. No, plačilo za trud je posnetek, ki ga objavljamo in ki kaže, da ni lagal Moto-cross za Veliko nagrado Jugoslavije in Nagrado Karavank v Podljubelju Uspešna generalka za svetovno prvenstvo Pred 12.000 gledalci zmagala Šved Olsson in Čeh Pilar Tržič, 25. junija — V nedeljo, 25. junija, je bila na znani moto-cross progi četrta dirka za Veliko nagrado Jugoslavije |n za pokal Karavank. Pred 12.000 gledalci in v lepem sonc-nem vremenu ter odlični organizaciji AMD Tržič je nastopilo 45 tekmovalcev iz Avstrije, ČSSR, Finske, Danske, Francije, Nizozemske, Švice, Švedske ln Jugoslavije. Zmagala sta Šved Olsson v kategoriji do 250 cem, v kategoriji do 500 cem pa Ceh PHar- Točno ob 14. uri so ob »vokih godbe na pihala DPD Svobode Tržič prikorakali »red glavno tribuno tekmovale'. Po uvodnih fanfarah in državni himni so goste, dirkače in gledalce pozdravil direktor dirke Jože Jur-jevčiČ, podpredsednik skupščine občine Tržič Viktor Kralj in predstavnik pokrovitelja turističnega podjetja »Kompas« Marjan Ca-mernik. Dekleta v narodnih nošah so nato razdelile tekmovalcem gorenjske šopke. Pred prvim startom v kategoriji do 500 cem je znani padalec Janez Brezar dosko-$il točno pred glavno tribu-ipo in prinesel starterju Cvetku Mačku startno zastavico. # Kategorija do 500 cem — V tej vožnji je dvojna zmaga pripadla češkima tek-movalcema Pilarju in Vlaste-ku (CZ). Tretji pa je bil Šved Olsson. Jugoslavija v tej konkurenci ni imela predstavnika. V drugi vožnji v tej kategoriji smo gledali najzanimivejšo in razburljivo dirko, ki je navdušila še tako razvajenega gledalca. Šved Olsson in Čeh Pilar sta vodila ogorčeno borbo za zmago. Do sedmega kroga je vodil Pilar, nato pa ga je prehitel Olsson in si zagotovil zmago in drugo mesto v končni razvrstitvi. (Nadalj. na 16. str.) Gorenjska v znamenju solidarnosti Pomoč za žrtve agresije Večina delovnih organizacij prispeva eno dnevni zaslužek Po vseh gorenjskih občinah je v teh dneh akcija za pomoč arabskim narodom, katerim so Izraelci z napadom prizadejali ogromno škodo. Pri koordinacijskih odborih za pomoč žrtvam imperialistične agresije smo zvedeli, da je do sedaj večina delov- vranj—Nova Gorica Sindikati izmenjali izkušnje Pretekli četrtek in petek so bili na obisku na občinskem sindikalnem svetu v Kranju člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta iz Nove gorice. Med obiskom so člani predsedstva obeh sindikalnih svetov izmenjali izkušnje o delu z izvršnimi odbori sindikalnih podružnic in se pogovarjali o rekreaciji, izobraževanju, stanovanjski problematiki itd. v obeh občinah. V Kranju so jih tudi seznanili z delom odbora sindikatov industrije, družbenih služb in storitvenih dejavnosti. Dogovorili so se, da bodo sodelovanje med svetoma v prihodnje še poglobili. Sklenili so, da bodo sodelovali pri anketiranju. V Kranju namreč pripravljajo anketo o družbenem standardu v občini, v Novi gorici pa bodo izdelali anketo o standardu posameznikov v občini. Po končani anketi bodo primerjali rezultate. nih organizacij na Gorenjskem prispevala enodnevni zaslužek v denarju ali materialu. Na Jesenicah so v teh dneh sestanki s predsedniki sindikalnih podružnic, z direktorji delovnih organizacij in s sekretarji ZK, na katerih razpravljajo o konkretni pomoči. Hkrati je občinski odbor rdečega križa organiziral krvodajalsko akcijo. V Kranju so se k delovnim organizacijam, ki so že prispevale denar ali blago, priključile še: Planika, ki bo poslala čevlje v vrednosti milijon starih dinarjev, tovarna Sava bo prispevala enodnevni zaslužek, kar predstavlja 5 do 7 milijonov starih dinarjev in kolektiv delovne enote Glas, ki je namenil za pomoč sto tisoč starih dinarjev. V radovljiški občini je tek-» stilna tovarna Sukno Zapu-» že namenila za pomoč enodnevni zaslužek v blagu. Za enodnevni zaslužek pa sta se odločila tudi sindikalna podružnica zaposlenih r upravnih organih občinska skupščine in občinsko javno tožilstvo. V Iskri v Otočab pa se bodo najbrž odločili za prispevek v materialu. V škofjeloški občini je do sedaj prispevalo enodnevni zaslužek devet manjših podjetij, medtem ko se v večjih kolektivih še niso odločili. Tudi v Tržiču se v delovnih organizacijah še niso odločili. Krajevne organizacije SZDL in rdečega križa pa na terenu' zbirajo prostovoljne prispevke. A. Zalar Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj poslovalnice URA — Kranj, BLED — Bled, VESNA — Jesenice Cenjene potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi veliko izbiro zlatnine in ur vseh vrst — zlate verižice že od 83,00 N din — zlati obeski ie od 20,00 N din — zlati uhani ie od 47,00 N din — zlate zapestnice že od 90,00 N din — prstani ie od 90,00 N din Primerno darilo za vsako priložnost dobite v prodajalnah URA — Kranj, BLED — Bled, VESNA — Jesenice obraz) in pojavi # obrazi bi pojavi # obrazi in pojavi # obrazi in pojavi 0 obrazi bi pojavi f Leto 1967 — turistično leto; mednarodno in tudi naše. Naše poudarjam zaradi tega, ker menim, da razume veliko nekaterih besedo turizem le takrat, če je povezana s tujim denarjem in s tujci. Lepo in prav, da poskrbimo za tuje goste. Gre za ugled. Samo ne pretiravajmo. Tudi tuji gost bo zaznal razliko med njim in domačinom. Na eni strani pretiravanje, na drugi zanemarjanje, še vedno dobi naš turizem, čeprav ni naša beseda, največ denarja od naših ljudi. Za turizem je potrebna propaganda. Kup hvale. Kaj pa nudimo? Turistična društva prirejajo ankete, s katerimi naj bi tujci odgovorili, kai ie anileaa v na- šem turizmu. Sami dobro vemo, kaj je dobro in kaj slabo. Zakaj želimo, da nam to pove nekdo tretji. Najlaže je skriti našo malomarnost z nevednostjo. Mirno čakamo na grajo, čeprav se zavedamo, da grešimo. V teh poletnih mesecih bo turizem oživel. Lepo vreme bo precej pomagalo turizmu. Toda lepo vreme je zastonj. Turist želi tudi jesti, spati in se zabavati. Poskrbimo za te osnovne zahtev« pa bomo turizmu pomagali tudi mi. Mednarodnemu in našemu. Ob koncu leta bo zaman tarnanje in opravičevanje. Saj veste, objektivne in subjektivne težave. U. Z. SREDA — 28. Junija Na Veliki planini bodo še gradili Prodali so 38 lokacij za počitniške koče Velika planina z značilni-mi pastirskimi kočami je postala pYiljubljeni rekreacijski center Kamnika in Ljubljane. Po načrtih arhitekta Kopača je zraslo že pravo naselje počitniških hišic, ki se po zunanjosti ne razlikujejo od originalnih pastirčkih koč, notranjost pa je 6eveda preurejena. Zanimanje za lokacije za počitniške koče je veliko. Način oddajanja zemljišč pa ©o letos spremenili. Doslej si je interesent za gradnjo počitniške koče na Veliki planini pridobil pravico za uporabo zemljišča na osnovi lokacijskega dovoljenja pristojnega organa občinske skupščine, še prej pa je razen ostalega imel celo možnost hrbire najustreznejše lokacije, kar je lahko privedlo do raznih ne- Jiravilnosti. Nov način odda-anja zemljišč prek javne licitacije izključuje vsako možno nepravičnost, ker ima sleherni interesent vse možnosti -za pridobitev uporabe vsake razpoložljive lokacije, seveda na licitacii nasto- Če pi kot boljši ponudnik. Seja skupščine občine Škofja Loka Lokacijska dokumentacija Skofja Loka, 27. junija. Jutri, v sredo, popoldan bo Imela skupščina občine Skof- Ja Loka svojo tretjo sejo, na :arteri bodo odborniki razpravljali o potrditvi zazidalnega načrta za Staro Loko, o odloku o prispevkih braževanje ter še o rih drugih zadevah. Posebno pomemben bo sklep o potrditvi lokacijske dokumentacije, po katerem bodo omogočili zazidavo oziroma zgostitev sosesk in vrteli. Prva taka licitacija je bila maja in je v. celoti uspela. Licitacijo j« razpisal Komunalni zavod Velika planina, ki ima sedež v Kamniku, udeležilo pa se je je 21 interesentov, od tega 15 zasebnikov. Od delovnih organizacij, ki 60 se udeležile licitacije, jih je bilo največ iz Kamnika, po ena iz Mengša, Radomelj, Ljubljane in Škofje Loke. Tudi med zasebniki je bilo največ udeležencev iz Kamnika in njegove neposredne okolice, za njimi pa niso dosti zaostajali Ljubljančani, medtem ko je bilo predstavnikov iz ostalih krajev manj. Prodanih je bilo vseh 38 razpoložljivih lokacij. Delovne organizacije so jih kupile 28; nekatere od njih bodo gradile počitniške koče tudi za trg. O funkcionalnosti počitniških koč na Veliki pfanini po načrtih ing. arh. Kopača in nasploh o nadaljnji gradnji na Veliki planini se je letos razvila po časopisju in na sestankih žolčna polemika. Za počitniške koče nekateri trdijo, da niso najbolj funkcionalne, da bi se notranjost lahko izboljšala, če ne bi vse gradili po istih načrtih, se pravi, če bi tudi drugi arhitekti lahko notranjost uredili po svoje. To doslej ni bilo dovoljeno. Julija bo zato v Kranju posvetovanje o notranji ureditvi teh koč; upajo, da bodo našli boljše rešitve kot so dosedanje. Zunanjost se seveda rie bo spreminjala, ampak bo zaradi videza celotne Velike planine ostala takšna kot so stare pastirske koče. Drugi problem pa je gradnja dodatnih objektov zraven hotela. Ce Kamničani hočejo na Veliki planini razvijati komercialni turizem, se bodo morali odločiti, da bodo zraven hotela zgradili še depandance, čeprav to nekaterim ni všeč. V počitniške koče na Veliki planini ic bilo doslej vloženih že 3,018.000 N din, predvidevajo pa za nadaljnjo gradnjo še dobre 4 milijone N din. — t II. mednarodni festival športnih in turistič nih filmov Začetek priprav za naslednje leto Ustanovljen upravni odbor festivala — II. festival Šport in turizem od 17. do 22. septembra 1968 Nesporno je, da Je lanski filmski festival Sport In turizem dosegel vsa pričakovanja, še več; festival Je presegel pričakovanja tako glede kvalitete prikazanih filmov kot tudi pri propagiranju obeh zvrsti, ki ju je obravnaval, ter propagandi same Gorenjske oziroma Kranja glede športa In turizma. za izo- nekate- Občinski sindikalni svet v Kranju pripravlja anketo o družbenem standardu v občini Anketirali bodo 800 delavcev v 12 delovnih organizacijah Občinsfki sindikalni svet v Kranju v teh dneh pripravlja anketo o družbenem standardu zaposlenih v kranjski občini. To je v dveh letih že tretja tovrstna anketa. Lani so namreč že naredili analizo V ponedeljek, 26. junija, so v Kranju ustanovili upravni odbor filmskega festivala, ki naj bi poskrbel, da postane ta manifestacija tradicionalna. Za predsednka 12-članske-ga odbora so izvolili Acija Puharja, za popdredsednika pa Slavka Zalokarja in Dušana Povha. Upravni odbor je že sprejel konkretne naloge o svojem delu, tako da bo festival leta 1968 še boljši kot je bil prvi. Glede tega bo odbor že sedaj poskrbel, da bi dosegel filmski festival svojo organizacijsko popolnost na III. festivalu leta 1970, ko bo hkrati svetovno prvenstvo v košarki v Ljubljani. Na ponedeljkovem sestanku so se okvirno že pogovarjali tudi o prireditvah, ki naj bi potekale s festivalom. Govora je bilo o nagradni razstavi turističnih prospektov in lepakov, o razstavi športnih znamk, športnih prireditvah, o mednarodni razstavi športne in turistične fotografije itd. Seveda za sedaj še niso sklenili nič dokončnega, vendar prizadevanja in sestava upravnega odbora lahko pomeni določeno zagotovilo tudi za uspeh drugega festivala. Pomembna odločitev je, da bo selekcijska (komisija za II. festival v Kranju in ne v Beogradu, kjer Je bila za prvi festival. Razen tega so na sestanku predvideli že tudi mednarodno žirijo, mednarodno Častno predsedništvo ter se pogovorili se o nekaterih podrobnostih. zapisnikov delavskih svetov ln anketo o vlogi sindikata in delavskega samoupravlja* nja v občini. Pri sedanji anketi bodo zbrali mnenja računovodskih služb v 64 delovnih organiza- Skupščinska tribuna v Kranju Sodelovanje jugoslovanskega gospodarstva s tujino Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva v Kranju bo jutri, v četrtek, ob 16. uri priredila v dvorani skupščine skupščinsko tribuno. Na tribuni bodo o poslovnem sodelovanju jugoslovanskega gospodarstva s tujino govorili: Miran Goslar, predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine, Sveto Kohal, republiški sekretar za gospodarstvo. Janez Nedog. podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije; Pavle Gantar, sekretar združenega podjetja Iskra in Egon Prinčič. poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine in name- stnik glavnega direktorja Luke Koper. Le-ti bodo odgovorili tudi na številna vprašanja o poslovnem sodelovanju gospodarskih organizacij s tujino. Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju je povabila na posvetovanje občinske odbornike zaposlene v v gospodarstvu, direktorje delovnih organizacij, predsednike delavskih svetov in predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini. Pričakujejo, da bo tribuna uspela, kar bi bil nov korak k tesnejšemu sodelovanju republiških organov s prakso. A. Z. cijah v občini o tem, koliko denarja delovne organizacije namenijo za družbeni standard iz skladov skupne porabe, materialnih stroškov in osebnih dohodkov. Razen tega bodo skušali ugotoviti kako delovne organizacije porabijo ta denar (gradnja stanovanj, za urejanje otroškega varstva, za rekreacijo Itd.) V dvanajstih delovnih organizacijah pa bodo anketirali potem še dvesto delavcev, pri čemer bodo skušali ugotoviti, če se delavci strinjajo s takšno razdelitvijo denarja za družbeni standard v delovnih organizacijah. Na osnovi zbranih odgovorov bo potem občinski sindikalni svet skušal najti ustrezne rešitve za izboljšanje družbenega standarda v občini, hkrati pa skušal ugotoviti, kakšno naj bo delo sindikalnih organizacij v občini v prihodnje. Na občinskem sindikalnem svetu menijo, da bodo zbrali rezultate iz ankete do konca septembra in bodo potem o njih razpravljali na občnem zboru, ki bo konec leta. Anketo je sestavila skupina za raziskavo javnega mnenja pri republiškem sindikalnem svetu. A. 2. Seja domžalske občinske skupščine Razprava o delu notranjih služb Domžale, 27. junija. — Na današnji seji občinske skupščine so na prvem mestu razpravljali o problemih s področja notranjih služb, in sicer o delu sveta za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini, o delu komisije za varnost prometa, o reorganizaciji službe milice in o ustanovitvi postaje milice Domžale. Od ostalih točk obširnega dnevnega reda velja omeniti še razpravo o predlogu za zvišanje cen mleku, o mejah melioracijskega področja, načrt varstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, razpravo o predlogu reorganizacije zdravstve_ ne službe in sprejem sklepa o združitvi zdravstvenih domov, odlok o določitvi stopenj prispevka za izobraževanje in vzgojo, potrditev statuta izobraževalne skupnosti in določitev organa, ki bo opravljal administrativne in računovodske posle izobraževalne Nova skupina izseljencev Brniki, torek, 27. junija. V četrtek, 29. junija, ob 16.10 bo prispela iz Clevelanda prek Amsterdama na brniško letališče nova skupina 82 ameriških Izseljencev, ki bodo ostali v domovini do 10. avgusta. skupnosti Domžale, nadalje spremembo odloka o prispevkih in davkih občanov* informacijo o bodoči organizaciji katastra itd. O nekaterih stvareh s seje bomo še poročali. "a Konec maja v kranjski občini 392 brezposelnih Po podatkih komunalnega j zavoda za zaposlovanje de-l lavcev je bilo v kranjski ob-I Čini konec maja 392 brezpo-! selnih. Tako se je število i brezposelnih v primerjavi z aprilom zmanjšalo za 88. Konec aprila je bilo namreč v občini 480 brezposelnih. V maju se je v občini zaposlilo 296 ljudi, na novo pa se jih je prijavilo 243. Delo je dobilo 54 odstotkov kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev in 40,5 odstotka brez strokovne izobrazbe. Število brezposelnih z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo se je v enem mesecu zmanjšalo za ih še ' sslitev. : i nižjo a$ nič nilo. Zaposlili so se le enem mesecu p»">jij~- -šest, vendar jih še vedno » a zaposlitev. Stevdo elnih ztnižjo jzobraz bo se ni *on* nič <*reme-___uit le trije. ob- Od 392 brezposelnih čini je 247 žensk, P™. **ft£ slitev pa i*če 163 ljudi (H« žensk). Industrijska proizvodnja v radovljiški občini Izpad v tekstilni industriji Industrijska proizvodnja v radovljiški občini je bila v maju za 2% manjša kot v aprilu, čeprav je bil delovni čas enak. Vzrok je nizka proizvodnja tekstilne industrije, saj je npr. Sukno doseglo 70%, Almira 72% in Vezenine Bled le 69% aprilske proizvodnje. Sukno Za-puže je imelo v aprilu težave, ker je pogorel self faktor, preselili so predilnico v novo zgradbo, razen tega pa imajo še težave na trgu. Almira Radovljica je povečala nedokončano proizvodnjo in zalogo izdelkov zaradi težav na trgu. Vezenine Bled Pa sicer kumulativno presegajo planske zadolžitve, ven- dar pri njih niha vrednost proizvodnje med posameznimi meseci zaradi vpliva vrednosti vloženega materiala. V primerjavi z lanskim majem so maja letos radovljiška industrijska podjetja naredila za 8 % več; pod lansko majsko proizvodnjo so le Veriga, TIO, Sukno in Almira. Primerjava letošnjih prvih petih mesecev z lanskimi pa nam pokaže, da je bila letošnja proizvodnja po vrednosti za 6% večja od lanske. Vzrok za prekoračitev je povečana proizvodnja v Iskri Otoče, Vezeninah Bled in Elanu Begunje. Če izvzamemo ta pod- Stališča občinskega sindikalnega sveta Kranj do vprašanj zaposlovanja in nezaposlenosti v občini Zapiranje vase izraža prizadevanje za ohranitev pridobljenih položajev — Sindikalna organizacija ne more soglašati z odpuščanjem brez ustrezne rešitve gmotnega položaja odpuščenih Ugotavljamo, da se počasi uresničujejo načrti delovnih organizacij, predvideni v dokumentih občinske skupščine glede možnosti zaposlovanja. Mnoge delovne organizacije zmanjšujejo število delovnih mest in ne nadomeščajo normalnega odtoka. Hkrati odpirajo premalo novih delovnih mest. Tudi predvidevanja o povečanju zaposlenih na področju storitvenih dejavnosti se ne bodo uresničila, če ne bo prišlo do občutnej-še pomoči družbe. Tak položaj zato močno ovira zaposlovanje mladine predvsem tiste, ki prihaja s šol in ima ustrezno izobrazbo. Ugotavljamo, da delovne organizacije ne sprejemajo novih delavcev. Vodijo politiko ohranitve dosedanjih delovnih mest. Tako bo še nadalje ostala velika razlika med zahtevano in dejansko izobrazbo na strokovnih delovnih mestih, kar ni v korist nadaljnjemu razvoju delovnih organizacij. Menimo, da bi poslovna politika razen prizadevanj za ekonomičnost, morala skrbeti tudi za povečanje števila delovnih mest. Zmanjševanje števila zaposlenih za družbo ni koristno, ker pelje k gospodarskemu zastoju. Delovne organizacije sprejemajo delavce na delo večinoma mimo zavoda za zaposlovanje (60%). Pri tem so pomembna poznanstva, priporočila in zveze. Zategadelj menimo, da Je potrebno zaposlovati ljudi prek zavoda, ki mora izdelati ustrezne kriterije, pri čemer naj imajo ob enakih strokovnih kvalitetah prednost socialno ogroženi kandidati. Tako politiko bi morale izvajati tudi komisije za sprejemanje delavcev v delovnih organizacijah. Ugotavljamo, da je število nezaposlenih v počasnem, vendar »talnem naraščanju. To vpliva na večjo delovno disciplino. Ker se delo teže dobi, je zato bolj cenjeno. Toda bolj kot število nezaposlenih je zaskrbljujoče to, da je med nezaposlenimi veliko mladih, ki si šele z rednim delom začnejo ustvarjati življenjske pogoje. Zaradi tega menimo, da bi morali o teh vprašanjih razpravljati tudi drugI organi v komuni, še posebej predlagamo, naj bi o teh problemih In perspektivah razpravljala občinska skupščina. V nekaterih delovnih organizacijah še vedno želijo trenutne težave rešiti z odpuščanjem zaposlenih. Menimo, da bo modernizacija, ki jo mora naša organizacija dela nujno osvojiti, izzvala resne politične konflikte, če hkrati ne bomo odpirali novih delovnih mest, oziroma načrtno reševali nastalih problemov. Do prelivanja zaposlenih iz ene dejavnosti v drugo bo še prihajalo, vendar se mora izvajati z učinkovito pomočjo prizadete delovne organizacije In komune. Sindikalna organizacija ne more soglašati z nobenim odpuščanjem članov sindikata, dokler za prizadete nI urejena nadaljnja zaposlitev. Občinski sindikalni svet poziva vse sindikalne organizacije In člane sindikata, da se zavzemajo za uresničevanje teh stališč. OBČINSKI SINDIKALNI SVET jetja, je pri ostalih proizvodnja za 13% nižja od proizvodnje lani v prvih petih mesecih. Vzrok je v glavnem v tem, ker planskih zadolžitev letos ne dosegajo velika podjetja, kot sta Veriga in LIP Bled, ki skupaj predstavljata 36% celotne industrijske proizvodnje v občini. Predvideno proizvodnjo v Iskri Otoče je omogočila stabilizacija, v Vezeninah na Bledu so odprli nove kapacitete, Elan Begunje pa je povečal proizvodnjo smuči in na novo vpeljal proizvodnjo čolnov, za katerimi je veliko povpraševanje. — at Gospodarske novice IZVOZ V JUNIJU Po nepopolnih podatkih smo do 19. junija izvozili za 925 milijonov N dinarjev blaga. Računajo, da bo skupni izvoz v tem mesecu dosegel milijardo 250 milijonov N dinarjev. Če so predvidevanja točna, potem bomo v prvem polletju skupno izvozili za 7 milijard in 192 milijonov N dinarjev blaga, ali 150 milijonov N dinarjev več kot lani v tem času. POGAJANJA Z ITALIJO V Beogradu so se pretekli ponedeljek spet sestali predstavniki Italije in Jugoslavije, da nadaljujejo s pogajanji o podpisu sporazuma o medsebojni trgovini. Januarja letos so bili pogovori prekinjeni s strani italijanske delegacije. Računajo, da bodo tokrat pogovori uspešno zaključeni in da bodo razen splošnega sporazuma podpisali še več posebnih sporazumov o gospodarskem sodelovanju. To bo vsekakor koristno za obe državi, ki v zadnjem času gospodarsko tesno sodelujeta. TUJCI NA NAŠIH CESTAH Splošni vtis turističnih delavcev in nas vseh, ki vsak dan opazujemo promet na naših cestah je, da je letos pri nas precej manj inozemskih avtomobilov. Vendar statistika govori drugače. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je prišlo v Jugoslavijo do začetka maja 2,610.000 inozemskih potniških avtomobilov, kar je 63% več kot lani, 11.400 avtobusov (11% več) in 75.800 motornih koles (14% več). Z vsemi temi vozili je pri pot malo k nam 7,760.000 potnikov ali 69% več kot lani v tom času. Končno bo tudi tržiška stolpnica dograjena. S prvim septembrom bo predvidoma vseljiva. V stolpnici bo 58 stanovanj in trije lokali podjetij Murka Lesce, Tobak Ljubljana in SAP. — Foto: F. Perdan Zaloge blaga rastejo Konec maja so se zaloge blaga v kranjski občini povečale za 153 odstotka v primerjavi z aprilom in za 53,8 odstotka v primerjavi z majem 1966. Tako so bile zaloge konec maja v enajstih delovnih organizacijah v občini za 1,5-krat večje od proizvodnje v tem mesecu. Konec aprila so znašale zaloge šest milijard 643 milijonov starih dinarjev, konec maja pa so se povečale na sedem milijard 661 milijonov. Majska proizvodnja je znašala pet milijard 58 milijonov starih dinarjev. Najbolj so se zaloge v enem mesecu povečale v Tekstilindusu (za 558 milijonov) in v IBI (za 157 milijonov). Tako so imeli v Tekstilindusu konec maja za štiri milijarde 351 milijonov starih dinarjev zalog, kar predstavlja dvomesečno proizvodnjo, v IBI pa za 942 milijonov starih dinarjev zalog, kar predstavlja 1,8-me-seČno proizvodnjo. Edini podjetji, ki jima je uspelo v tem mesecu zmanjšati zaloge sta TOSO (za 24 milijonov) in Kranjske opekarne (za okrog 900 tisoč starih dinarjev). V Tekstilindusu prav sedaj pripravljajo nekatere spremembe v komercialnem sektorju, uvedli pa bodo tudi novo službo za raziskovanje tržišča. To bodo naredili zato, da bodo proizvodnjo laža prilagajali tržišču. Razen tega pa se dogovarjajo za proizvodno sodelovanje z nekim italijanskim podjetjem. V IBI pa se dogovarjajo za izvoz blaga v Alžir in Tunizijo. A. 2. Radovljica V maju 50 novih avtomobilov Letošnjega maja so v radovljiški občini na novo registrirali 67 motornih vozil, od tega 50 osebnih avtomobilov, 4 tovornjake In 13 motornih koles. Od novo registriranih osebnih avtomobilov jih je največ znamka škoda, NSU prinz in simca. Vzporedno s tako povečanim številom motornih vozil je seveda tudi veliko zanimanje za šoferske izpite. V maju je bilo vloženih 145 prijav za šoferski izpit, izpit pa je opravilo le 38 kandidatov. Pravijo, da je vzrok za to predvsem slaba pripravljenost kandidatov na praktično vožnjo, medtem ko so rezultati teoretičnega dela lipi tov precej boljši. — a Deset let osnovne šole v Lipnici Skrbno pripravljena razstava Tam, kjer se iz doline Lipnice odcepi pot v Kropo In kjer te v potok Lipnico izliva Kroparica, stoji Upniška šola. To Je popolna osemletka, ki jo obiskujejo učenci in učenke lz Krope, Podnarta, Lipnice, Dobrave, Mišač ln Kamne Gorice. Podružnico — štirirazredno šolo — ima v Ovsišah. Lipniška šola praznuje letos desetletnico obstoja. Učenci — nekaj čez 500 jih je v vseh osmih razredih — so ob tej priložnosti pripravili razstavo svojih izdelkov, razstavo, ki je zelo skrbno pripravljena in ki kaže, da se učitelji ln profesorji skupaj % učenci zelo trudijo, da bi se čimveč naučili. Ondan, ko sem se odpravil ▼ Lipnico, da si ogledam razstavo, je bilo vroče, asfalt se je lepil na avtomobilske gume, kmetje po senožetih ob Lipnici so hiteli s spravljanjem sena. V prijetnem hladu v avli šole v Lipnici so me sprejeli učenci in učenke, ki sffžurajo na razstavi in ki pojasnjujejo obiskovalcem — v vpisni knjigi sem v'del, da ie teh kar preče i— če se za razstavljene izdelke bolj zanimajo. Po tri Ure dežurajo, potem pa pride dru?a izmena. Povedali so mi svoja imena in priimke, potem pa smo si skupaj ogledali razstavo; skupaj z Brankom Pirihom iz Mišač (6. razred), Andrejko Peter-nelj iz Krope (4. razredi, Olgo Boštjančič iz Mišač (4. razred), Ivanko Cvetko iz Kamne gorice (4. razred), Marijo Pirih iz Mišač (3. razred), Julči Peternelj iz Krope — Stočie (3. razred) in Neven k o Kordež iz Krope —- S'.očje (3. razred). Naprej smo si v desnem hodniku v pritličju ogledali Izdelke krožka dekliškega ročnega dela, ki ga vodita Maida Smitek in Dragica Poljšak. Ne moremo našteti vsega, kar smo videli, preveč prostora bi nam vzelo. Zanisati je treba le, da so Izdelki lepi in da jih je veliko: prti, bluze... Posebno lepi so izdelki z značilnimi slovenskimi narodnimi motivi, npr. prti in bluze z or-namentiko, ki prav nič ne Eaostajajo za tistimi, ki jih Ea drag denar prodaja podjetje Dom Ljubljana. Med vsemi izdelki in po vsej razstavi je zelo veliko izdelkov Iz ilovice: različnih posodic, kipov, ki predstavljajo npr. kače, polže, hruške, gobe Itd. Med temi izdelki so nekateri zelo dekorativni, nekateri pa kar prave majhne mojstrovine v oblikovanju. Kaže, da je oblikovanje z Ilovico kar nekakšna posebnost lipniške šole. V levi učilnici v pritličju preseneča maketa gorenjske hiše (izdelek 8. razreda), slika razvoja stanovanja skozi stoletja (7. razred), lepi so številni dekorativni predmeti (skrinje, svečniki, vaze, maketa kozolca), ob katerih piše: Važna je izvirna oblika in dober material!, zraven pa je večji napis: Izogibaj-mo se kiča! Nazorno so učenci prikazali, kako je treba servirati mizo za zajtrk, za kosilo, nadalje, kako so opremljeni stanovanjski prostori, pri prikazu različnih liivilskih izdelkov je opozo- rilni napis »Pazi: datum In navodila!« itd. Vse stene pa so prelepljene s slikami, ki so jih risali učenci od prvega do osmega razreda: za mir v Vietnamu, obisk v vi-genjcu, okenske mreže z gorenjskimi motivi, avtoportreti, naša hiša, naša družina, vesele maškare, proslava 29. novembra — vrsta motivov, ki si jih je vsak učenec zamislil in jih obdelal na svoj način, originalno. Ko človek gleda te slike, mu nehote pride na misel, da bi marsikatero izmed njih rad imel doma v stanovanju. V prvem nadstropju se v dveh večjih učilnicah in v avli spet ponavljajo podobni izdelki drugih razredov: slike, izdelki iz ilovice, makete pokrajin, zmaji, šolski zvezki, modeli čolnov in ladij, lepljenka z naslovom Jesen, ki sta jo izdelali Sonja šolar in Tončka Smrekar iz 8. razreda, lesorezi, različni tehnični izdelki, prikaz pod-ometne in nadometne hišne električne napeljave, prikaz križišča s semaforji, diplome in pokali športnikov itd. Veža v prvem nadstropju je posvečena prometni vzgoji, v njej pa razstavljajo tudi učenci podružnične šole z Ovsiš; posebno pozornost zbujajo lutke in prikaz dela lutkovnega krožka na tej šoli. Vem, še zdaleč nisem vsega omenil, vsega, kar bi zaslužilo, da bi. Pa ni mogoče. Preveč je vsega, iz vsega diha prizadevanje, da bi učenci pokazali res čimveč tistega, kar znajo in kar so naredili. Priznati je treba, da jim je to uspelo. — at Ognjišče protesta Ob razstavi Romana Ukmarja na JesenicaK Redko se zgodi, da si na razstavi presenečen nad likovnimi stvaritvami slikarja, posebno še, če si že poprej prebral nekaj kritik o njegovem delu, ki so hote ali nehote usmerile tvoje dojemanje v določeno smer. Ob sedanji razstavi Romana Ukmarja na Jesenicah se je to zgodilo: presenečenje nad razstavljenimi slikami je bilo kljub predhodni pripravi na razstavo močno, morda ne toliko v likovni smeri, ki jo gost iz Trsta obvlada, ki pa bi ji strogi likovni kritiki še vedno našli tako paralele kakor tudi očitek, da nekatere likovne forme že poznamo in podobno. Kar nas preseneča, je ogenj protesta, izražen s takimi ali z drugačnimi likovnimi sredstvi, globoko zasajen v umetnikovi notranjosti, na ognjišču umetnikove ustvarjalne delavnosti, ki nas nehote opeče, čeravno hoče bičati duhovno propadanje sodobne družbe in njeno željo prigna- Turistične in kulturne prireditve v Kamniku Tradicionalni dan narodne noše Za letošnje mednarodno turistično leto so v Kamniku pripravili vrsto turističnih ln kulturnih prireditev, s katerimi bodo poskušali Kamnik družabno in zabavno razgibati ln s tem pritegniti več turistov, domačih ln tujih. V Kamniku, kjer so se začeli zelo prizadevati, da bi turizem postal pomembna gospodarska panoga, manjka namreč zabavnega življenja, različnih prireditev itd. Središče letošnjih prireditev bo turistični teden od 27. avgusta do 3. septembra. Priredilo ga bo turistično društvo. Točnega programa še nimajo, predvidevajo pa že zdaj, da bodo v tem času uprizorili eno izmed Medvedovih iger (Kacijaner ali Za pravdo in srce), v'Komendi bodo konjske dirke, v muzeju etnografska razstava, nadalje bodo v tem tednu razne športne prireditve (nogomet, rokomet, tenis), taborniški ogenj, predvajanje turističnih filmov, koncert znanega pevskega društva Lira in za zaključek tedna Dan narodne noše — prireditev, ki bo letos že drugič in naj bi postala tradicionalna. Lani je bilo zanjo veliko zanimanja. Med prireditvami, ki so že bile v okviru mednarodnega turističnega leta, velja omeniti koncert slovenskega izseljenskega okteta iz Pitts-burga v ZDA (bil je 23. junija), nadalje četrto republiško razstavo mladinske fotografije v Kamniku, ki je bila v maju, in cestno hitrostne dirke za državno prvenstvo, ki so bile 11. junija. Za jeseni" pripravlja kamniško avto moto društvo s sodelovanjem z avto moto društev Litija in Lukovica avtomobilski rallv, priprav- ljajo pa tudi prireditev Lov na lisico. Občinski odbor ljudske tehnike bo v novembru pripravil razstavo ljudske tehnike s sodelovanjem vseh gorenjskih občin, razen tega pa bo jeseni tudi razstava fotografij za nagrado Kamnika, ki jo bo dobila najboljša fotografija. Kamniški muzej pripravlja za letos več razstav, ki si jih bodo domači in tuji turisti nedvomno radi ogledali. V okviru prireditev ob občinskem prazniku 27. juliju bo pripravil razstavo o planšar-stvu na Velki planini, jeseni pa s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo Kranj zelo zanimivo razstavo O gradovih na Gorenjskem. Ta razstava bo obiskala vse gorenjske občine; gradivo zanjo že dlje zbirajo. V Kamniku si bodo obiskovalci letos lahko ogledali tudi samostojno razstavo akademskega slikarja Aladina Lanca in razstavo o partizanskem tisku in tehnikah na Gorenjskem Ena izmed najbolj zanimivih in privlačnih prireditev v kamniški občini bo tudi letos že tradicionalni pastirski praznik na Veliki planini, ki ga prireja že nekaj krt nazai turlctt^nr* dru£tva tt Kamniške Bistrice. Ta prireditev bo prvo nedeljo v avgustu. V Kamniški Bistrici bo tudi letos družabno srečanje izseljencev iz kamniške in domžalske občine, v avgustu pa planinsko društvo pripravlja snidenje vseh planincev, alpinistov in gorskih reševalcev iz kamniškega področja. Za občinski praznik bo strelski odbor v Kamniku pripravil srečanje strelcev osmih slovenskih mest; tekmovali bodo z ma-lokalibrsko puško. — at ti človeštvo na rob ali v sa-mouničenje. Motivi, ki služijo slikarju in njegovi protestni govorici, so stari in že znani iz mitologij. Vendar nas npr. staro-znani lik križanega v Ukmar-jevi interpretaciji ne spo-minja več na prav določenega križanega, ampak nehote in takoj pomislimo na grozeče ožgane ostanke neznanega človeka, sežganega v grozi atomskega uničenja ali še bližje, uničenega človeškega življenja v peklu modernih uničevalnih sredstev, kot so napalm bombe in podobno. Slutnja tega je še zato toliko bližja, ker uporablja slikar za svoja izrazna sredstva poleg toplih barv tudi oblikovne motive ožganih kosti ali ožganih figur v celoti, zastrtih v določeno mero abstrakcije in informe-la, toda še vedno dovolj jasno pričujočih. In to je simbolika neke vrste nadrealističnega sveta, ki pa ne išče več temeljev v sanjskem svetu, tako kot so to delali pripadniki te struje, ampak zajema iz še preveč krute današnje stvarnosti. Slikar Ukmar nam to podaja golo in to je njegova odlika, odlika protesta, dobro podanega s slikarskimi sredstvi, čeprav se je do njih pretolkel po težki samo-uški poti, ki je že sama dovolj zanimiva. Romano Ukmar je rojen v Trstu 1919. leta in je začel slikati zelo pozno. Spoznal je grozote druge svetovne vojne v zimskem umiku italijanske vojske iz Sovjetske zveze, bil nato urednik in nenadoma zapustil mimo zatišje uredniške pisarne zato, da je postal težak v tržaškem pristanišču in iz tega okolja tudi črpal prve motive. A. PAVLOVEC Podeljene letošnje Žagarjeve nagrade Med nagrajenci tudi Dušan Bavdek V ponedeljek, 26. junija, so v prostorih izvršnega sveta skupščine SR Slovenije podelili letošnje 2agarjeve nagrade najzaslužnejšim slovenskim pedagoškim delavcem. Nagrajence Je pozdravil podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar in jim ob spominih na osebnost narodnega heroja, pedagoškega delavca Staneta Žagarja govoril o velikem