KATOLJŠK CERKVEN LIST.
,.Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pul leta 2 gl. 40 kr., za Četert leta 1 gl. 30 kr. V tiakarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Iunioa" dan poprej.
Tečaj XXiVI.	V Ljubljani, 9. svečana 1883.	List 6.
Svetloba — luč. *)
„Bog reče: Bodi svetloba! Ir bila je svetloba," (I. Mojz. 1, 3 ) — „Bila je prava luS." (Jan. 1, 9)
Ko je Vsemogočni s početka stvarjenja svetil za-klical v temni kaos (zmešanino): „Bodi svetlo!" takrat je vetvaril eno najlepših, najmilejših, najprijetniših stvari. Svetloba pa je tudi ob enem veličastno stvarjenje polno skrivnosti, najprimčrniša podoba skrivnostnega božjega bitja. Zato pravi modri: „Sladka je svetloba, in prijetno oč6m videti solnčno luč" (Eccl. 11, 7). Pa drugi Čuden pregovor pravi: „Nič ni temnejši ko luč!" (Nil luce ob-scurius.) To je, da svetlobne bistvenosti, ali kaj da je svetloba prav za prav, ue moremo mi ljudje na svetu in ne bomo mogli nikoli povsem in popolnem spoznati. Učeni naravoslovci so bili v raznih dobah različnega mnenja. Eni so terdili, da je svetloba neka silno tenka, fina tvarina, ki izvira iz solnca, drugi pa, in to je dandanes splošno mnenje, smatrajo svetlobo kot neko valovanje skoz fini svetovni vzduh. eter. Pa bodi si pervi ali drugi nazor o bistvu, ali recimo bolje, o vidnem delovanji svetlobe, praviluejši, to je vsem ueoveržljiva resnica, da je svetloba kot neka duša (se ve, da ne v navadnem pomenu), oživljajoča vesoljni svet, studenec življenja. kakor pravi psalm 35, 10: „Pri tebi (o Bog) je izvir življenja in v svetlobi tvoji bomo videli svetlobo"; — vsa lepota, krasota, radost in veselje v vidni naturi je od svetlobe. Brez nje bi stvarjenje bilo pusto, mertvo, prazno, žalostno-temno. So neke besede, ki imajo v sebi nekaj neizmernega, in so kakor silno globoki brezni, katerih le začetek ali ustje vidimo in spoznamo poveršno, a kako daleč segajo, ni moči nam zaslediti. Verzi kameu v temno jamo, s početka je slišati, ko pade na kak rob, ali ko doli k dnu ropota, zmiraj manj, in bolj tiho in zamolklo se čuje odračv. dokler popolno ne utihne. „Sodbe tvoje silni brezni!" (Ps. 35, 7); ali kakor neki prelagajo: „Sodbe tvoje, o Bog, so valovi veliki". Pobožni pater Faber pravi: „Opazovati nam je vsako stvar
*) Naslednje sicer uČuoe, pa vendar lahko razumljive obravnave so od priljubljenega pisatelja „O v č i c e" v lanskem letniku in ne dvomimo, da bo * njim» čititeljem močno vstre-ženo.	Vred.
kot nekaki zakrament ali svetost, pod katere /astorom prebiva Bog".
Pa ue le kakor čudovito in imenitno stvar Božjo, ampak celó kot boga (malika) so večinoma pogani častili svetlobo iu zlasti solnce. Tako zvaui rsabeizema ali časteuje solnca je bilo razširjeno daleč po Aziji, posebno med Pcrzijaui, Indi, starimi Arabi. Celó še dandanes, kakor sporoča Pal grave, glasoviti poto valeč po Arabiji, se priklanjajo Beduini solncu jutranjemu, kadar veličastno vzhaja, ter mermrajo svoje molitve. Ostali »o še malikovavci kakor pred Mohamedom, kljubu nauku krivega preroka, da ne smé se moliti soluce, češ. da izhaja med rogovi hudičevimi, in kdor se mu priklanja, da se bode nasadil na one rogove." (Palgrave's Reise in A rabi en I. p. 7.) Drugi imenitni potovalec po srednji Aziji, Vambery, sporoča, da so mu kazali v perzijskem mestu Ispahan-u ali Isfahan-u (nisf žihan = Isfahan je pol sveta) velikanski obzidani terg Mej'dani Sah, nad kterega vhodom je orjaški orkester (kor) za 500 trobentačev, ki so za časa imenitnega knez^ Šah Abas-a po stari perzijski navadi pozdravljali z groirečim troben-tanjem perve žarke vzhajajočega, in isto tako zvečer poslednje žarke zapadajočega solnca. (H. Vambery, Wan-deruugen iu Persien I. p. l(>2.) Celó med Judi za časa preroka Ecehiela — bi reči — so nekteri častili solnce, ker isti prerok pravi: „Glej 25 mož, ki obračajo herbet templju Gospodovemu, ter gledajo na vzhod in molijo solnčui iztok." (Eceh. K, 10.) Babilonski „Bal", keltiški „Bel", iudijski „Mitras", gerški Helios ali kakor rimski „Apoliu", staroslovanska „Svarog" in „Svantevit- itd. so bili solučni bogovi. Tudi v Ameriki so našli med peruvanskimi Iudijani častenje solnca. Kakor je poganom svetloba omilila, da so jo po božje častili, tako so tudi še za keršanske dobo ueke ločine (secte) solnce častile, kakor sv. Avguštin priča o Manihejih: „Maui-hejci so verovali, da to solnce, ktero mi s telesnimi očmi vidimo in je očito ue le ljudém, temuč tudi živalim. je Kristus Gospod." 'S. Aug. in tract. 34. in Joan.) Pa kaj bomo iskali po starih sperbuelih listinah, kdo vse je častil iu molil solnce; saj imamo pred očmi novo-šegne pogane framasone. ki ne le imeuinejo svoje lože: orieut — vzhod < v/toki, namreč vzhajajoče solnce. temuč tudi kar očitno povedo, da je solne«» kakor njih bog. njih malik. ..Kar nas je Iramasonov po svetu, hvaležni povzdigujemo oči in roke k veliki ognjeni krogli v m>
turi (solncu). Tega dobrotljivcga br.ga na pomoč kli-čimo itd." (Pachtler : Der Götze der Humanität str. 236.) Takim malikovavcem bilo bi treba zopet v spomin za-bivati zapoved Mojzesovo: „Nikar ne povzdiguj oči svojih k nebu. da gledaš soloce. mesec in zvezde zato, da bi jih častil iu inolil ; kajti stvari so, ktere je Gospod tvoj Bog vstvaril v korist službo) vsem narodom, ki so pod nebom.'4 (V. Moj«. 4. 19.) In skoraj isto pravi pobožni Job : „Sem morda šel za solncem. ki je sijalo, in pazil na luno mesecu ki lepo po nebu plava, in se dal v sercu premotiti, da bi jima poslal poljubec z roko? To bi bilo veliko hudodelstvo, ker bi s tem zatajil Boga uajvikšega v nebesih! (Job 31, 26—28.) „Kar je nevidnega od Boga. je od početka stvarjenja sveta v stvaréh vidno, namreč njegova večna mogočnost iu božanstvo, da nimajo (uejeverniki) nobenega izgovora/ (Rim. 1, 20.) Lepo pojasnuje te besede sv. Pavla že David v veličastnem 1*. psalmu: „Nebesa oznanujejo slavo Božjo in delo rok njegovih kaže njih razsežje. Dan dnevu to pripoveduje, iu uoč noči pravi to znanje. Govorice niso to niti besede, da se njih glas ne bi slišal. Po vsej zemlji gre njih oznanilo, do kraja vesoljnega sveta šle so njih govorice. Na solncu si je šotor postavil, ki je kakor ženin, ki irre iz svoje sobe; raduje se kakor korenjak, ki se pripravlja na tek." (Ps. 18, 1 — 6.) To po-slednj» verstico navdušeno lepo razlaga pobožni opat P. M. Wolter: „Noč je že pospravila svoj šotor iu hitro beži. Že vsi pa zlatorumena zora svoje belkaste migljajoče žarke daleč tja po obnebji. Svetlejši in svetlejši je vzhod ; že se