Kaf vse pišefo o utlteJfstvu, šoll, prosveži in JUV —1 Naša šola in naše učiteljstvo. Pod tem naslovom izhaja v »Domoljubu« že več tednov članek, iz katerega smo že parkrat ponatisnili nekatere ugotovitve. V zadnjih dveh številkah, od 28. februarja in 6. marca, pa prehajajo izvajanja pisca tega članka v obrekovanje irt napade na učiteljstvo. Izgleda, da je namen tega članka hujskanje ljudstva proti učiteljstvu. —1 »Naši kmetski mladini več strokovne Izobrazbe« je naslov daljše razprave v »Jutru« od 10. marca, ki pravi med drugim: »O sedanjem ustroju šole, zlasti šole na deželi, se mnogo govori in piše. Oglašajo se poklicani in nepoklicani kritiki ter iznašajo svoja več ali manj stvarna mišljenja, ki zadevajo bodisi učne načrte, kakor tudi učiteljstvo, ki poučuje na podeželskih šolah. Tako je bila ljudska šola v zadnjem proračunskem banovinskem svetu eden najvažnejših predmetov. Globoko je treba obžalovati izpade nekaterih banovinskih svetnikov nasproti učiteljstvu, ki v ogromni večini pod najtežjimi okolnostmi vrši nalogo kar najvestneje. Tu in tam pa se je oglasil treznejši glas. — Ljudska šola ne more dati kmečki mladini dovolj kr.iečko strokovne izobrazbe. Ona more dati le nekako splošno izobrazbo in osnovne pojnie, na katerih je mogoče graditi nadaljnjo in •emeljitejšo izobrazbo. Rcs je, da ima seda- nja ljudska šola gotove hibe, napake in pomanjkljivosti, katerim gotovo ni krivo učiteljstvo. Saj se učiteljstvo trudi v okviru predpisanih učnih načrtov dati učencem nekako splošno izobrazbo in jih uvesti v vsa važnejša vprašanja bodočega življenja. Strokovne kmetske izobrazbe osnovna ali ljudska šola ne more dati, niti niso učenci Ijudskih šol v do sedaj predpisani šoloobvezni starosti dovzetni za strokovni kmečki pouk. Tak pouk naj bi daie kmetijsko nadaljevalne, oziroma gospodinjsko nadaljevalne šole, ki bi morale biti obvezne za vso kmečko mladino. —1 Ali so hribovske enorazrednice primerne za novinke? Pred petimi meseci so bile zadnje namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientk. Večina mladih učiteljic je bila nameščenih po visokih hribovskih enorazrednicah, kot n. pr. Razbor 'pri Slovenj Gradcu, Bele vode, Strojna na Kozjaku itd. Kot novinke brez prakse morajo te mlade začetnice poleg poučcvanja otrok od 6. do 15. starostnega leta v več oddelkih, vršiti same še upraviteljske posle ter voditi vsa opravila krajevnega šolskega odbora. Ta sluibena mesta niso primerna za novince, še manj seveda za novinke brez vsake prakse. Zato so večinoma prosile za primernejša mesta na večrazrcdnih šolah. — »Večernik«, 4. marca 194(1.