družbenem poslanstvu in o pomenu njihovega dela. V odsotnosti predsednika odbora za podeljevanje Zagarjevih nagrad Zvonka Canjka j« prizanje podelila ln utemeljila Inž. Zora Maležič. Priznanja, namenjena pedagogom za njihovo požrtvovalno delo, za njihovo tavzemanie za posodobitev ln modernizacijo vzgojnega ln izobraževalnega dela podeljuje odbor predvsem tistim pedagogom, ki so vzoru Staneta 2agarja sledili ne le kot napredni vzgojni strokovnjaki, temveč tudi kot revolucionarji. Letošnji nagrajenci so: pedagoški svetnik in ravnatelj osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču pri Kranju Dušan Bavdek, ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku Jože Brile j,' pomočnik direktorja savoda za Šolstvo SRS Vladimir Cvetek, pedagoški svetnik in pomočnik ravnatelja tehniške šole v Ljubljani prof. Jože PovšiČ ter pedagoški svetnik Henrik Zdešar li Šentjanža pri Rečici ob Savinji. Mm Te dni po svetu mm Deseturni pogovori med Johnsonom in Kosiginom na njunih dveh sestankih so zapustili vtis, da so bila na dnevnem redu važna mednarodna vprašanja. Kosigin in Johnson v svojih izjavah nista povedala, o čem sta razpravljala. Britanski zunanji minister George Brovvn je v ponedeljek povedal v parlamentu, da je dolžnost Britancev, da ostanejo v »tradicionalnih in zelo koristnih prijateljskih stikih z arabskimi državami in Izraelom«. Izraelski obrambni minister Moshe Dayan je izjavil, da bodo palestinskim beguncem, ki že skoraj 20 let živijo na območju Gaze, dovolili, da se preselijo na zasedeno področje na desnem bregu reke Jordan. Ameriška letala še naprej bombardirajo razne kraje v Severnem irj Južnem Vietnamu. Najhujši bombni napadi so bili v teh dneh na m."ji med Laosom in demilitarizirano cono. Z letečimi trdnjavami l$-32 so bombardirali zbirne postojanke osvobodilnih sil, njihova zaklonišča in podzemeljska skladišča. Kitajska je s protestnim pismom opozorila britansko vlado, da je postal položaj v Hongkongu, odkar so se pred dvema mesecema začeli neredi v tej britanski koloniji, zelo resen. Britanski odpravnik poslov Hobson protestnega pisma ni hotel sprejeti. Rekel je, da je pismo napisano v »grobem nediplomatskem tonu«. Na kolumbijskega predsednika Llerasa Restrepa so v nedeljo poskušali napraviti atentat pri kraju Popayanu. Policija je zaprla 40 ljudi. Komunalno podjetje Tržič razpisuje licitacijo karamboli ranega prevoznega transportnega traku dolžine 12 m. Licitacija bo 1. 7. 1967 ob 10. uri v gramoznici Bistrica pri Tržiču, kjer je transportni trak vsak dan na vpoglad. Izklicna cena bo objavljena eno uro pred licitacijo. Medtem ko so stopili v ospredje svetovne politike dogodki na Srednjem vzhodu, je svetovna javnost bolj ali manj nehote v manjši meri spremljala dogodke v drugih delih sveta, pa čeprav jih nikakor ne moremo ocenjevati za manj pomembne. Trinajstega maja je poslal predsednik vlade NDR Wily Stoph pismo svojemu zahod-nonemškemu kolegu Kiesin-gerju. V njem je predlagal, da bi se sešla ob pogovorih o normalizaciji med nemških odnosov. Po njegovem predlogu naj bi se obe strani sporazumeli, da se v medsebojnih odnosih ne bosta zatekali k sili, o mejah v Evropi in zlasti med obema nemškima državama, da bi obe strani za polovico zmanjšale svojo oborožitev, se odpovedali atomskomu orožju ter privo- » Prijateljsko prepričevanje « Ljudje lili v ustanovitev brezatom-ske cone v srednji Evropi. Poleg tega je še poudaril, da je NDR pripravljena razpravljati tudi o ostalih problemih, za katere meni ZRN, da je to koristno. 2e sam prevzem pisma je zbudil v javnosti precej presenečenja. Zahodnonemška javnost pa se je v anketi instituta za družbene vede v Godesbergu množično opredelila za predlagano srečanje. Bonn se je znašel v dokaj težavnem položaju. Z odkritim pogovorom s sosednjo državo bi se odmaknili od mračne Halsteino-ve doktrine, po kateri predstavlja NDR le geografski pojem. Ob tem pa je res tudi to, da je zahodnonemška politika v zadnjem Času precej prožnejša in da v ZRN ne govore več o »sovjetski oku- pacijski coni«, marveč o »drugem delu Nemčije-«. Res je, da sta obe državi že do sedaj navezali celo vrsto neformalnih kontaktov (vzhod-nonemški ministri na obiskih zahodnonemških sejmov itd.) in da v Zahodni Nemčiji prevladuje le neke vrste »realizem«, po katerem so se kot kaže odpovedali temu, da bi s silo reševali nemško vprašanje in ne pričakujejo več, da se bo »komunizem sesul sam od sebe«. Povezanost agresije na Srednjem vzhodu s splošno svetovno politiko se je pokazala tudi v mednemških odnosih. Zahodnonemški list Die VVelt, je ob dogodkih pisal, da »primer Izraela uči, da v praktični politiki sposobnost za obrambno vojno, še več, za ofenzivno obrambo, lahko pomeni zadnjo re- Al' lepše od Milojke bilo ni nob?ne Bled, 24. junija: lepotica Slovenije Milojka Runko iz Ljubljane »Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, / al' lepše od Urške bilo ni nobene,« je Svoj čas zapisal dr. France Prešeren. Po-sežimo še bolj nazaj v zgodovino: »Tempora mutantur et nos mutamur in ilis« (časi se spreminjajo in mi z njimi), so dejali stari Rimljani. Upoštevamo oba Izreka, vendar kljub temu, da smo se spremenili, ne moremo iti mimo tega, da bi ne imeli »svoje najlepše« in to v sedanjem času. Zaradi tega smo »»Slovenci kremenito stopili v korak«, se v kar največjem številu zbrali v Festivalni dvorani na Bledu (našo radovednost sta seveda primerno izkoristila prireditelja Politika bazar in TD Bled ter nam zaračunala od dva do tri tisoč dinarjev za našo spoštovano prisotnost), da bi se navduševali nad strokovno komisijo strokovnih ljudi pri strokovni izbiri naše lepotne kraljice. Kaj bi, če bi šli računat, koliko bi bila sedaj stara Prešernova Urška, bi imeli Slovenci res že precej postarano lepotno kraljico!? Pustimo Prešernu, kar je njegovega, ter se preselimo v čas današnje moderne lepote, v današnjo demokratično izbiro, ko so odločili posebni izbranci (kot ponavadi) o našem enotnem javnem mnenju. Tekmovanje na Bledu, katerega se je udeležilo 16 lepotic, je bilo organizirano v pravem športnem duhu: na izpadanje — pa vse tja do finala. Morda so same tekmovalke nekoliko pokvarile to tekmovalno vzdušje. Po razglasitvi rezultatov namreč niso bile t povsem enotne s komisijo. Rekel sem »morda« in to zato, ker nisem prepričan, če je res prav to »pokvarilo« pravo športno vzdušje. Avtomehanična delavnica v Podnartu Avto moto društvo Podnart je pred leti zgradilo svoj dom. Spodnje prostore so namenili za delavnico, zgornje pa za ostalo društveno delo. Zaradi pomanjkanja denarja je društvo oddalo spodnje prostore v najem Kemični tovarni Podnart, ki jih j« uporabila za skladišče. Ker je društvu letos uspelo zbrati potreben denar za nabavo orodja in ostale opreme za delavnico, bo ta začela delati 3. julija. Svečana otvoritev avtomehanične delavnice pa bo v soboto 1. julija. - cr Milojka, Milojka.., študentka drugega letnika angleškega in francoskega jezika, 19-letna Milojka Runko 6i je priborila naslov najlepše Slovenke. S tem je povrnila naši »beli« Ljubljani slavo in čast, ki jo ji je pri-dajal že Prešeren in smo nanjo že skoraj malo pozabili. To odločitev je potrdila še drugouvrščena, 19-letna uslužbenka Saša Zaje iz Ljubljane. Za neskaljeno medmestno sodelovanje je poskrbela sestra pevke Alenke Pinte-rič, Breda s svojimi 17 mariborskimi leti. Sejem bil je živ... Pogajanje za kulisami pri izbiri najlepše je bilo na pravi višini... Ni se namreč odločalo le o nagradah kot so 500.000, 300.000, 200.000 starih dinarjev ter za poslastico seveda še zlata ura Dar-wil, marveč je šlo pri vsem skupaj za nekaj več. Popolnoma jasno je, da je v strokovni žiriji tisti naj-strokovnejši, ki zastopa pravo mnenje. In kdo se bo tu dal, da bo popustil pred nekim filmskim režiserjem Boštjanom Hladnikom, ali pred lansko najlepšo Jugoslovan-ko Nikico Marinovič? Le zakaj naj bi vedel novinar Džavid Husič o slovenski lepoti več kot televizijski režiser Angel Miladinov ali pa celo napovedovalec Mica Orlovič? Skratka razprava je bila tako živahna, da ie skoraf šitev« 4er da izkušnje is Srednjega vzhoda veljajo /a Evropo.« Po dveh mesecih in po! je kancler Kiesinger le odgovoril, vendar je znano o odgovoru le toliko, da se je izognil točkam, ki jih je predlagal Stoph. Kljub temu pa sam odgovor le pomeni neke vrste odločitev, da bosta nemški državi poskušali tudi sami reševati nemški problem. Kljub vsemu je položaj za »prijateljsko prepričevanje«! ki naj bi se začelo po dogodkih na Srednjem vzhodu, vse prej ko rožnat. Na napadalne izjave ZRN je reagirala tudi NDR. Skupno s Poljsko in CSSR je ustvarila nekak« šen »železni socialistični tri«; kotnik«, ki naj bi se najodločneje uprl vsakemu poskusu nasilja. P. Čolnar iii dogodki prišlo do pretepa in kaže, da je le grožnja z milico pomirila razgrete lepotne du-< hove. Z milico ali brez nja — sporazumeli so se, vendar čeprav smo navajeni, da naše odločitve prinašajo skupine ljudi, smo tudi navajeni, da se s temi odločitvam mi ne strinjamo in zato Protestiram % Protestiram, ker niso izbrali Marjeto Gorjanc, Id je baje med dvestotimi, Id so se prijavile za tekmovanje kot edina Gorenj ka prišla v veličastni finale. Morda ga je polomila, ker j« uporabila svoje uradno ime. Mi jo poznamo namreč pod Metka. No, vseeno ji lahko čestitama k uvrstitvi v finale, in to pri žiriji, ki očitno ni bila naklonjena Gorenj-kam. 9 Protestiram proti sestavi žirije. Kdo je preveril, da so člani res izšolani v ocenjevanju ženske lepote? Morda bi še verjel, da so, vendar kljub dobri volji ne morem, saj bi jim potem, če smo žs Slovenci, hitro lahko rekli, da so pokvarjeni. 6 Protestiram proti blamaži, ki so jo doživel? na Bledu Gorenjke. Vse kaža, da bomo morali Izbrati Š« sami kakšno miss. Predlagam, da jih še v?č! To bi jim pokazali! # Protestiram, ker sem pač človek iz domaČih logov in sem tega navajen, vendar se moram izneveriti navadi In vseeno čestitati lepi Miloj ki k uspehu. Q Ker pa poskušam biti pravi karakter protestiram vseeno tako daleč, da se za-jadl previdnosti ne bota nodnisaL BOGOMIL DEBELJAK ze/£)U7/ SE7/ d/ - PE7/.SOSTVU7E TUD/ T>REDSEDM/K ZOq med zde/ /a/ sss/? £E BI 12R VJ?t~/US/~ cu. ose veles/u $?/7 oere/v/l/ vs£ TOT^ebne POSAćU* se 1U ofwzc>VEtH7& svet nesje^e^jo PRfO/lKUJE vb L//it poov/g. kdo &0 J3/PVZ p. z det 6 C ea? v/c useele prehite* TI svoje dE/ TE/Ć-mecej. ee?