zlatijo veršički gorâ, razjasnujejo se livade. V slovesno tihem veličanstvu se prikaže jutranje solnce v žarnem morju svoje svetlobe, mogočna krasno ognjena krogla, blisketajoč se nad milijoni biserov. Žarki njegovi se razsipajo čez nebo in zemljo. Blesk svetlobe njegove se veselo igra po livadah, odséva čarovno po planjavah ter iz milijonov rosnih kapljic iskre podaja. Vsa narava čuti njegov prihod, raduje, veseli se, mu hvalo prepeva. Izmed vseh nebesnih svetil iu ponebnih teles je ta čudovita dnevna zvezda imenovana soluce, najkrasnejša priča veličanstva svojega stvarnika, da se psalmist poslužuje velikanske podobe: „Na solucu si je šotor postavil Gospod!" Vse vidno stvarjenje, hoče reči, je kraljestvo Vsemogočnega ; ali vender solnčno bliščečo obleko si je razpel kakor kraljevi šotor, izbral si je kot stauovališče. Ouo ni Bog, kakor hiša in stanovanje ni prebivalec ali stanovuik, pa vendar nas spominja bolj ko vse druge stvari s svojim čarovnim sijanjem na ve-ličaustvo iu sijajuost neskončnega Stvarnika, kakor pur-purui šotor v vojaškem tabru ziiamenujc poveljnikov ali kraljev stan. Glej tje. če ni tako. Kakor nakinčaui ženin vzhaja veličanstveno iz jutranjega neba kot iz svoje dvoraue. Večua, živa mladost mu sije na licu, opanljivi venec mu kinča senci, obdaja ga v bliščeči svetlobi že-nitvanska obleka zlate luči. Nikakor ne more golo človeško oko brez kazni vanj gledati, kajti sveti se mu obraz bolj kot vsaktera umetna luč, bodi si še tako bela iu živa. Vedui mladosti je spojena neutrudljiva moč. Resnično koreujak, juuak je solnce, taki velikansko-orjaški juuak je. da bi iz njegove tvarine (materije) se lahko napravilo poldrugi milijon takih krogelj kakor je naša zemlja. Ko bi soluce votlo bilo, bi se zauiogla zemlja z mesecem vred v sedanji daljavi v njem gibati in sukati, pa še bi toliko prostora ostalo ! Ako bi solncu tako blizo bili, kakor smo mesecu, bi se plošča solčna toliko povekšala, da bi solnce šest ur izhajalo in sto-šestdesettisočkrat večo svetlobo od sebe dajalo; stra-šauska vročina bi vso zemljo hipoma raztopila in vse morje v goreči plin (gaz- spremenila. Gotovo strašni korenjak. 500krat veči kot zemlja z vsemi planeti (premičnimi zvezdami) vred in blizo 800krat težji. In kakor
silni junak nič ne čuti teže svojega telesa, niti svojega sklepa, temuč veselo, z lagahnim, hitrim, burnim korakom naprej teka.	(Dalje prih )
Ogled po Slovenskem in dopisi.
It Ljabljaoe. <Občni zbor katoliške druibe 24. f>ro-minea 1883,) Hvaljen bodi Jezus Kristus! Katoliška družba obhaja danes v smislu društvenih pravil občni zbor za preteklo leto <882. Zgodi se to letos nenavadno zgodaj, kajti druge leta imeli smo letui shod večidel še le po Veliki uoči; ali s tem se je stvar preveč zavlekla, in zato je bilo prigodom lanskega občuega zbora sklenjeno, da v prihodnje se hočemo ž njim bolj podvizati.
Po prijaznem pozdravu nadaljuje prečast gospod predsednik tako-le: Gledé društvenega delovanja smem se sklicevati na naznanila prešnjih lét. Na enak način prizadevala se je družba spet preteklo leto zadostovati važni svoji nalogi. Kar je družba zadnje leto v novič vpeljala, je to, da je oskerbela za delavske deklice primerno večerno podučevanje. Nekterikrat se je povdarjal žalostni stan mladih delavk, kterih se le v tukajšni ta-bačni fabriki nad 15 stotin nahaja, ki v duhovskem oziru zapušeue se znajdejo v silnih nevarnostih, iu da družba naj sklene kaj storiti v njih dušni prid. Posreči se družbi pridobiti več blagih gospej in gospodičin, ktere so obljubile iz ljubezni do Boga in bližnjega prevzeti poduk v tem novo-vpeljanem zavodu. 5. novembra 1882 se po primémem uagovoru in branju v ta namen so-stavljenih pravil prične poduk s 70 deklicami, kterih število se je kmalu znatno pomnožilo. Od takrat se pod-učuje v dveh sobah mestne dekliške šole redno vsako nedeljo in vsak četertek zveCér in sicer v ročnih delih in v druzih potrebnih reôéh, pa v šolskih predmetih, kakor tudi v veroznaustvu.
Blage gospé in gospodičine, ktere pri podučevanji sodelujejo so zlasti: Gospa grofnja Sofija Auerspergova s hčerjo grofico Gabrielo, gospa Julija Moos-ova, in gospé in gospodičine: Viktorija Melcer, Rozalija Ramovš, Mihela Razinger, Wôlfliug, Kisovic, Pribil, Jeanuette Bregar, Terezija Elsner.
Zaupljivo se nadjamo, da bode obilen blagoslov božji spremljal to blago početje in da mnoge dekleta bodo obvarovane pogina in ohranjene na poti čednosti, zraven pa se bodo tudi naučile marsikaj, kar jim sčasoma utegne močno koristiti v njih prihodnjem stanu.
Omeniti dalje moram, da je katoliška družba na prošnjo si. c. kr. delegirane sodnije več bukev, ki jih je na svitlo dala. darovala za zapornice v Križaukih v prid tacih, ki so po nekaj Časa tam priperti, ker so tam za take osebe posebuo knjigarno napravili. V ta namen podarili so tudi gg. : kanonik Monsg. Jeran, Zadnikar in Gašper Jemec nekaj dobrih knjig. *)
Dne 15. januvarja pozdravila je katoliška družba Verhbosanskega nadškofa dr. Josipa Stadlerja pri njegovem nastopu škofovske službe v Sarajevu s telegra-fično čestitko, ker dobro je sprevidela, koliko važuost ima v verskem in cerkvenem oziru ne le za to novo-pridobljeuo avstrijsko deželo, nego tudi za vzhounje kraje sploh ta dogodba, da se je po večstoletueiu zatiranji katoliške vere zopet vpeljala cerkvena hierarhija v Bosni in Hercegovini.
Pretekli zimski čas imeli smo ob sredah zveCér spet znanstvene govore v društvenih prostorih, kteri so
*i Ako bi se kdo hotel v tu blagi namen darovati k«ike dobre katoliške bukve, naj jih oddâ pri tnilg. proštu dr. A. Jarcu.	Vr.
bili jako zanimivi, mični in podučni. Govore so imeli gospodje: Kanonik dr. Cebašek. Msg. Jeran, dr. Jeglič, prof. Mam, Keržič, Flis in Lazar. — Govori v društvu bili so tudi ob času tombol. Poleti pa so bile po navadi za društvenike ss. maše pri Materi Božji na Rožniku.
Udov šteje katoliška družba sedaj 664, to je, 430 iz Ljubljane; 234 pa vnanjih. Na novo pristopilo jih je preteklo leto v Ljubljani 35, zunaj Ijubljane 22, zlasti
{>o prizadevanji vpokojenega župnika g. Ign. Eržena v driji in Miri.skega župnika g. Fr. Jarca; — toraj 57 vseh skupaj. Umerlo jih je 9, ki so: Marija Lenče, vpo-kojena župnika Anton Jerina in Jožef Podobnik, Urša Šmid in Marija Hace; zunaj Ljubljaue, kolikor je znano, 4, t. j. duhovni prošt Simon Vilfau, Jožef Pretnar, Janez Stritar in Jakob Košir. Več jih je iz družbe izstopilo; kakih 5 je izstop naznanilo, mnogi že več lčt nič ne vplačujejo in molč6 kažejo, da niso več družniki.
Tombol napravila je bila leta 1882 katoliška družba svojim udom pet. Čistega dohodka so te dale 233 gld. 46 kr., od kterih se je porabilo 62 gl. 10 kr. za uboge, ki jih podpira Šentjakopska konferenca Vincencijeve družbe. V ravno ta namen se je obernilo tudi tistih 22 gl. 28 kr., ki jih je družba pri ss. mašah na Rožniku dobila pri darovanju. Le v gotovini je tedaj katoliško društvo omenjeni Vincencijevi koufereuci podelilo 84 gl. 38 kr., razuu drugotne pomoči, ki ji je, kolikor je bilo mogoče, vselej rado ukazovalo.
Nekoliko dobitkov za Tombole je društvo zastonj dobilo po nekterih blagih dobrotnikih in dobrotnicah. Kakor so: Meščan g. Jak. Kobilica; gospa grofinja Sofija Auerspergova, gospa Hofbauerova, gospodičina Bučarjeva, sestre družiue Doberletove, Neža Rozman, Jera Hribar, gospa Turkova.
Glasi katoliške družbe so namesto majhnih zvezkov po 2 poli prošlo leto na svitlo prišli 8amo v enem zvezku, ki pa obsega 10 pol.
Razuu občnega zbora, ki je bil 22. sušca, imel je odbor skozi leto šest sej. Kaj se je v njih obravnavalo, je viditi iz dotičnih zapisnikov.
Po nekterih opombah oziroma na dr. Blei\veisov spominek, narodni dom iu zgubo verlega uda dr. Ant. Jegliča, ki je šel v Bosno, poroča prečast,. gosp. predsednik o blagajniških zadevah to-le:
Dohodkov je društvo imelo 1. 1882 908 gl. 2 kr. in sicer iz letnih doneskov društvenikov 661 gl. 3 kr., od raznih druzih doneskov pa 246 gl. 99 kr., to je:
1.	Gotovine iz ostanka ob koncu leta
1881 ..........19 gl. 6 kr.
2.	Od 4 Tombol .......174 „ 36 „
3.	Na kuponih deržavnih obveznic .	27 „ 30 „
4.	Za prodane knjige......12 „ 82 „
5.	Za prodan star papir in podobe .	10 „ 45 „
6.	Pripomočki k časnikom . . . .	3
Skupaj	246 gl. 99 kr.
Troškov pa je bilo 858 gl. 14 kr.,	kteri se posamezno razdele tako-le:
1.	Za stanovanje..............204 gl. — kr.
2.	Za svečavo........13 „ 56 „
3.	Za kurjavo........15 „ 30 „
4.	Za služabnika.......144 „ — „
5.	Za pisarne potrebe .....— » — »
6.	Za knjigarno........112 „ 33 „
7.	Za tiskovine................228 „ 38 „
8.	Razni stroški........140 „
57
Skupaj	858 gl. 14 kr.
Posamezni izdatki, kakor tudi dohodki, razvidijo se iz končnega računa in glavnega zapisnika, ki se tukaj znajdeta. V pojasnilo precej znatne svote v rubriki
„razni stroški", treba je omeniti, da se je za nakupljeno
deržavno obveznico (Noteu-Rente) št. 351.410 od 100 gl. vreduosti izdalo 75 gl. 97 kr., za nakupljene dobitke pri Tombolah 16 gold., zastavonoscu pri sprevodu umeri lih društvenikov iu pri cerkvenih obhodih 13 gl. Dalje so med njimi izdatki za uovo vstanovljeno podučno napravo za delavke, v skupnem znesku 17 gl. 54 kr.
Ako se od gori omenjenega zneska dohodko? 908 gl. 2 kr. odštejejo troški 858 gl. 14 kr., ostane konec leta 1882 še 49 gl. «8 kr. gotovega imetka.
V novi društveni odbor so voljeni gospodje: Bo-hinec Žiga, dr. Oebašek Andrej, Cibašek Anton, Dogan Janez, Flis Janez, dr. Jarc Anton. Jemec Gašpar, Msg. Jeran Luka, Jerič Jožef. Keržič Anton, Klein Anton, Kljun Dragotin, kolar Matija. Kraševic Kajetau, Kuučič Juri, Lahajnar Dragotin, Mam Jožef, Močuik Matej, Polak Alojzij. Pirnat Tomaž, Resnik Jožef, Rozman Janez. Zadnikar Valentin, Zupančič Anton.
Vstanovljeni so tudi odseki za knjigarno, slovstvo itd. Prosi se tudi priljudno, ako bi bil kdo voljan, res dobrih iu spodbudnih bukev, zlasti slovenskih, za društveno knjižnico darovati, da bi jih blagovolil oddati u. pr. pri preč. g. predsedniku, ali pri kakem odborniku.
!* Ljubljane (Božji grob pri Ljubljani ) Bela naša Ljubljana ima v svoji okolici mnogo krajev, kamor Ljub-ljančanje ob nedeljah in praznikih v obili množici na božja pota zahajajo. Tako na Šmarno goro, Dol>ro\o, na bližnji Rožnik, posebuo tudi še k Božjemu grobu. Ker tedaj že od nekdaj posebuo v štiridesetdanskem postu Ljubljančanje med tednom, najbolj pa ob nedeljah, prav obilo zahajajo k Božjemu grobu, naj postavim tukaj nekoliko zgodovinskih čertic o tem Božjem grobu.
Zraven cerkve sv. Štefana, po kteri se tudi kraj Štepanja vas imenuje, na desni strani stoji mala kapela z grobom Zveličarjevim. Kakor nam latiusk napis na kapeli priča, in zgodovinar Valvazov iv 11. knjigi na str. 696 svoje „Ehre des Herzogthums Krain") pripoveduje, bila je ta kapela zidana 1. 1653. Dal jo je postaviti Janez Andrej pl. Stemberg, tedauji prošt ljubljanski, kteii je tudi, kakor Valvasor uadalje pripoveduje, v ljubljanskem samostanskem predmestju dal postaviti kipe s podobami Kristusovega terpljenja. Latinski napis, v slovenščino preveden, se glasi tako-le: V spomin Terpljenja in Pokopa Gospodovega je postavil, zidal in z dohodki oskerbel to kapelo Janez Andrej pl. Stemberg, prošt v Ljubljani, leta MDCLIII. Ta Stemberg je bil od 1. 1650-1653 prošt v ljubljanski stolnici, od 1. 1653 —1666 pa prošt Novomeški in ob jednem tudi nad-mašnik sloveuske krajine iu škof iu partibus*) v ^kopiji v Bulgariji ter svetovalec cesarju Ferdinandu lil. Umeri pa je 18. mal. travua 1. 1666. Kako zelo je bilo blagemu proštu in škofu na tem ležeče, da se tudi zanaprej ohraui ta kapela z Božjim grobom, in da se v nevgoitnih časih kje ne opusti iu ne pozabi, kaže nam tudi njegova oporoka od 15. mal. travna 1665. V njej je zapustil precejšen znesek za Božji grob, da se tu naredi „benc-ficiuui simplex", to je, da se nastavi duhovnik, kteri mora le dotično število ss. maš opraviti ua leto, ni pa potreba, da bi tudi tukaj stanoval in verne duhovno oskerboval. Kaj lepo nam kaže v ujej tudi, kaj ga je napotilo, da je vstanovil beueficium, namreč: „v hvaležen spomin, da je Bog v odrešenje človeškega rodu, ki je po grehu našega pervega očeta Adama zašel, ter se pozneje po velikih hudobijah in pregrehah zagrešil, po-
*) To je škof v tacem kraju, kjer je bil nekdij škofovski sedež, dokler so bili še kristjani, sedaj pa. ker niso več kristjani tam, tudi škofovskega sedeža ni, če se pa spreobrnejo, potem postane ta škof in partibus njihov škof.