/f>&/7\/~ L7EAJE SO Z/7 EtD -L et ne/ rejec f 7>lejne T MflPS Z/l z „ /7MER/CG ste/ i /jstroa/e/vtet //j nHVEAlOFCJJU. gorenjski kraji ln Besi Besnlca se v marsičem f Je takoj treba povedati, • Jem modernega prometa, moja nečakinja v Kranju gačni ljudje kot v drugil) nekaj resnice, je v dejstv ge zveze s svetom kot sM katere stare navade ohrai sedemdesetimi leti je bili vozna pot, na kateri sta » Sreča je bila Ie v tem, da proti Kranju, nazaj pa prs že nekako umaknil. Čeprav so prve besni ške še oddaljene samo 3 km Kranja, Kranjčani niso d' hodili v Besnico. V Kra 60 to vas poznali največi drveli in butarah. Besnica je zelo raztre vas v dolžini okrog pet pol kilometra, od izliva toka Besnica v Savo do covca nad slapom Sur po širini pa se razteza Save do vrha hribov, ki vlečejo od Jošta do MoM nad Selško dolino. PovrŠ tega ozemlja je okrog kvadratnih kilometrov, cd ga je približno tri četrt gozda. V tem sestavku ž£ opisati, kako so živeli Be* čani v prvem desetletju t' Kdor v vzhodnoafriški ste-Pi prvikrat sreča nosoroga Pomisli, da ima pred sabo »ek0 prazgodovinsko pošast Žival je visoka 1,70 m in dolga tri metre in pol. Na veliki p vi ima dva roga: krajšega ln daljšega. Takšen nosorog »ehta prek ene tone Ce nosorog naleti na človeka, se •ii ne zmeni zanj ali pa kot podivjana lokomotiva zdrvi proti njemu. Pred polstoletjam so bili irni nosorogi v Afriki vsakdanjost. Nižine in gorski gozdovi so bili polni zavaljenih debelokožcev. Danes je nosorog na seznamu afriških živali, ki bodo izumrle. Pred kratkim so našteli le še petnajst tisoč nosorogov. Število je vsak dan manjše. Vzrok so rogovi. V Aziji je namreč zelo razširjeno praznoverje, da so rogovi, zmleti v prah, učinkovito spolno poživilo. Srednje velik rog »tane v kakem afriškem pristanišču okrog sedemdeset dolarjev. V vzhodni Aziji pa že nekaj tisoč dolarjev. Trgovina je zelo razširjena in donosna. čeprav nosorog ni videti preveč prijazna žival, bi bila vendar škoda, če bi izumrl. Že za časa mamuta in sablja-stega tigra je bil prav takšen kot je danes. Njegovi edini Živi sorodniki so danes konji, zebre in tapirji. Ko si ogleduješ nosoroga, pomisliš, da je to šušmarsko delo narave. Noge so glede na mogočno telo smešno kratke. Skoraj centimeter debela koža visi od njega kot vreča. Nosorog ima izvrsten voh in Bo črni nosorog izumrl? dobro sliši. Slabo pa je z očmi. Sloni in bivoli zaznajo človeka že iz precejšnje oddaljenosti in ee umaknejo. Nosorog ga opazi šele, ko stoji pred njim. Srečanje pa ni ravno prijetno. Je presenetljivo gibčen, če leži, se urno pobere in zdivja s 50 km na uro proti sovražniku. Upa si celo na strma skalna pobočja. Svojo jezo večkrat znese nad različnimi predmeti, na primer nad avtomobili, ki so po njegovi jezi primerni le za odpad. Loti se tudi vlaka, toda v tem primeru se zanj slabo konča. Nežnosti ne poznajo niti pri ljubezni. Samica pred parjenjem obdela samca z ostrimi rogovi, tako da krvavi iz več ran. Samica je breja poldrugo leto in skoti okrog 30 kg težkega mladiča. Hrani ga dve leti. Med petim in sedmim letom je sposoben za samostojno življenje. Nosorog je samotar. Če se spopadeta samca, navadno končata borbo šele, ko eden obleži. Nosoroga je zelo lahko udomačiti. Najlaže izmed vseh afriških živali. Že po nekajdnevnem ujetništvu je tako krotek, da je z roke. Rad se igra. Problem pa je njegova teža. če se igra in nasloni na vas, potem ... zanj igra, za vas pa konec. Zelo so prilagodljivi. Živijo na zelo različnih afriških področjih: v vroči stepi, v srednje visokih goščavah in v predelih do tri tisoč metrov visoko. Mesec dni lahko živijo brez vode. Zadostujejo jim vlažne mesnate rastline. Nekoč se je raziprostiralo njihovo domovanje od Južnega saharskega robu prek vse Afrike. Danes jih je največ v Keniji in nekaj v Tanzaniji. Najugodneje se počuti ob sončnem zahodu. Takrat veliko ur preživi ob vodi. Vedno na istem mestu, čeprav ima včasih do tega mesta 15 kilometrov. Divja ob vodi, se valja v blatu, drgne ob drevje in kamenje. Ko se naveliča, jo mahne na pašo. Zjutraj si poišče senčnat kraj in počiva ves dan. Navadno leže, večkrat pa drema tudi stoje. Nosorog ima le enega prijatelja; ptico, ki skrbi za čistočo. S telesa mu pobira mrčes. Tudi če mu preti nevarnost, ga ptica opozori. Žal pa ga tudi izda lovcem. Nima naravnih sovražnikov. Le človeka in le-ta je dovolj. Povsod v Afriki je moč videti nosorogovo belo okostje. Ubijajo ga domačini in belci. Danes sicer izdajo zelo malo dovoljenj za odstrel, toda divjih lovcev je vedno več. Domačini se lotijo nosoroga celo na zaščitenih področjih. Pobijajo jih z zastrupljenimi puščicami in kopji. Najbolj gnusen lovski način pa so zanke, obtežene z lesenimi bloki, če se nosorog ujame vanjo, jo vleče kilometre daleč in zaradi izčrpanosti pogine. Potem pridejo lovci in m.u odsekajo rogova, truplo pa zgnije. Kmalu se na nebu pojavijo jastrebi in naznanijo, da je v Afriki spet en nosorog manj. Ko pregleduješ jedilni list, ne naročaj jedil, ki jih ne znaš prebrati. Podzemeljska atomska eksplozija je bila koristna. V vsej pokrajini so popadali z drevja zreli orehi. Peter je bil zelo nadarjen učenec. V četrtem razredu je nenadoma odpovedal. Učitelj je menil, da želi biti prav tak kot ostali učenci. Na pomoč je poklical psihologinjo. Preskusila ga je: »Kdo je napisal Hamleta?« Peter je bil že sit spraševanja in ji je odvrnil: »Kako naj vem, v mojih letih se ne bere Shakespeara*. Georga Jelineka so izvolili v parlament države Kansas. Med volilnim bojem je razdelil letake, na katerih je pisalo: »Delati hočem za vas!« Pred kratkim mu je pisal neki farmar. »Odločil sem se za vas, potrebujem pomoč pri košnji detelje.« Jelinek je šel res kosit, toda sklenil je, da bo drugič bolj pazil na svoje besede. Miha Klinar: Mesta, ceste in i- Domov III. DEL V mestu divja upor. Vse, kar se je v teh v vojaških srcih od ponižanja, nasilja, trpi frontah, do lakote in hrepenenja po domu, n veškem življenju, je to noč podrlo jezove jih vse do včeraj obvladali oficirji in oblast O' do cesarja, in izbruhnilo v divji tok upora, * burških ulicah proti vojaškim skladiščem, < in dopoveduje, da je vojakom dovolj vojne, je poniževalo, tlačilo in spreminjalo ljudi v. brezpogojne vojaške discipline trdno poveza' To noč so namerili svoje puške in strojnice na S\ nja in strahu osvobojeno voljo proti resniĆn »Dol z vojno! Dol s tiranijo! Živela svoPf Taki klici se med streljanjem zaganjajo v »Domov! Domov! Tu nimamo kaj iskati! -la slovenska republika!« Sredi noči privihrajo ti vzkliki tudi mim< žene. »Saj to je... upor... revolucija!« plan Rozika potegne nazaj. »Ne slišiš pravih krogel? Bi rada izgubila Koraki, vzkliki pa tudi streli utihnejo nek »Kaj se dogaja?« zaskrbi žene. »Upor, revolucija,« ponavlja Stefi. »Mor Dunaju? Morda so se vendarle zganili? Moi januarja, ko so stavke splahnele brez hasKa mornarskega upora? Morda bo tako, kak< Morda ...« Žene je ne razumejo. Njen glas se jim zč »To bo konec vojne!« »Konec vojne?« ji žene ne verjamejo. »Konec sedanje oblasti, začetek delavsko-1 »Blede se ji,« pravi StrguljčeVa. GLAS * 6. STRAN ljudje • gorenjski kraji ln ljudje • gorenjski kraji ln ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje , »ica pred 60 do 70 leti (1) Bz*tkuje od sosednjih vasi, čeprav *a se je ta razlika danes, z razvo- zelo zmanjšala, še lani mi Je rekla, da so v Besnicl nekam dru-v?*seh. Vzrok za to, da Je v tem p tla Besnica stoletja ni imela druka pot v Kranj. Zato so se marsi- dlje kot v drugih vaseh. Pred cesta v Besnico pravzaprav kolo-fi dva naložena voza težko srečala. so naložene vozove vozili v glavnem prazen voz pa se je naloženemu : ta -M N fes. '»Vi stoletja. Ker je danes vse precej drugače, bo to nedvomno marsikoga zanimalo. V Besnici je bilo več možnosti raznih drugih zaslužkov, ne le od kmetijstva, več kot v drugih vaseh, zato so tudi manj premožni razmeroma dobro živeli. ZABE Prvi denar v življenju sem zaslužil, ko sem lovil žabe. V zgodnji pomladi, ko se pokažejo prve kopne lise po prisojnih bregovih, pridejo na dan tudi žabe. Najprej smo jih lovili v toplicah, v toplem vrelcu ob Nemiljščici nad slapom Sumom; tam so se pokazale približno deset dni prej kot po drugih bajer-jih. Zabe se lovijo samo spomladi. Ko smo šli fantiči v lov na žabe, srno vzeli s seboj majhno vrečo; včasih je bila dobra tudi stara nogavica. Edino lovsko orožje so bile grablje. Z njimi smo metali žabe iz bajerjev in tolmunov, ki so bili globlji, v plitvih vodah pa smo jih lovili z rokami. Ob Nemiljščici, Savi in potoku Besnici ter njegovih pritokih je bilo povsod dosti žab. Kdor- je bil priden, je lahko nekaj zaslužil. Ker jih je bilo dosti, se nismo bali medsebojne konkurence. Ko sem prinesel s svojimi otroškimi prijatelji žabe domov, smo pomagali drug drugemu. Na vrtu smo izkopali približno 40 cm globoko jamo, prinesli smo malo klado, sekirico, drobno poleno, vsak svojo skledo in seveda naš lovski plen — žabe. Eden je držal žabo za zadnje krake, jo položil na tnalo, nastavil sekirico na mestu med zadnjima krakoma in telesom, drugi je s polenom udaril po sekirici in žaba je pa- dla v jamo, kraki pa so romali v skledo. Ko je bilo »mesarsko klanje« gotovo, smo jamo zasuli, dobro pohodili in krake odnesli domov. S krakov smo doma potegnili tanko kožico in pokazalo se je okusno žabje meso. Krake smo prodajali v žup-nišče ali v šolo. Plačali so nam po dva krajcarja za kos. Kdor jih je nalovil zelo veliko, jih je nesel naprodaj v Kranj. Včasih nam je mama tudi doma ocvrla žabe in moram priznati, da so bile res zelo dobre. Zanimivo je, kako imajo razni narodi o isti stvari različne navade in mišljenja. Medtem ko imajo Italijani in Francozi žabe in polže za delikateso, postane v Srbiji ženskam slabo, če jim rečeš, da si jedel žabe. Slovenci smo v tem pogledu nekako na sredini; tisti, ki so blizu Italijanov, jih jedo, v vzhodnem delu naše domovine pa ne. BOROVNICE Po besniških gozdovih je bilo včasih zelo veliko borovnic. Otroci smo jih dosti na- birali, pojedli smo jih večinoma doma, nekaj malega pa smo jih znosili v Kranj. Borovnice za prodajo se morajo nabirati ročno, kar gre zelo počasi; s tem se ni dosti zaslužilo, ker niso bile drage. Kadar so borovnice dobro obrodile — to se je večkrat zgodilo — so jih nabiralci brali s posebnimi grebljicami v škafe. Te borovnice so bil« pomešane z listjem od borovja (borovje pravijo bilki, na kateri rastejo borovnice), vendar to ni bilo tako hudo,; kajti stresali so jih v velika kadi, da so prevrele, potem pa so iz njih kuhali žganje.' imenovali so ga borovničar. Trance Kozjek (Naprej prihodnjič) Kmetovanje pred pol stoletja (4) (Nadaljevanje in konec) iz štev. 46 Istočasno kot proso so včasih sejali tudi lan. Tudi njive, posejane z lanom, so dale v enem koledarskem letu dva pridelka: seme in predivo, imenovano tudi »podvan«; ko je bilo platno iz lanu gotovo, so mu rekli »podvan«. Laneno seme pa so dali v predelavo za olje, vendar tega za prehrano ljudi niso uporabljali, ker je imelo poseben vonj; uporabljali so ga za zdravilo pri živini. Laneno seme je odlično hranilo za prašiče, za tako imenovane »špeharje«. Cvetje lanu je svetlo modre bar- ve, cvetje ajde pa rdečkasto bele. Oboje je za čebele dobra paša. Zelo čislan je ajdov med. Moj oče (rojen leta 1859) je vedel povedati, da so v prejšnjem stoletju sejali veliko lanu. Skoraj ni bilo kmeta, ki ne bi posejal določeno površino z lanom, in sicer največ zaradi platna. Danes so pridelovanje te kulture skoraj povsem opustili. Le sem pa tja je še videti njivo, posejano z lanom, vendar ne več zaradi platna, ampak zaradi dobrega krmila za prašiče; laneno seme vsebuje namreč veliko maščobe. Anton Zorman **cestja ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, 40 .letih nabralo bridkega ^nja v zaledju in na l*ru in svobodnem člo-^trahu, s katerim so * vojaške žandarmerije H se razliva po juden-^icirski kazini, hrumi tiovolj vsega, kar jih * poslušen in s kolesci \ morilski stroj vojne. ^jo, človeškega poniža-^hiu sovražniku. I *ioč. ^ Seveda, to je mislil, vendar jim naravnost ni mogel povedati. Drobnosti o pesniku, njegovem delu in času (2) V zadnjem sredinem zapisu nismo utegnili povedati vseh »drobnosti«, sporočil in novic s prešernovskega področja; toliko se jih. je nabralo. Zato s pripovedjo nadaljujemo. Razstava o »Zdravici« Ce smo v letih narodnostnih in osvobodi t venih bojev radi rekali za Jenkovo pesem »Naprej zastava Slave...