■redoma presvete Marije Device, svojega edinorojenega Sina poslal, kteri je s svojo kervjo svet očistil in pripeljal oa pot večne sreče. Nadalje v spomin sv. Trojice, terpljenja Gospodovega, sv. Device Marije, ss. apostelj-nov Petra. Pavla in Andreja, potem sv. Štefana, per-vega mučenika, in slednjič za to, da bi se ljudstvo vedno bolj spodbujalo k češčenju Božjemu." Tako se tedaj glasi oporoka blagega prošta. Izveršiti pa so imeli oporoko Štefan Belčič, dekan v Novem mestu, Matija Ka-stelic, kanonik tudi v Novem mestu, in Friderik Dila-nec, in ti so naredili 30. mal. travna 1. 1630 v Ljubljani pred kanonikom Jan. Jernejem Gladičem vstanovno pismo, ktero je poterdil še tisti dan tadanji škof ljubljanski Jožef grof Rabatta. Vsled tega pisma mora oni, kteri dobi ta beneticium, ali kak drugi duhovnik namesto njega, pri sv. Štefanu v štiridesetdanskem postu opraviti vsak dan eno sv. mašo, razun tega pa še vsak petek skozi celo leto, potem na dan najdenja (3. vel. travna) in povišanja sv. Križa (14. kim.), na dan sv. Štefana in sv. aposteljna Andreja. Dan po prazniku sv. Andreja pa peto sv. mašo za raertve, pri kteri se mora zvoniti. Tudi mora podariti beneficijat na praznik sv. Miklavža knezoškofu. kteri ta dan sv. mašo v stolnici opravlja, v spomin udanosti gorečo voščeno svečo. Verhu tega mora pa oskerbovati kapelo Božjega groba in vsako leto dijaku iz rodovine Stembergove ali Gladičeve, kteri se na Du-naji ali v Gradcu šola izplačati 50 gl. vstanove. Tudi beneficium zainorejo dobiti v pervi versti le sorodniki ali prijatelji vstanovnika iz rodovine Stembergove ali Gladičeve.
Ker so se pa v vojskinem času 1. 1809 dohodki tega beneficija zelo zmanjšali, zato je ostal skozi pol stoletja brez beueficijata; še le v novejšem času se je zopet postavil in ta je sedaj g. Friderik Ignacij vitez Friess, kanonik pri stolnici na Dunaji.
Kako so naši pobožni Ljubljančanje že pred dvesto leti radi in v obili množici zahajali k Božjemu grobu, kjer so si iskali pomoči v dušnih in telesnih potrebah na grobu Križanega in se tolažili v svojih revah in nadlogah, priča nam tudi Valvasor. Ko omenja, da je prošt Stemberg dal kapelo zidati, pravi: „da posebno vsak petek v postu velika množica pobožnih ljudi tje doli zahaja, in da jih mnogo veline križe na ramah nese tje doli in zopet nazaj". Enako, nam tudi poroča, da so veliki petek napravljali oo. jezuiti procesijo in sicer od 1. 1617, pri kteri se je kazalo terpljenje Kristusovo v podobah, in pri kteri so se mnogi tudi bičali ali nosili križe na ramah v pokoro za svoje grehe.
Ir. teh kratkih besed našega zgodovinarja vidi 8e, kako spoštovanje so skazovali že od nekdaj Ljubljančanje presvetemu grobu Kristusovemu, da so celo težke lesene križe nosili na ramah doli in nazaj. To pa so delali v pokoro za svoje grehe in v hvaležni spomin onega presvetega križa, kterega je nesel naš Zveličar na goro Kalvarijo, da z njim reši človeški rod večnega pogubljenja, ter da ga po lesu sv. Križa zedini zopet s Stvarnikom, od kterega se je ravno po sadu lesa ločil.
K sklepu naj pristavimo še nektere želje v prid takim, ki hodijo k Božjemu grobu. Ako bi kdo stal na mostu pri mitnici in bi vsacega gredočega poprašal : „Ti, ali želiš hudo poškodovan od Hožjega groba nazaj čez most iti?« — bi gotovo vsak odgovoril: „Tega pa me Bog obvari!" Da tedaj vsak z dobičkom in nobeden poškodovan od Božjega groba nazaj domu ne gre, je prav goreče želeti to-le:
1.	Da bi Ljubljančanje in drugi ljudje, ki v postu tako pogosto tje doli hodijo, posta ne skrunili po kerčmah ali po druzih potih, v pregrešnih drušinah itd.
2.	Da bi med duhovnim opravilom zunaj cerkve ne ostajali, ampak res pobožno v cerkvi molili.
3.	Da bi v svojih farnih cerkvah zarad tega božje službo ne opušali (u. pr. postnih pridig ob nedeljah, kar se pogosto zgodi).
4.	Obiskovanje naj bi sploh ne bilo le kar za kratek čas. ampak zares božja pot.
Ix Doba Lansko leto 23. aprila umeri je tukajšni gosp. kaplan Fr. Rus. Dobljani se ga hvaležno spominjajo v molitvah, pri ss. obhajilih, darujejo ss. maše za dušo pokojnega gospoda. Žele pa tudi in so pripravljeni kaj pripomoči, da se napravi rajnemu gospodu spodoben nagrobni spominek. Ker so, kakor mi je znano, čč. gg. sošolci pokojnega enacih želja, uaj blagovolijo, kar kteri po dobri volji more ali hoče pripomoči, poslati podpisanemu. ki je pripravljen poskerbeti za napravo dostojnega nagrobnega spominka.
Fr. Mekinec, kaplan v Dobu.
Iz Goriškega. Častiti gg. duhovni Solkanske fare so novemu v. č. Poreško-puTjskemu škofu mons. Alojziju Mat. Zorn-uo njegovem posvečenji darovali v podobi velike table natisnjeno naslednje vošilo:
V deželi naši bil je apostolski car, Narodom Avstrije preljubljcni vladar; Prišel je kakor dober oče mej sinove, Nam milostno bogato je delil darove.
Posebno radost pa nam je v serca vlil, Ko je, Alojzij, Tebe škofa počastil. Ta čin vladarja, oj, deželo vso raduje, Izredno pa sobrate Tvoje navdušuje.
Da ločiš se, da greš od nas, Alojzij Ti, To žali nas. to grenko v serce nas boli; A čast vzvišena, ki Tebe zdaj ogrinja, Ločitve grenke čute v radost nam spreminja.
Krepost, ponižnost Tvoja, Tvoja učenost, Vladika! Ti do sere bo Tvojih vernih most; Sam Bog pa blagoslavljal bode Tvoje delo, Da bo za ljudstvo vspeh, za Tebe krono imelo.
Podpisani: Jan. En. KolarciČ, Št. Pahor, Jo». Afaiera, Vinc. Stubelj, Andr. Leban, Ant. B»£tč, BI. GerČa, Jo». Bajic, Fr. Leban, Jan.
Jarec, Jos. Godnič.
Monsign. novi škof je 28. pros. delil sv. birmo v Gradu; potem enako v Ogleju, v Fiumičeli in Ronkah. Pervačino, svoj rojstni kraj, je obiskal 31. prosinca. Povsod je bil sprejeman z velikimi slovesnostmi. Na svečnico pa je v uršulinski cerkvi v Gorici blagoslovil sveče in imel pontifikalno mašo.
Dobi ca bos., 2. sveč. 1883. Poslanih 12 gl. 20 kr. za svete maše sem prejel, retribuat Deus! — Danes naj pa še o vremenu tu pri nas kaj opomnim in o zemlji. Preteklo leto bilo je prav deževno, posebno pa še jeseni; sneg je prišel ravno pred Božičem, da je zemlja odejo dobila, ki pa ni ostala cela, ampak kmalo so se pokazale černe kerpe na nji, ter je zdaj sneg popolno zginil. Sveti trije Kralji so prinesli precej strupen mraz, ker je burja začela pihati (ta pa je merzla še celo v Rimu), ter pihala po malo skozi 14 dui; zdaj pa je zopet ju-govo, ter danes, Svečnice dan, tako toplo, da mi je bilo na solncu v zimski obleki že kar vroče. Poletje, kp.dar je bolj suho od lanskega, mora biti precej vroče; veudar pa mislim, da celo preveč ne, ker nas obdaja precej visoka planina Kozara, na kteri hrasti, smreke in bukve rasto. Zemlja ob Uni in Savi se v Bosni šteje med naj rodovitniše kraje, donaša 10 do 20 zern, kakor je slabša ali boljša; ali gnoja skor nobena njiva nikdar ne okuša,
kako rodovitna bi tedaj bila zemlja, ako bi bila kaka leta gnojena in dobro obdelovana! Dobiva se pa o prilikah, kadar so posedniki turčini v denarnih zadregah (sicer ne prodaja nikdo nič, ali pa prav drago), bosansko oralo, to je, polovina avstrijskega orala, od 15—40 gld., toraj avstrijsko oralo od 30—80 gld. — kakor je zemlja slabeja ali bolja, pa bliže ali dalje od mesta.
Seje se največ pšenice (ktere pa nikdo nikoli ne pleve, zato je navadno polna raznih smeti), in pa koruze ter ovsa in ječmena; reži ne sejejo Bosanci, čeravno raste po skušnjah naselnikov prav lepa in rodovitna; tudi ajde ni kmalo videti; naselniki so jo poskušali sejati, ali kakor sem sam jo videl in so mi potem pripovedovali, sejali so jo že mesca maja, ter se niso nič kaj ž njo hvalili. Pa kako bi rodila v naj hujši vročini? Povedal sem jim, kdaj se seje na Kranjskem, ter svetoval, naj jo poskusijo to leto sejati nekaj konec julija, nekaj pa še kasneje do velikega Šmarna, bodo videli, ktera bode bolja; tudi detelje še nič ne poznajo, — oh, kolika bi narastla! Kupus, to je naše zelje, se tako slabo oskerbljuje, da sem se le čudil, kako ga more kaj biti. Videl sem, da je Bosanec na vertu samo rušo spodrezal ter v stran vergel, potem pa je kar s količkom v neprekopano zemljo luknje zvertal ter sadike vanje zatolkel in bil je kupus vsajen — okoli sv. Antona; okoli velikega Šmarna je delal že prav lepe glavice, ki so sicer ostale drobne, ali bile so prav terde. Enako je še tukaj nekako vse v pelnicah povito, bodi si poljedelstvo, vertnarstvo, ali živinoreja, ali razna rokodelstva, čeravuo smo na meji vojaške granice, ktera je pač malo napredovala pred sužnjo Bosno, ter več spotikljeja Bosni dajala v moralnem življenju, kakor pa lepega zgleda v materijalnem; tako se sodi o bivši vojaški krajini.
Tukaj v Dubici se bode zdaj ustanovila fara katoliška s hervašltim jezikom v cerkvi in šoli, toraj bi tudi Slovenci zamogli se sem naseliti, kar tam v Maglaju, kjer sem bil lansko jesen, zbog čisto nemškega jezika nisem nikomur svetoval, ampak sem mnogim odsvetoval. Ako bi kdo želel sem priti, bi mu bilo treba podvizati se; zemljo mu lahko dobim po omenjeni ceni kar zunaj Dubice, ali četert do pol ure proč. Posrečilo se mi je, da imam 60 bosanskih oral v enem kosu razprodati, da bi toraj samo katoliki zamogli to zemljo v roke dobitij zamorem pa tudi posamezne kosove po 3, 6, 10 do 15 orkl skup ponuditi, kdor bi jih želel. Prodaja sicer turk samo za gotov denar, čakati navadno neče nič; ali kdor bi ne mogel vsega to leto plačati, bi mu oskerbel, da bi zamogel tudi nekaj še le drugo leto poravnati.
Bati se pa tukai turka ni treba; zdaj brez orožja je neznano plašan; puntal se ne bode, ker na l turka je gotovo 20—30 kristjanov starovercev, kteri ga silno čertš. Ravno zato bi pa katoliKi s turkom prav lahko izhajali tudi v mestu, kjer bi zamogel kupiti kuče z ver-tom od 300 do 500 gold., kakor ima več ali manj zemlje, naj veči vertovi je imajo okoli 1 bos. oral, ter so dalje ali bliže čaršije (terga). Zdaj se mi ponuja 13 kuč, 7 turških, pa 6 serbskih.
Kdor ima resnično voljo sem se naseliti, mu rad še na druge vprašanja odgovorim; ali samo iz radovednosti ali znaličnosti naj me nikar nobeden ne nad-legva, ker bi bilo potem celo preveč posla z odgovori. Sploh mislim, da sem naj potrebniše stvari zaznamoval; zdaj pa z Bogom!	Val. Lah.
Ix juine Afrike imamo veselih naznanil o misijonu naših bosanskih Trapistov. Znano je, da je angleška vlada poklicala Trapiste v svoje posestva v južno Afriko, kar kaže, da ondotna vlada se bolj zanaša na olikovanje po katoliških ubogih mnihih, kakor pa na kake bibliško-protestanške družbe. Dobili so bili menihi od angleške
vlade velik kos ledinske zemlje ob južnem afrikansken» obrežji, kjer pa pri vsi nezmerni pridnosti niso mogli nič opraviti, menda zarad pomanjkauja vode. Preseliti so se toraj morali v vodeučno in rodovitno okrajino „Natal". Zemljiše je ondi zelo obljudeno in rodovitno, pa sprejemno ljudstvo za keršansko omiko, toraj bodo Trapisti ondi napravili šolo in pozneje ubožnico z delavno ali obertnijsko učilnico.
S perve naselbe se je bil preč. P. Franc povernil v Evropo, nekaj v redovnih zadevah, nekaj zbirat po-močkov za misijon. Med tem pa se je misijon pod vodstvom č. P. Jožefa preselil iz Dumbrody-a v Natal, kjer se preč. g. škof Jovilet v Pietermaritzburgu prav prijazno peča za tč redovnike. Od srede grudna so Trapisti ondi vstanovljeni. Med tem pa se je tudi P. Franc iz Evrope tje povernil in po viharni morski vožnji je 10. grudna dospel v Port-Elisabeto. Ondod je po večdnevni železnični vožnji dosegel škofov sedež v Pietermaritzburgu, in po daljni štirdnevni ježi na konji je prišel v št. Mihael, sedanji trapiški stau; 24. grudna je poslal pismo do znanega Br. Caharija, iz kterega naj važniše reči povzamemo.
P. Franc kliče: Te Deum laudamus! našli smo domačijo pod afrikanskim obnebjem na oblagodarjeni in rodovitni Natalski zemlji, kupčija je sklenjena in ara dana. Vse je sodnijsko podpisano in jutri že dobim zemljevid (mapo) našega posestva (okoli 880 avstr. oral). Prelepa dobra zemlja je, dosti lesa za kurjavo, vedno živ potok, zadosti velik in močen, da razne naprave lahko goni, se vije skozi vse posestvo. Narašča se s studenci in napeljal bi se tudi lahko na polja; toda umetnega namakanja tukaj nikoli ni treba. Kamna za zidanje je dosti, ne daleč od železnične postaje Pine-town-a (r. Pajntavn), ki je malo mestice, 1 ure od Durban-a (zavetnika natalskega), in 3'/4 ure od sedeža katoliškega škofa.
Do novega leta, upam, bomo imeli že znatnih prostorov in staniš iz plehuatih kolib.
Obnebje je tako, da bi tukaj zmeraj lahko živeli v šotorjih. Vsakdanji morski vetrovi hladijo prehudo vročiuo, in po leti (zdaj) je hudo germenje navadno hladivni, čistivni dušek.
Kakor so bili bratje pred mojim prihodom pobiti, tako so zdaj veseli! Vsi smo nezmerno razveseljeni, da se veliki, dobrotljivi Bog tako milostno na nas ozira in tako očetovsko skerbi za svoje otroke...
P. Franc, prijor.
Pervi amerikanski mučenec.
O merzlem dnevu mesca vinotoka 1643 je priplula ladija po ponosni reki, ki je večerna meja takratne vasi Novi Amsterdam, zdaj pa je veliko mesto Novi Jork. Bila je na ladiji vesela in šumeča družba protestanških Holandezov. Nekoliko pri strani pa je molče in zamišljen sedel mož srednje starosti, čegar obličje je kazalo grozne bolečine. Duhovite oči, blagoserčnost na obrazu in ostanki nieuiške haljine na životu — vse to je razodevalo, da je katolišk duhoven.