«, da je naša. marselje-za tedaj smemo sedaj, ko nam gre za ostvaritev lika pravega človeka, reči, da nam je Prešernova »Zdravica« himna današnjih in bodočih dni. Gotovo pa je »Zdravica« hkrati tudi ena najlepših, najglobljih in še dandanašnji najbolj aktualnih pesmi. V njej pesnik ne nazdravlja le domači, slovenski deželi, svojemu narodu, dekletom in mladeničem, pač pa se dvigne v prave himnične višine. Ko dviga čašo in zaželi srečo vsem narodom sveta, ki žele dočakati dneve miru, svobode in dobrega sosedstva. Tiho, intimno izzvene zadnji stihi »Zdravice« o ljudeh, ki v srcu dobro mislijo; ti naj žive §e dokaj dni... Zaradi tako Žlahtne pomembnosti »Zdravice«j ki kot nalašč prav sodi v naš čas humanizacije medsebojnih odnosov in stremljenj po svetovnem miru, nameravamo letošnji državni praznik, 29. november, počastiti z raz-stavo o »Zdravici«, ^1 jo bomo pripravili v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. Mimo osrednje teme, hi-storiata in nastanka »Zdravice«, rokopisnih variant, cenzurnih posegov, prvih in izbora kasnejših objav, želimo prikazati pesem v vseh onih jezikih, v katere je bila doslej prevedena. »Zdravico« so namreč doslej prevedli že v številne svetovne pa tudi v manj znane tuje jezike. Tako poznamo prepesnitve »Zdravice« tudi že v jezikih tako geografsko in kulturno oddaljenih področij, kot je, npr., bengalščina in kitajščina. Naša kranjska razstava pa bo prispevala tudi nekaj novitet v prešernovsko zakladnico; prezentirala bo celoten prevod »Zdravice« v šiptar-skem jeziku, ki ga je na našo pobudo napravil Osman Shala. Tako prihaja Prešernova pesem tudi v literaturo največje narodnostne manjšine v Jugoslaviji. Nadaljna, še povsem nova prevoda »Zdravice«, bosta arabski in prepesnitev v jeziku daljnega črnskega ljudstva Bantu. Hkrati pa se bo razstava »Zdravice« ujemala z obletnico pesnikovega rojstnega dne, ki se ga spominjamo 3. decembra vsako leto. Pesnikova hčerka Ta dan pa je tudi smrtni dan Prešernove hčerke Erne-stine Jelovškove, ki je umrla 3. decembra 1917. Prav letos na ta dan bo poteklo 50 let od njene smrti... V enem od naših pomladanskih zapisov smo že go- vorili o njenem prekopu in pokopu v zemljo blizu očetove gomile v Kranju. Po nasvetu strokovnjakov in tudi zato, ker je v svetu to že kar nekako ustaljena navada, smo se obrnili na katedro za antropologijo biološke fakultete Univerze v" Ljubljani s prošnjo, da napravi potrebne meritve na še dokaj ohranjenem okostju pesnikove hčerke. Univerzitetna docentka dr. Zlata Dolinar in njen asistent Tone Pogačnik sta nam poslala obsežno poročilo o rezultatih teh meritev. Zaradi strogo znanstvenega značaja, nam spisa seveda ni mogoče podrobneje citirati. Na splošno pa tako pravita, kaže okostje na rahlo zgradbo majhnega in gracilnoga individua. V to smer govore vsi deli ohranjenega okostja. Kakih patoloških niti de-formativnih sprememb na okostju ni bilo opaženih. Vse kosti so ustrezne glede velikosti in medsebojnih proporci o ni ran ost:i. Ernestinina telesna višina je po natančnih antropoloških meritvah bila med 153,4 cm in 153,6 cm. Njeni telesni proporci so značilni za današnjo evropsko žensko postavo. — Lobanja ima izrazito brahikefalno obliko, nos pa ima konveksen hrbet. — Seveda kažejo ohranjene kosti na senilno starostno obdobje — saj je bilo Ernesti-ni ob smrti že 75 let. Ob tej priložnosti, ko spet govorimo o Ernestini, smo dolžni javnost tudi informirati o njenem pokopu v Prešernovem gaju. Park, ki varuje v rahli senci visokih brez grobova prvih naših lirikov, Prešerna, in Jenka, bo sčasoma tudi gotovo dobil bolj podobo ne-kakegia kulturnega lapjkiarija. Zato je treba sleherni poseg vanj res natanko preminiti. Torej ne bo šlo sedaj za nov grob, pač pa bolj za pomemben kulturni spomenik, ki pa bo hkrati tudi izpolnitev Er-nestine izrecne želje, sniti se z očetom, pa četudi po smrti... Tako je uboga nezakonska pesnikova hčerka zapisala v uvodu k svojim »Spominom«. Lačno tržižče V zadnjih letih smo priče, kako slovenski človek rad znova poseže po Prešernovih »Poezijah« in po knjigah, ki pripovedujejo o pesnikovem življenju. Priče smo novih in I novih ponatisov »Poezij«, pa tudi Slodnjakovo »Neiztroh-njeno srce« in Vaštetove »Roman o Prešernu« sta izšla v novem ponatisu. Ne moremo pa razumeti, kako to, da nobeni od naših knjigotrških hiš ne pride na misel, da bi nanovo izdala že davno pošle Ernestine Jelovškove »Spomine na Prešerna«, Toma Zupana »Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje« in Franceta Kidriča »Prešernov album«? Nobene teh knjig že desetletja ni več na knjigarskem trgu; niti v antikvariatih teh redkosti ni moč dobiti. Kdor pa katero od teh knjig ima, jo ljubosumno hrani kot dragocenost. Seveda ne mislimo, da bi navedene knjige kar^slepo in mehanično ponatisnili. Vsako od teh bi morali prej studiozno na novo pripraviti. Tako bi veljalo Ernestini-ne »Spomine« izdati natanko po njenih originalnih zapisih, pisanih sicer v nemščini. — čas, ko je Ernestinina knjiga izšla, je bil razmeroma neobjektiven, bili smo tedaj (1. 1903) sredi svetovnonazorskih bojev. Ni tudi lahko oceniti, kolik je bil delež urednika Antona Aškerca in prevajalca Janka Kesslerja pri oblikovanju celotne snovi. K sreči je originalni rokopis Ernestininih spominov še ohranjen in tako bi bilo res mogoče novo izdajo natisniti bolj faktografsko. Literarno delo pesnikove hčere predstavlja nedvomno tehten prispevek k prešerno-slovju. V »Spominih«, ki jih je na nagovarjanje dr. Rado-slava Razlaga Ernestina pisala v letih 1875 in 1876 je ohranila svoje zgodnje vtise o srečanjih z očetom. Seveda pa pretežni del Ernestininih »Spominov« obsega predvsem sporočila, ki jih je dobila o očetu od svoje matere Ane Jelovškove, nesrečne nezakonske matere. .. Vsekakor pa bo prav, če bo nova izdaja, pripravljena po izvirnem rokopisu, vsebovala še ostalo Ernestinino literarno delo, četudi skromno, a vendar predstavljajoče bogat vir pričevanj o pesnikovem življenju in delu. Drugo delo, za katero velja naše opozorilo, predlog ali prošnja knjigotržcem, so Toma Zupana zapisi pripovedovanj Pešernove-sestre Lenke. Te je priobčeval sprva v »Mladiki«, potem pa jih je L 1933 v posebni knjižici (65 strani) izdala Mohorjeva družba v Celju. Seveda je tudi ta knjižica že zdavnaj zginila s knjigarniških polic. Kako hvaležen posel bi opravila založba, ki bi drobno knjižico znova natisnila. Seveda pa velja ob tem predlogu pomisliti: ali ne bi bilo prav natisniti celotnega zapisa Lenkinih pripovedi? V Zupanovih petih zvezkih je to rokopisno gradivo ohranjeno v naši Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. — Drugi, naš predlog: izdati popularno pisane zapise, kot so bili že prvič natisnjeni — posebej pa Toma Zupana »Delo za Prešerna«. Za uvod morda kar akribijski natis zapisikov iz onih zvezkov? Ne bi bilo tudi napak, priključiti Lenkini pripovedi še vse one genealoške zapise o možeh iz Prešernovega rodu, ki jih je Tomo Zupan priobčeval v »Mladiki« I. 1935. — Pa morda še njegove »Pripovesti Ivane Zadnikar — Wohlmuthove o Prešernu«? Tako bi dobili kar dvoje Zupanovih del: popularno knjižico in znanstveno zamišljeno knjigo. To poslednjo tudi z vsemi rodovniki Prešernov, ki jih je s tako ljubeznijo sestavljal stari monsignor. Tudi tretje delo, ki ga našim založbam predlagamo v premislek, je že zdavnaj, takoj ko je I. 1950 izšlo, tudi pošlo. To je bil »Prešernov album«, izbor slik, fotografij in ilustracij, ki imajo s pesnikovim življenjem in delom to ali ono zvezo. Izid albuma je bil namenjen pravzaprav za 100-letnico pesnikove smrti; zaradi avtorjeve bolezni in zaradi obsega pa je moglo biti delo končano in natisnjeno šele I. 1950. Sredi truda za ta »Album« je Francetu Kidriču omahnilo pero, nadaljevala in končala sta knjigo Alfonz Gspan in Mirko Rupel. Seveda pa tudi te knjige ne bi kazalo nekritično ponatisniti. Grafično je »Prešernov album« popolnoma neustrezen. Tudi izbor slik bo treba obogatiti, predvsem pa vse amatersko fotografirane pokrajine in poslopja nanovo in strokovno posneti. Sicer pa so tiskarske možnosti danes vse drugačne, kot so bile tik po končani vojni in bi torej mogli dobiti za res kra-sotno novo izdajo »Prešernovega albuma«! In kdo bo nadaljeval in zaključil Kidričevega »Prešerna«? Od 1. 1838 dalje. S tako akribijo, s kakršno je bilo delo zastavljeno! Črtomir Zoreč Po Prešernovih stopinjah Pri Pavovcu urejajo križišče Krajevna skupnost v Mengšu veliko prispeva za čimlepši videz kraja Dolgoletna želja prebivalcev Mengša, še bolj pa voznikov motornih vozil skozi križišče pri Pavovcu v Mengšu, je bila, da ee križišče razširi ln opremi z ustreznimi prometnimi znaki. Zavarovalnica Mengeš je pokazala razumevanje in namenila iz preventivnega sklada en milijon starih dinarjev 2& odstranitev pomanjkljivosti tega križišča. Cestno podjetje Domžale je razširilo cesto proti Jaršam, 6 tem pa ee je os prednostne ceste Tr-lin-Kamnik pomaknila nekoliko v desno, da bo do točke, kjer se morajo vozniki z Gorenjske ceste proti Jaršam ustaviti, dovolj prostora. To pa ni edina prednost, ki so jo pridobili v Mengšu. Krajevna skupnost Mengeš Je sklenila pogodbo s tov. Friškovcem, ki ima v zakupu gostilno pri Pavovcu, da je na prostoru ob Kolodvorski cesti uredil parkirišče za osebna motorna vozila in gostilniški vrt s priročnim skladiščem in točilno mizo. S tem je dobil Mengeš poleg Koče na Gobavici še eno pomembno turistično točko, kjer se bodo radi ustavljali prehodni gostje z Gorenjske in Velike planine. Razen tega je krajevna skupnost Mengeš med prodajalno vina in gostilniškim vrtom uredila zelenico, nasadili pa bodo še več lepotnega grmičevja, cvetja in okrasnih dreves. Ob zelenici pri Kolodvorski cesti bo urejeno novo makadamsko parkirišče za tovorne avtomobile, ki že po tradiciji prenočujejo v Meng-iu. A. D. Obisk in letovanje na Češkem Izvršni odbor sindikalne podružnice Elektromehanike — Iskra v Kranju pripravlja od 3. do 9. septembra strokovno turistično ekskurzijo v mesto Blansko na Češkem. Udeleženci ekskurzije — predstavniki sindikata, delavskega samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij iz kranjske občine — Si bodo v danskem ogledali več tovarn in druge kulturnozgodovinske in turistične zanimivosti. Predvideno je, da bodo del stroškov za potovanje (cena za posameznika je j« tisoč starih dinarjev) plačale sindikalne podružnice ah delovne organizacije. Razen tega pa občinski sindikalni svet v Kranju pripravlja skupaj z občinskim sindikalnim svetom v Tržiču še posebno letovanje v vikend hišicah ob jezeru blizu Brna. Kranjski sindikalni svet ima namreč od 6. do 20. avgusta ob jezeru blizu Brna na voljo šest postelj v dveh vikend hišicah. Cena za to štirinajstdnevno letovanje, v katerem so zajeti trije obroki hrane na dan in turistična taksa, znaša za eno osebo 38 tisoč starih dinarjev. Občinski sindikalni svet v Kranju zbira prijave za ekskurzijo do 10. julija, za letovanje pa do 15. julija. A. 2. Jeseniški taborniki letos v Rozaliji Zveza tabornikov v občini Jesenice bo letos za svoje Člane priredila taborjenje v Rozaliji, to je kraju med Perečem in Novigradom. Prva izmena tabornikov bo odšla na letovanje 9. julija. Taborjenje bo v treh izmenah po 14 dni. Za šoloobvezne otroke bo dnevna cena, skupno s prevozom 120 novih din, za odrasle, oz. tiste, ki 6ami za-elužijo pa 130 novih din. Računajo, da bo v vsaki izmeni taborilo 60 do 70 članov pa tudi nečlanov taborniške organizacije. -bb Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da od 1. junija 1967 prodaja blago