Po rokah je imel poluo ran od vžiganja. in iz mnozih, kakor tudi z glave mu je kri curlela. Ta mož je bil jezuitovski misijonar P. ¡zak Jongues. Poveljnik terdnjave Orange ga je bil ravnokar rešil iz dolge suž-njosti wMohawk-Indijauovw. Bili so ga pa tudi divjaki poprej hudo z lelali in z rauami obdali. Med drugim so mu bili grozoviteži ua rokah in nogah nohti izterguli, roke in noge izpahnili, in še druge grozovitosti so ž njim počenjali. Bog sam ve, kaj vse so ti ludijaui njemu ža-lega storili. Njemu na strani je bil posekan njegov to-
▼arš Renne Goujal, in le kakor 8 čudežem je bil sam
smerii odšel.
Ukljub preganjanju po Indijanih se mu je vendar posrečilo pridobivati ljudi za katoliško Cerkev, zlasti izmed jetnikov.
Protestant Bankraft piše o jetništvu P. Jongues-a med Mohawk-Indijani in pravi: „Na oddaljenem homcu v Mohawski dolini je postavil križ in je ondi molil k pravemu Bogu. Na lub vsacega drevesa je vrezal ime „Jezus" in pa križ, in tako je v imenu Božjem to deželo v posest vzel."
Ladija poslednjič dospe na odmenjeni kraj; urno napravijo berv iz desk in — pervikrat stopi katolišk duhoven na otok Manhattan, na kterem zdaj stoji Novi Jork.
V	čast holanškemu poglavarju bodi rečeno, da je P. Jongues-a sprejel z naj veči postrežljivostjo in z naj veči prijaznostjo. Oskerbeli so ga z obleko, privolili mu spovedati dvojico katoličanov, ktera sta takrat bila vsa katoliška Cerkev v Novem Jorku, in pridobili so mu, da se je brezplačno prepeljal v Evropo. (Kdo ve, koliko mescev je takrat terpela ta vožnja!)
V	Evropo dospevšega je vse preslavljalo, častilo. Knezi in grofi so tišali k njemu spoštovauje mu skazo-vat, celo Ana Avstrijanska, francoska kraljica, si je v srečo štela, razdjane in skažeue roke in noge P. Jon-gues-u poljubovati.
Goreči misijonar pa ni mogel sterpeti brez svojih ljubljenih Indijanov; kmalo se je vernil v Ameriko, kjer je 18. viuotoka 1<54»> po Mohawk-Iudijanih preterpel 8mert mučenstva. Truplo njegovo so vergli v reko Mohawk, in glavo so visoko na kol obesili.
Njegova kri pa ni tekla zastonj. Že takrat je bil dan blizo. da so se prevzetni Mohawkarji v česenji klanjali pred imenom Božjim; 35 let pozneje je bilo ker-šenih že 2225 Indijanov! Kmalo potem so v Onondagi zidali cerkev in zdaj cveto številne katoliške srenje po dolu, ki je po terpljenji P. Izaka Jongues-a posvečen, s kervjo pervega amerika nskega mučenca. (Sendb. Augsb.)
Razgled po svetu.
Iz Zagreba. Presvitli nadškof verhbosanski dr. Jož. Stadler se je vernil 14. u. m. v Sarajevo s svojega „romanja". Prečast. o. Elija Cavarovič, fraučiškansiti pro-vincijal. je ostal še v Rimu ter čaka končnega rešenja prašanja o duhovnijah.
V Djakovem je preč. gosp. kanonik Gašpar Radič postal veliki predstavnik in naslovni škof z naslovom „de Risano-.
Postne pridige v štirdesetdanskem postu so v Zagrebu vsaki dan. zunaj ponedeljkov. Razun tega bodo duhovne vaje za ljudstvo v cerkvi Marije Device od cvetne nedelje do velike srede. V cerkvi oo. Frančiškanov se bode ves post o ponedeljkih in četertkih vodil križev pot — ob 3 popoldne. („Kat. L.")
Dunaj. •Spreobernjenja.) Preteklo leto je na Dunaju 181 oseb iz judovstva prestopilo v katoliško Cerkev. Med temi je moških 101. in 80 ženskih; (i je zdravnikov, 3 profesorji. 3 pravdosredniki, 2 učiteljice, 10 študentov, 2 častnika. 3 c. kr. vradniki. 1 pravuiSki praktikant, 4 časnikarji. 1 akademiški slikar, 1 bankir. 12 tergovcev iu praktikantov, 4 kazališne osebe. 1 glasbenikar, 7 rokodelcev in tiskarjev, 27 poštevnih pisarjev, štacunskih pomočnikov in zasebnih vraduikov, lii delavcev in delavk, l služabnik pri železnici, 2 posla. Ti so v starosti
od 14 do 64 let. Večina moških je prestopila v 30., večina ženskih v 25. letu.
Kakor se iz tega vidi, je pri teh spreobernjencih močno zastopana inteligencija. Ako se pomisli, kako neslane basni za gotove resnice pripoveduje judovski Talmud (naučne bukve), se ni čuditi, ako judje, kteri so zmožni za zdravo mišljenje, prihajajo k studencu resnice. Med drugim se bere v omeujenih judovskih postavskih bukvah ta-le neslanost: Neki rabi je bil neki dan stopil v Abrahamov grob. Iu našel je Abrahama, ko ga je ravno njegova žena Sara uši očiševala. Dalje pripoveduje na tem mestu Talmud, da na tistem mettu počivajo tudi Adam in Eva, Izak iu Rebeka, Jakob in Lea, iu da vsak dan gredo malo okrog na sprehod, in prerok Elija da je njihov domači služabnik, ki jim vsak dan pripravi vode za umivanje. Neki dan pa ga ni bilo, nad čimur so se gospodje Adam, Abraham, Izak in Jakob, pa tudi gospe zelo čudili. Kadar pa drugi dan zopet pride iu je prašan, zakaj ga ni bilo prešnji dan, je odgovoril, da včeraj, ko je imel neko sporočilo v nebesih opraviti, ga ni opravil in zato je dobil toliko batin, da je imel bolečine na spodujem životu in mu toraj ni bilo mogoče priti. (Gl. Judenspiegel, dr. Justus, Paderborn 1883, str. 21 in 22.)
V Talmudu Baba Bathra str. 75 pripoveduje eden rabi-ev to-le: Prišel je (on, rabi) svoj dan na neki kraj, kjer sta so nebo iu zemlja dotikala. Nebo pa je na tem kraju imelo luknjo in ko je to videl, je prijel culo, ki jo je imel seboj, in jo je v to luknjo vtaknil, da jo bo čez nektere ure, ko se je imel opočiti, zopet iz nje vzel. Kadar pa pride in hoče culo vzeti, je ni več našel in se je zato prav hudo ustrašil, ker se je bal, da je bila morebiti ukradena. Prišel pa je v tem neki mož in ta mu je reč pojasnil. Rekel mu je mož namreč: Nebo se vsak dan enkrat priverti okrog zemlje; naj le pričaka druzega dne tega časa; takrat, kadar nebesni tek luknjo zopet na ta kraj prinese, bodo tudi one reči zopet tukaj. In zaterdil je rabi pri svojem poštenji in kakor res je on rabi, da naslednji dan natanko tisto uro, v kteri je včeraj reči tje položil, je nebo priletelo z njegovo pert-Ijago. On (rabi) da je zdajci zagledal luknjo, kamor je bil položil culo, je roko stegnil, si svojo culo vzel in jo je od ondod potegnil. — Tacih pravljic, pristavlja pisatelj, je v Talmudu na tisoče.
Toda vse hujši, kakor te čenče, so Talmudove postave oziroma na obnašanje judov do „akum-ov" (kristjanov), kterih 100 ima omenjena knjižica prestavljenih.
Prusko. Veliko govorjenja iu pisanja je napravilo neko pisanje pruskega kralja in nemškega cesarja Olema do sv. Očeta Leona XIII, ktero zadeva poravnavanje med Prusijo in Rimom. Ta reč nima le samo velikega pomena sama na sebi, temuč poterja tudi pregovor: „tempora mutantur, nos et mutamur iu illis". Goto\o mnogi še pomnijo, kako zamerdljivo je bil stari Olem pred nekterimi leti odgovoril, ko mu je pokojni Pij IX pisal lepo in podučno pismo. Da jo zdaj pa sam prijazno pisal Pijevemu uasleduiku, to ima velik pomen, pa tudi upanje, da bojo veliki gospodje kaj dognali, čemur razni diplomati deržavniki niso zmožni. Bog daj; prelivanja kervi je že odveč, kakor tudi prepira in samosiluega postavodajavstva liberalcev.
Nemški rudečkarji so ua Švicarskem kupili grad \Vyden in hočejo ondi napraviti mednarodno tiskarijo ter izdajati rudečkarsko ljuliko in osat. K temu praša „Apostolat der Presse" v Freiburgu: „Iu kdaj že bodo goreči katoličaui, kteriiu bi se zdelo od zdihovanja k djanju prestopiti, poslednjič spregledali, kolika silna moč je v tem orožji v sedanjih bojih? Filii tenebrarum
prudentiores... O kaj pa da, otroci teme, da se Bogu smili! so pač bolj prebrisani, kakor pa otroci luči."
Ravno ta list po „Pressvereinsbotu" piše pod napisom „Avstrija": „HvalaBogu! Vedno bolj splošno prihaja prepričanje, da vsa novošegna olika po tiskarstvu — kakor denar — je y judovskih rokah! Psuje in jezi se svét čez judovsko časništvo — to je pa tudi vse. Nemarna navada ali tudi bojazljivi strah pred ljudmi jih toliko zaderžuje, da moško ne stopijo v boj zoper malopridno časništvo. Psujejo in kupujejo in beró! Ali je mogoče kaj bolj nespametnega, kakor to! Poznaš nevarnost in ji naproti dirjaš — vidiš brezno in se v taisto stermoglaviš! Bodi vendar mož in ne daj se v pogubo vleči; določna volja vse premore.
Zato te prosim, ne terpi v hiši nobenega malopridnega časnika - bodisi judovski ali frainasonski — in v tem pomenu delaj tudi pri svojih znancih, zlasti po gostilnicah svoje srenje si prizadevaj, da se strup odpravi in dobri časniki pridejo na mesto zanikaruih."... (Pač potrebno: examen conscientiae — ne le po gostiv-nicah in čitalnicah, ampak tudi še drugod.)
Šv carsko. Vsa izverstno olikana, verla in določna duhovšina Lucernskega kantona je imela shod, na kte-rem je (ob kratkem povzeto) to-le sklenila:
1.	I)uhov8tvo vsega kantona protestira zoper nespodobnosti, zoper obrekovanja iu sumničenja, ki se od brezvérskega in Cerkvi sovražnega časništva vzdiguje zoper kantonske duhovne. Posebej protestira zoper nesramno očitanje, kakor da bi duhovstvo s svojim postopanjem v šolskem prašanji namérjalo ljudstvo v nevednosti obderžati, češ, da to je njemu v korist. Mi delamo in se borimo za oliko ljudstva, kte i je pa mogoča le na podlagi keršanstva.
2.	Toraj očitno in določno naznanimo, da časništvu, ktero napada podlage našega keršanskega ljudskega življenja in bogočastje naše sv. katoliške Cerkve gerdi, psuje in zaničuje, bomo vselej in zmeraj z vso določnostjo nasprotovali, in da si nikoli ne damo vzeti pravice, keršansko ljudstvo z vso resnobo pred takim čas-ništvom svariti.
Ne bilo bi odveč, ako bi bili verli Švicarji tudi ktero rekli o časništvu, ktero ni — ne krop ne voda!
Francosko. Pri pravdi zoper požigavce z dinamitom (v Monceau les Mines) je župnik Gauthier kakor priča terdil, da malopridna časništva so vzrok vsega tega hudega.
G. Galignani Messenger je mestu Parizu zapustil tri milijone frankov za zidanje bolnišnice v prid bolnim tiskarjem.
Francoski prostomiiljaki sami svojo reč in francosko deželo ujédajo. Nekteri izmed njih že spoznavajo svojo lažnjivo pot. Znani Jules Simon je dal na svitlo knjigo, v kteri pravi med drugim: „Ako se prašamo, kaj smo poslednje tri leta storili, je odgovor: Šibre smo napravili. Iuteligeutue smo zniževali, ker smo jih množici podvergli, in zniževali smo množico, ker smo jo njene vere ropali. To je v malo besedah naša zgodoviua." Na drugem kraju pravi: „Mi smo le otroci v rokah enega ali dveh strašivcev (eufants terribles). Skrajni čas je, da bi zopet dobili mož." Bukve imajo naslov: „Bog. domovina, svoboda", kar zadostno kaže, kakošne prepričanja vcepovati si pisatelj prizadeva.
CejlOD, kamor je znani epigtovski rogovilež Arabi-paša pregnau (ali mar na počitnice odpeljan?) je otok ob južnem čelu prednje Indije, in ima čez dva milijoua prebivavcev, med njimi čez 100.000 katoličanov. V San-skritu se imenuje Lankadvipa. V gostih gozdih prebivajo inajberže naj starodavniši domačini z imenom)
„Vedas"; drugi prebivavci so Budisti, Hindu (= Indi, Vindi) in Arabci. Otok je bil dalj časa (od 1. 1505) v portugieški oblasti, — od todi katoličani, pozneje v ho-lanški; od 1. 1815 Angleži ondi gospodujejo. — Arabi in njegovi tovarši se kaj dobro tam počutijo. Ko so se ti „jetuiki" 11. pros. t. 1. tje pripeljali, je angleški poglavar sam prišel na barko in se je prijazno pogovarjal z glavarji teh „jetnikov". Arabi stanuje v lepi hiši, ki stoji na prijetnem prostoru. — Pred kaj leti so Angleži v drugem kraji na Jutrovem pred kanone postavljali in tako mesarili take, ki so se zoper Angleže tako pregrešili. kakor lani Arabi zoper egiptovskega namestnega kralja — ti mili Augleži, kako so se tako zelo poboljšali!?
Amerikanske novice Kakošue poki one znajo Amerikanci rudečkarjem delati. „Kolumbia" prihod nekega dolgojezičnega govornika tako-le nazna-nuje: „Janez Most, plameuorudeči socijalist ali marveč anarhist, je včeraj prišel v Milwaukee, da bi tudi tukaj bruhal svoje hujskanja zoper kapital iu lastino sploh. Sicer pa bodo javaljne veliko škode storile klobasanja „velikega" gobc;i, ki očitno oznanujc zavratno morijo, poklanje vsih, ki imajo premoženje itd.; kajti po vsaki ceni mora z debelo plahto imeti glavo ometano, komur bi se šterk s svojo rudečkarsko-prekucijsko osnovo ne zdel prismojen."
Ta pa jo je skupila! Iz Hagenskega okrožja se naznanja naslednji mičen pripetljej: Malopridna deklina v šoli jo bila kaznovana, kakor je zaslužila. Med prenehljejem malopriduica urno teče k materi in ji toži učeuika. Ravno ko se je poduk zopet pričel, vidi stari učitelj mater vso razto^oteno priti po dvorišu. Stari „praktikus" pa si urno ve pomagati. Kar nanagloma otrokom zapove, kadar jim bo dal znamnje, da naj z enim glasom štejejo do sto. Razdražena starka priropoče in priklepeče v šolo. Zuamuje je dauo in na ves glas se prične: 1, 2,3 itd. Ropotulja temu nasproti ne more zmagovati s svojim glasom. Vidi, da nič ne opravi, in odide.
V Quebeku je bil vstanovljen časnik z zoper-keršanskim namerdovanjem; škof je branje tega lista naznanil za nevarno, veliko naročnikov je odpadlo in list je nehal izhajati.