na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118. V domu na Jezerskem so predvidevali, da bodo še pred turistično sezono preuredili kočo in zgradili most, ki ga je ob lanskoletni poplavi voda odnesla. Vendar pa niso dobili denarja in tako je vse skupaj ostalo pri starem... — Foto: F. Perdan Izleti za kranjsko mladino Za delavsko in šolsko mladino je letos predvidenih mnogo več izletov, taborenj in podobno kot prejšnja leta. Prav tako je za razne izlete letos poskrbelo tudi Planinsko društvo Kranj s sodelovanjem delovnih organizacij, šol in društev prijateljev mladine. Tako so predvideni redni nedeljski (po želji tudi dvodnevni) izleti za mladino iz posameznih kolektivov. Neko nedeljo bo npr. šla na izlet mladina iz Tekstilindusa, drugič iz Iskre, Save in drugih podjetij. Nekateri kolektivi bodo dali mladini na voljo svoja prevozna sredstva ali pa jim pomagali v kakšni drugi obliki. Organizacijo pa je prevzel mladinski odsek pri planinskem društvu. Prav tako se pripravljajo za taborjenje šolske mladine na Veliki Poljani pod Stor- žičem. Tu bodo postavili več šotorov in uredili kuhinjo za tri enotedenske izmene tabornikov. Po potrebi bodo taborjenje podaljšali. Naslednja oblika izletov bodo tedenski izleti za šolsko mladino nad deset let starosti. Ti izleti bi bili redno ob sredah, ko so mnogi otroci zaradi deljenega delovnega časa po ustanovah, prepuščeni cesti. Tako bi bili starši razbremenjeni, mladina pa bi se lahko enkrat tedensko sprostila v naravi. Seveda bo vsaki izletniški skupini zagotovljeno vodstvo iz vrst mladih izkušenih planincev in pedagogov kranjskih šol, ki so pripravljeni sodelovati. Skrb za podobne izlete otrok pod deset let starosti pa so prevzela posamezna društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. To zlasti velja za Kranj Center* kjer so že pred mesecem dni izdelali podroben načrt za Vse poletje. Podobne priprave so tudi na Zlatem polju. Oporni zid ob cesti v Mostah Ob lanskem deževju s? je razrahljal oporni zid ob cesti pri gostišču v Mostah pri 2irovnici. Da ee ne bi udrla še cesta na tem ozkem in nevarnem mestu so delavci Cestnega podjetja iz Kranja pred dnevi začeli graditi nov oporni zid, ki bo varoval cesto prod pogrezanjem. Takoj ko bo gotov, bodo ob njem postavili še ograjo. Nevarnost je, da se ob majhni neprevidnosti vozilo zvali v več kot 20 metrov globok kanjon v Mostah. - bb Kopalna sezona se ie začela: Foto: F. Perdan /--' '--\ Radio v.__i SREDA — 28. Junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Deset let otroškega zbora RTV Ljubljana — 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.15 Majhni recitali naših glasbenih umetnikov — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Popevke in plesni zvoki — 12.10 Opoldanski orkestralni intermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6.i T., 8., 10., 12., 13., 15., 11., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 1., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Drobni odlomki iz opere »Če bi bil kralj« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Z operetnih odrov — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Letni časi — oratorij — 21.35 Miniature za klavir — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Lahko noč s pevko Ello Fitzgerald ČETRTEK — 29. junija 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Chopin na baletnem odru — 10.15 Minute s solisti ljubljanske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Za vsakogar nekaj iz operetne in orkestralne glasbe — 12.10 Koncertni drobiž — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne v priredbi Tončke Maroltove — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Za prijetno popoldne — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Akademskega pevskega zbora iz Gdanska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Iz jugoslovanske komorne glasbe — 23.05 Nočni mozaik jazza PETEK — 30. junija_ 8.05 Operna matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Melodije za klavir in godala — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Juriju Gregorcu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 V plesnem ritmu — 12.10 Burleska — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni napevi — 14.35 Nail poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.25 Glasbeni inter-mezzo - 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lahko noč, otroci — 20.10 Poje zbor berlinskega radia p. v. Helmutha Kocha — 20.40 Plesna glasba današnjih dni — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne glasben« ustvarjalnosti — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Ples za mlad« SREDA — 28. junija_ 17.30 Naše prijateljice živali, 1755 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Tisočkrat zakaj, 19:00 Mednarodna scena (RTV Beograd) - 19.30 O festivalu kratikih filmov v Krakovu (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.36 Od Leningrada do Gruzije, 21.30 Glasbeni magazin, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes jutri, 18.15 Spored JRT, 19.30 TV pošta (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beo. grad) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Poročila, 17.05 Serijska Lutkovna igra (RTV Beograd) — 17.25 Ekspedicija, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.30 Filmski omnibus (RTV Beograd) — 21.40 Mali komorni koncert (RTV Zagreb) — 21.50 Perspektiva (RTV Beograd) — 22.10 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 29. junija 17.05 Poročila, 17.10 Tiktak (RTV Ljubljana) — 17.25 Slike sveta (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 18.35 Zabavno glasbeni zaslon, 19.00 Gledališče miniatur Arkadi ja Raj kina (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak, 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Pesem poletja, 20.33 TV drama (RTV Beograd) — 21.35 Plošča poletja, 22.20 Zadnja poročila (RTV Ljubljana — DrugI spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT (RTV Zagreb) — 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 Spored italijanske TV (RTV Zagreb — Ostale oddaje: 22.30 Informativna oddaja (RTV Zagreb) PETEK — 30. junija 17.05 Poročila, 17.10 Vaša križanka (RTV Skopje) — 17.35 TV obzornik, 18.35 V pasti (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Pe- sem poletja (RTV Beograd) — 20.33 Cik cak, 20.41 Svobodno mesto Gdansk, 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.30 Posnetek rokometne tekme Jugoslavija 3 Poljska (RTV Zagreb) — 23.30 Posnetek rokometne tekme Jugoslavija : Zahodna Nemčija (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Glasbena oddaja, 19.05 Znanost 67, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.33 Propagandna oddaja, 20.41 Celovečerni film, 22.10 Informativna oddaja Kino Kranj CENTER 28. junija franc. film TIGER IMA RAD SUROVO MESO ob 16. in 20. uri, jugoslovanski film NOZ ob 18. uri 29. junija franc. film TIGER IMA RAD SUROVO MESO ob 16. in 20. uri, jugoslovanski film NOZ ob 18. Uri 30. junija amer. barv. film NA SVIDENJE CHARLIE ob i6. url, francoski film TIGER frlA RAD SUROVO MESO ob 8. in 20. uri Stražišče SVOBODA 28. junija amer. franc. film VLAK ob 20. uri Kranj STORŽIC 28. junija amer. barv. film VSEMI JO — MOJA JE ob 18. in 20. uri 29. junija amer. barv. film SEDEM VELIČASTNIH ob 18. in 20. uri 30. junija amer. barv. film NA SVIDENJE CHARLIE ob 18. uri, amer. franc. CS film VLAK ob 20. uri Jesenice RADIO 28. junija kubanski film SKLEP 29. junija ameriški film KO SO DALTONOVI JEZDILI 30. junija češki film DEKLICE PRIHAJAJO POZNEJE Jesenice PLAVŽ 28. junija ameriški film KO SO DALTONOVI JEZDILI 29. junija jugoslovanski film KLJUČ 30. junija jugoslovanski film KLJUČ Dovje - Mojstrana 29. junija ital. franc. barv. film VSTANI IN STRELJAJ Kranjska gora 29. junija kubanski film SKLEP 30. junija ital. franc. barv. film VSTANI IN STRELJAJ Kamnik DOM 28. junija češki film IKA-RIA XB — 1 ob 20. uri 29. junija češki film IKA-RIA XB - 1 ob 17.15 in 20. uri Podjetje LTH Škof j a Loka razglaša naslednja prosta delovna mesta: 3 KV ključavničarje s prakso na individualnih delih, 1 VK aH KV klepar s prakso, 1 KV monter hladilnih naprav, 1 KV električar s 3-letno prakso, 1 KV ličar s prakso Prednost imajo prosilci z odsluženim vojaškim rokom in preskrbljenim stanovanjem v okolici Skofj« Loke ali Kranja Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja LTH do zasedbe delovnih mest. _JW Obiščite XVII. gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Prodam Prodam dobro kravo mle-karico, ki bo avgusta telila. Ovsiše 14, Podnart 3157 Prodam brezhiben soper-avtomatični pralni stroj CANDY 5 kg. Naslov v ogl. oddelku 3242 Kravo, ki bo v kratkem telila, prodam. Selo 33, Žirovnica 3243 Prodam desni vzidljivi štedilnik, malo rabljen. Šenčur 194 3244 Prodam listnat kaktus. Vesel, Britof 1 3245 Predam žensko kolo, veliko mizo, 4 stole in radio RR Niš. Smit, Sempeterska 50 3246 Prodam okrog 400 kosov cementne opeke (folc), domače delo. Godešič 5, šk. Loka 3247 Prodam čebelnjak s čebelami. Britof 121, Kranj 3248 Prodam malo rabljen štedilnik na drva Gorenje. Sku-šek, sempeterska 30, Kranj 3249 Ugodno prodam avto re-nault dauphine, dobro ohranjen. Naslov v ogl. oddelku 3250 Prodam motor sacks 125 cem. Strahinj 61, Naklo 3251 Enodnevne piščance lahke in težke pasme po 2 N din in jarčke pasme leghoren do starosti 3 mesecev od 10 do 20 N din, prodaja vsak torek in sredo valilnica v Naklem pri Kranju. Enodnevne piščance pošiljamo tudi po železnici 3252 Prodam mlado kravo po izbiri. Šmartno 7, Cerklje 3253 Prodam gradbeno parcelo z začetnimi deli za montažno hišo v Radovljici. Pogačnik Mirko, Zasip 4, p. Bled 3254 Kavo Sok dobite tudi v pekarni irzic Očiščene morske ribe v prodajalni Uun&čL) Prodam kravo s teletom. Gorenja vas 39, Reteče, šk. Loka 3255 Prodam VW za 900.000 S din. Kalan, Hudi graben 8 pri Tržiču 3256 Prodam NSU maxl, letnik 64 — 175 cem. Kralj, Grahov-če 12, Tržič 3257 Oddam v najem ali prodam stanovanjsko hišo in 2 ha zemlje, oddaljeno 24 km iz Ljubljane ob glavni cesti proti Višnji gori. Ponudbe poslati pod »SAMO SKUPAJ« 3258 Prodam superavtomatični pralni stroj INDESIT, malo rabljen, brezhiben za 2200 N din. Naslov v ogl. oddelku 3259 Ueodno prodam Zastavo 66« D. Lahko čok do 300.000 din. Naslov v ogl. oddelku 3260 ■ K 9 g Kupim 500 kg težkega delavnega vola. Sp. Besnica 39 3261 Kupim dve rabljeni okni in vrata. Takoj. Naslov v ogl. oddel. 3262 Ostalo Krajevna skupnost Vodovodni stolp Kranj nudi honorar osebi, ki bi hotela pokositi travo na zelenicah. Motorna kosilnica je na voljo. Podrobnejše informacije dobite v pisarni skupnosti Begunjska 10, vsak dan od 10. do 12. lire in ob sredah od 15. do 18. ure 3201 Dobra kuharica se želi zaposliti kjerkoli na Gorenjskem ali na kakšni planinski postojanki. Naslov v ogl. oddelku 3263 Iščem žensko za varstvo otroka. Hrana in stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Česen, Voglje 105, Šenčur 3264 Vse vrste električnih varilnih aparatov dobite pri ROJCU Francu, Radomlje 80 pri Domžalah 3265 Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki jih naredi ROPRET Ivan in opozarjam vsakogar, ki mu posodi, da je že 7 mesecev brez službe. ROPRET Janez, Adergas 32 3266 Oddam tri sobe poštenim dekletom. Golnik 6 3267 Na hrano in stanovanje sprejmemo mlajšega moškega in žensko za pomoč v gospodarstvu. Gostilna BENE-DIK, Stražišče 326S NALIVNO PERO PARKER, zelen, izgubil na občini Kranj, oddajte ga v sobi 70. Dam 2000 din nagrade. 3269 Našel sem moped T 12, Strahinj 19, Naklo 3270 Starejši ženski oddam sobo s souporabo sanitarij za več let. Ponudbe pod »PREDPLAČILO« 3271 Zamenjam novo vseljivo hišo z malo zemljišča v okolici Domžal za enako v okolici Kranja. Nasl. v oql. oddelku 3272 Na Primskovem sem našla žensko jopico. Končan, Ke-betova 20 3273 Spregledal nakazano smer Cesta Sorica—Petrovo brdo je zaprta. Pred 10 leti so investirali v gradnjo te ceste okoli 100 milijonov dinarjev. Govora je bilo o transverzali Avstrija—Jadransko morje. In danes? Cesta je zaprta za ves promet in nemočno čaka svojega odrešenika. — Foto: F. Perdan Prekratka V2 mostna razdalja V nedeljo se je na gorenjskih cestah zgodilo 14 prometnih nesreč, od katerih je bila ena hujša. Zgodila se je nekaj po 16. uri na priključku ceste iz Podbrezij na cesto 1/Ia v Podlaboru, ko sta trčila z osebnima avtomobiloma turška državljana, ki sta začasno na delu v Nemčiji. Prvi je vozil z Jesenic proti Kranju voznik osebnega avtomobila DIN-R-679 in zavil na priključek ceste za Kropo* ker se je hotel nekoliko od-počiti. Ker je drugi voznik avtomobila DIN-S-980 peljal za njim v prekratki varnostni razdalji, je kljub zaviranju trčil v stoječe vozilo DIN-R-679. Voznik v avtomobilu DIN-S-980 je bil hudo ranjen, na avtomobilih pa je škode za 800.000 starih dinarjev. -sš V ponedeljek ob 7. uri se je na Prešernovi cesti na Bledu zgodila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila KR 114-28 Milan Kokalj z Bleda je peljal iz Rečice proti Bledu. Za njim je vozil z osebnim avtomobilom LJ 390-50 Valentin Zupan iz Radovne. Oba sta z zmerno hitrostjo vozila od hotela Svobode proti zdravstvenemu domu, ko je Kokalj Spet nesreča na avtobusni postaji Ni dolgo tega, kar sta na avtobusni postaji v Kranju trčila dva avtobusa. Podobna nesreča se je zgodila spet preteklo nedeljo, ko je voznik avtobusa LJ 147-29 Jože Arnež oplazil avtobus LJ 302-69, ki ga je na postaji parkiral voznik Franc Rahne. Menda je že skrajni čas, da se v Kranju začne reševati pereč problem avtobusne postaje, saj nas na to opozarjajo tudi prometne nesreče. -sš Hudo ranjen kolesar Na cesti I. reda v bližini cestne uprave na Jesenicah se je v nedeljo hudo ponesrečil 53-letnj. kolesar Nande Stravs, upokojenec z Jesenic. Siravs se je peljal s kolesom iz 2irovnice proti Jesenicam. Nenadoma je iz do sedaj neznanega vzroka zapeljal z desne strani ceste na levo stran in se pri tem zaletel v obcestni kamen. Pri padcu preko kolesa se je hudo ranil. - sš zmanjšal hitrost in nakazal smer, da bo zavil v levo. Zupan je nakazano smer spregledal in se zaletel v zadnji del Kokaljevega vozila. Na obeh vozilih je škode za 12 tisoč novih dinarjev. - sš Samomor 26-letne Kranjčanke V nedeljo, nekaj po 8. uri, je s kokrškega moslu v Kranju, kjer je kanjon Kokre najgloblji, 6kočila 26-letna Marjeta Novak, zaposlena v Tekstilindusu v Kranju. Skočila je v globino več kot 30 metrov in je bila takoj mrtva. Kokra jo je odnesla nekaj ste metrov naprej, kjer so jo opazili sprehajalci in o tem obvestili hišnika tekstilne šole, ta pa je poklical postajo milice. - sš Zahvala Ob boleči izgubi moje ljubljene žene in naše drage mame, babice, sestre, tete, tašče, svakinje in sestrične Kristine Stare se iskreno eahvaljujerno vsem sorodnikom in znancem, sostanovalcem in sosedom, ki so nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji s cvetjem zasuli njen prerani grob. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za skrb in nego med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku iz Primskovega za pogrebno slovesnost in pevcem za zadnje žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivu in sindikatu tovarne IBI. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton, hčerki Vera z družino in Marija z možem Fran-citom ter sin Milan z družino Kranj, 27. junija 1967 pri nebotičniku G Iv A S SPORT SREDA — 28. junija 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 21-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Atletski pokal SRS za mlajše mladince in mladinke Tretje mesto za Triglav Na ljubljanskem sobotnem ln nedeljskem finalu atletskega pokala Slovenije za mlajše mladince in mladinke so v skupni konkurenci štirinajstih klubov predstavniki Triglava zasedli tretje mesto. Med mladinci je bila kranjska ekipa tretja, mladinke pa so bile pete. Tako so mladinci obdržali tretje mesto lz lanskega tekmovanja, vendar s pribitkom 50 točk. Najuspešnejša v ekipi Triglava sta bila pionirka Saša Vidovič z odličnim rezultatom na 80 m ovire (12,9) ter Ivan Krumpak s prvim mestom pri skoku s palico. (Nadaljevan je s 1. strani) Uspešna generalka... Rezultati: (2 x 12 krogov) 1. Pilar (CSSR, CZ), 2. Olsson (švedska, Husquar-na), 3. Vlastek (CSSR, CZ), itd. 9 Kategorija do 250 cem — V prvi vožnji v tej kategoriji se je s starta pognalo 28 dirkačev, med njimi tudi 12 Jugoslovanov. Vse do petega kroga je vodil Pilar, nato ga je prehitel Olsson in z izredno in tvegano vožnjo v preostalih krogih povečal naskok in pustil Pilarja za pol kroga za seboj. Omeniti je treba, da se je Pilarju med vožnjo pokvarila zavora. Lep uspeh je dosegel v tej vožnji tudi Jugoslovan Stanko Vesenjak, saj je zasedel sedmo mesto. V drugi vožnji na tej težki in prašni progi je Olsson vodil od starta do cilja. Drugi je bil Ceh Hrubant. V tej kategoriji bi bila dirka še bolj zanimiva, če bi nastopili tudi sovjetski tekmovalci. Od Jugoslovanov je bil to pot v tej močni mednarodni konkurenci najboljši domačin Janez Rotar na šestem mestu. Rezultati: (obe vožnji) 1. Olsson (švedska, Husquar-na), 2. Hrubant (CSSR, CZ), 3. Scmmerbauer (Avstrija, Greeves)... 5. Stanko Vesenjak (Jugoslavija). Rezultate je merila petčlanska ekipa z Dunaja (OAMTC) in so novinarji in gostje že po sedmih minutah po končani vožnji dobili rezultate. Prvouvrščcni tekmovalci so poleg lovorjevih vencev in denarnih nagrad prejeli še lepe kristalne vaze. Prireditelj je nagradil tudi tri najboljše Jugoslovane. Tekmovanje je bila prava generalka za eno izmed voženj v kategoriji do 250 cem za svetovno prvenstvo, ki bo verjetno drugo leto 30. junija na tej težki ljubeljski progi. D. Humer REZULTATI predstavnikov Triglava in Jesenic (brez oznake so tekmovalci Triglava) — Mlajši mladinci — 110 m ovire: 5. M. Kleč 18,0, 8. Sagadin 18.8; 100 m: 3. Starman 11,6; 1000 m: 2. Spik 2:39.7, 11. Tepina 2:52,4, 12. Mohorčič (Jes) 2:54,8; 4x100 m: 6. Triglav 48,4; višina: 4. Krumpak 165; daljina: 3. Krumpak 586; krogla: 5. Pristov 11,63, 6. S. Ferjan 11,58, 10. Faganel 9,99; kopje: 3. S. Ferjan 48,16, 7. Pečeni k 43,41; 300 m ovire; 5. M. Kleč 43,7, 12. Sagadin 47,6; 2000 m: 3. Sik 5:58,7; kladivo: 4. Pristov 26,18, 7. Mlakar 20,30; 4x300 m: 5. Triglav I 2:42,6, 9. Triglav II 2:49,9; palica: 1. Krumpak 330; disk: 4. Sund-žukovič 35,10, 6. Pristov 31,05. 8. Mlakar 29,56, 9. Faganel 29,05. Stanje točk: 1. Olimpija 2G0, 3. Triglav 200, 14. Jesenice 1; Mlajše mladinke — 80 m ovire: 1. Vidovič 12,9; 100 m: 5. Klemene 13,3, 6.-7. Simič 13,4; 400 m: 5. Tolar 63,2, 7. Pušavec 64,2; daljina: 7. Vidovič 4,23; disk: 7. Knaubert 23.12; 60 m: 6. Klemene 8,2; višina: 11. Vidovič 130; kopje: 8. Tomažin 21,45; 4x60 m: 5. Triglav 32,1; krogla: 6. Tolar 8,61, 7. Knaubert 8,33. Stanje točk: 1. Kladivar 167, 5. Triglav 94. M. Kuralt XVI. mednarodna veslaška regata na Bledu V znamenju štirih čeških zmag Izredno lepo vreme je dalo ton XVI. mednarodni veslaški regati, ki je bila v nedeljo na Bledu. Regata in vreme sta privabila na Bled nepregledno množico izletnikov, tako je bila regata v res edinstvenem okolju. Samo tekmovanje je pomenilo velik uspeh čeških ekip, saj so osvojile štiri prva ter po eno drugo in tretje mesto. Med naštevanjem uspehov ne moremo iti mimo uspehov mladih blejskih ve-slačev, ki so bili prepričljivo prvi v četvercu s krmarjem. Tej blejski zmagi je dodal še svojo Blejec Boškovski, ki je bil najboljši v skifu. V »finalu veslaških regat« — v osmercu, sta vodila ogorčeno borbo za prvo mesto osmerca CSSR in kombinirana ekipa Bled-Mornar. V finišu je oba čolna prehitel tržaški osmerec, medtem ko je naša kombinirana ekipa osvojila drugo mesto. ZMAGOVALCI — četverec s krmarjem (člani); CSSR 6:23,7; osmerec (mladinci): Argo 4:24,4; dvojec brez krmarja (člani); Ister 6:59,0; double scull (mladinci); Vigi-le de fuoco 4:40,4; skif (člani); Mladost (Kasanovič) 7:16,0; double scoull (ženske): Nautilus 3:58,2; četverec brca krmarja (člani); CSSR 6:29,2; skif (ženske); CSSR 3:42,0; dvojec s krmarjem (člani): CSSR 7:20,8; četverec s krmarjem (mladinci); Bled 4:39,0, double scoull (člani): Wiking (Linz) 6:51,7; skif (mladinci); Bled 5:43,8; osmerec (člani); Vigile del fuoco 5:59,8. Tenis Pomembna zmaga Zmagovalca nedeljske dirke za Veliko nagrado Jugoslavije in Nagrado Karavank v Podljubelju Ceh Karel Pilar (najboljši v kategoriji do 500 cem) s startno številko 16 in Šved Leif-Ake Olsson (prvi t kategoriji do 250 cem, na sliki levo) sta v kategoriji do 500ccm pokazala najbolj razburljivo dirko — Foto: Franc Perdan V predzadnjem kolu I. slovenske teniške lige (zahodna skupina) sta se na igrišču v športnem parku v Kranju srečali ekipi Triglav I. in Kamnik I. Tokrat sta kranjska predstavnika uspela prvič po nekaj letih premagati rutinirane nasprotni- Atleti v reprezentanci Na sobotnem velikem mednarodnem tekmovanju Me-morial Rošicki v Pragi bo nastopal tudi kranjski atlet, državni mladinski rekorder v skoku v višino in troskoku Polde Milek. Kot član državne reprezentance je v soboto in nedeljo startal v deseterobo ju na četveroboju Romunija — Italija — Francija — Jugoslavija v Novem Sadu tudi Triglavan Tone Kaštivnik. M. K. Preberite mimogrede % V zadnjem spomladanskem turnirju za žensko prvenstvo SRS v odbojki so Je-seničanke premagale Branik * 3:2, Brestanico s 3:1, medtem ko je Kamnik izgubil s Celjem 1:3, Jeseničanke so pete, Kamničanke pa sedme v lestvici. Jeseničanke prvakinje Na košarkarskem prvenstvu Slovenije za mladinke, ki je bilo v Skofji Loki, so prvo mesto osvojile mlade igralke z Jesenic. Več o prvenstvu bomo poročali v sobotni Številki. ke iz ekipe Kamnika, ki že nekaj let sodi v sam vrh slovenskega tenisa. To je vsekakor eden največjih uspehov nadarjenih mladih igralcev Triglava. REZULTATI Polenec : Lav-rič 2:0 (6:2,7:5); Žnidar : Bogataj 2:0 (9:7,6:3) Znidar— Polenec : šnabl—Bogataj 2:1 (6:3, 4:6, 6:4). S tem uspehom si je ekipa Triglav I. že zagotovila drugo mesto v zahodni skupini slovenske lige in vsaj četrto mesto v Sloveniji. V tekmi za uvrstitev na peto do osmo mesto je Triglav II. premagal Novo mesto z rezultatom 3:0. Za Triglav sta igrala Furlan in Mule j. Nogometni pokal na Gorenjskem Svoboda: Jesenice 6:3 (4:3) Strelci: 0:1 Sitar (3. min.), 1:1 Kalan (13. min.), 2:1 Tepina (16. min.), 4:1 Tepina (22. min.), 4:2 Sitar (33. min.), 4:3 Tišler (44. min.), 5:3 Šimnovec (11-metrovka), 6:3 Erzin (71. min.). Svoboda: Pegan, Rada j kovic, Rogelj, Svetel j, Peric, Kalan, Erzin, Tepina, Rakaf, šimnovec, Mladen. Jesenice: Kunšič LjušiČ, Kralj, Vučko, Hanež, Janku-lov, Mažar, Tišler, SladŽa, Sitar. Tekma v Šenčurju, ki }9 odločala o tem, kdo se bo V finalu pomeril s kranjskim Triglavom je bila zelo zanimiva. Prvi zadetek gostot je pomenil hladen tuš za domačine, vendar so se vseeno kmalu razigrali in so bili dO konca boljše mošLvo. Pri gostih sta najbolj ugajata Tišler in Sitar, pri domačinih pa Kalan, šimnovec in Peric. M. Aldovec