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
12. sveč. S. Evlalija. — 13. S. Katarina Riči. — 14. (Kvaterna sreda.) S. Valentin. — 15. S. Favstin. — Iti. (Kvaterni petek.) Spomin sulice iu žebljev N. G. J. Kr. — 17. (Kvaterna sobota.) S. Koustancija. — 1*. Druga nedelja v postu. S. Flavijan.
V molitev priporočeni:
Družinski oče brez službe serčno priporočen, da bi na priprošuje N. Ij. G. in sv. Jožefa družina se rešila i/ zadreg. — (^erna duša, ki hudo prekliuja, za spre-obernjenje. — Hudo bolna na nogi. — Oseba v velikih dušnih bridkostih. — Deklina, prav goreča častivka Matere Božje, je že kake štiri mesce na pameti zmešana, ter so jo mogli domači dati v bolnišnico, je prav posebno priporočena v bratovsko molitev, da bi ji Bog po mogočni priprošnji N. Ij. G. presv. Serca. in po priprosnji sv Jožefa iu sv. Deodata zopet dodelil ljubo zdravje, ako je Bogu v čast iu njeni duši v zveličauje. Ako se ozdravi, se bode zahvala v večo čast Božjo v „Dauici" razglasila. — Žena, že kake dve leti tako bolna na
nogah, da ne more nikamor, pa tudi nobeno zdravilo nič ne pomaga, priporočena, da bi ji dobrotljivi Bog na prošnjo N. lj. G. dodelil zdrave noge, da bi mogla še v cerkev hoditi. Zahvala se naznani. — Nekdo za terdno zdravje in po božji previdnosti pravo spoznanje svojega poklica.
Pomočki k modrosti.
(I* Pregovorov IV. in V.)
12.	sveč. Odpravi od sebe hudobne usta, in oprav-ljive ustnice naj bodo daleč od tebe.
13.	Tvoje oči naj naravnost gledajo, in tvoje tre-pavnice naj hodijo pred tvojimi stopinjami. (Berzdaj svoje oči in ne odpiraj z radovednostjo vrat dušnemu sovražniku. Tudi ne bodi potuhnjeno tvoje oko.
14.	Ne glej zapeljive ženske; zakaj kakor satovje, ki se med iz njega cedi, so vlačugine ustnice in glajši kakor olje njeno gerlo; njen konec pa grenek kakor pelin, in ojster kakor na oba kraja nabrušen meč. Njene noge gredo v smert. in njene stopinje peljejo v pekel.
15.	Poslušaj me tedaj, moj sin! Daleč od nje (preč od nečistnice) si naredi pot in ne bližaj se durim njene hiše.
16.	Gospod vidi pota človekove in vse njegove stopinje gleda.
17.	Hudobnega vjamejo njegove hudobije, in vezi njegovih grehov ga zvežejo.
Lustek za raznoterosti.
T it Tita na Dolenjskem je 2. svečana umeri znani, obče ljubljeni in spoštovani župnik preč. gospod Matija Kulavic. knezoškofijski svetovalec itd. Umeri je po dolgi bolehnosti, pa po kratki bolezni na petek in pa ob 3 popoldne, ob enem na Svečnico ter v praznik Marije Device. Šel je tako po dolgem mučenstvu takorekoč po stopinjah Jezusa in Marije v boljši življenje v 52. letu svojega življenja.
Čez dvajset duhovnov je bilo v ponedeljek pri njegovem ginljivem pokopu, kterega je vodil milgsp. novomeški prošt Peter Urh, potem ko je preč. gosp. dekan Andr. Drobnič 8 prav ginljivim govorom pričo premno-zega občinstva njegov spomin počastil. Pri smerti in pogrebu je bil tudi njegov preblagi brat dr. Jan. Kulavic, častni kanonik itd. na Dunaju. Upamo, da bode kdo od ondod ranjcega preblago življenje kaj bolj natanko popisal. Bog inu daj večni mir!
V Ternovem pri ilirski Bistrici je v ponedeljek, 5. t. m., po dolgi mertudni bolezni umeri prečast. verli ond^tni gosp. dekan Matija Štrucelj. R. I. P.
Baron Schioissnigg, pred več leti bivši cesarski namestnik za Kranjsko, je 4. t. m. na Dunaju umeri, prepeljan pa je bil v Ljubljano in položen v lastno rakev pri sv. Krištofu, kjer počiva tudi njegova že poprej umerla žena. Bil je velik prijatelj ranjc. dr. Bleiweisa, naši deželi prijazen mož. Bog mu daj večni mir!
h novega imenika goriške metropole je razvidno, da se štejejo pod to nadškotijo 4 škofije: ljubljanska (s :")i>H.241 katoličani), teržaška (s 312.291 katoličani), kerška ali Veplia «49.»>-l katA in poreško-puljska t«7.(313 kat.). Svoje prednike izpeljuje ta nadškofija že od časa sv. Mohora. ki je bil 1. f>3 pervi škof v Ogleji; vseh škofov, nadškofov in patrijarhov je bilo do 1. 1751 skupaj 95 v
Ogleji; vseh škofov, nadškofov in patrijarhov je bilo do 1. 1751 skupaj 95 v Ogleji; po odpravljenji ondotnega patrijarhata stolujejo nadškofi pa v Gorici, in sedanji nadškof je 6. v versti; v Ogleji, kjer je zdaj le fara, pa še vedno stoji starodavna bazilika. Ta nadškofija šteje 7 korarjev in 8 častnih kanonikov, 16 dekanij, v kterih je 72 fara, 13 lokalij, 107 vikarijatov in 108 kaplanij; med njimi je 42 izpraznjenih služb; v druzih službah je 19 duhovnov, vpokojenih pa 48 duhovnov. Trije duhovni so spolnili po 00 let mašništva, ki so vsi rojeni že v preteklem stoletji in med njimi so tudi prevzv. nadškof Andrej Golmajer. Devet druzih duhovnov je zlatomašnikov; šest gospodov bo pa letos imelo zlato mašo. — Redovnikov v peterih samostanih (frančiškanov, kapucinov, usmiljenih bratov in jezuizov) je 25 patrov in 29 laikov; tedaj skupno 54. — Redovnice (uršulinarice, usmiljene sestre, šolske sestre in sestre Previdnosti) bivajo v šestih samostanih in vstavih. — V centralnem semenišču imajo vse štiri škofije samo 62 bogoslovcev, in sicer: goriška 33, teržaška 19, poreška 4 in kerška 6; obiskujejo tudi trije frančiškani bogoslovje III. leta. — Umerlo je 8 duhovnov.
¥ Zagreba zopet potres grozi. Preteklo nedeljo je hudo ostrašil obiskovalce v gledališu.
Rimsko. V bližnjem zboru papeža s kardinali 26. t. m. bodo sv. Oče novima kardinaloma Bianchi-u in Czacki-u izročili kardinalski klobuk. Izvolili bodo tudi več poljskih škofov.
Lahi kasnofani na morji. Veliki laški parnik „ Auso-ria" se je ob tripoliškem obrežji v hudem viharji popolno razbil. Kapitan in 19 mornarjev je utonilo; drugi mornarji in popotniki so rešeni.
Grozne povoda ji se godijo zdaj v severni Ameriki; veliko mest je pod vodo, silno razdevanje, škoda velika.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: G. L. V. 1 gl. — L. D. 50 kr.
Za opravo ubolnih farnih cerkev naše Škofije: Iz Osilnice 65 gl. — Pri čč. gospeh Uršulinaricah oddano
9	gld. 88 kr. — Iz Mengša 30 gld. — Iz Šent-Jerneja 62 gld.
Za atrikanski misijon: Gnja. T. Bučarjeva 1 gld.
10	kr. — M. Gerjol 1 gl.
Za Ratisbona v Jeruzalemu: G. L. V. 1 gl. Za Božji grob v Jeruzalemu: Gnja. V. Melcerjeva
1 gM-	, .
Za bratovSino sv. Bonifacija: Gnja. V. Melcerjeva 1 gld.
Za sv. Detinstvo: C. g. Franc Perpar 13 gl. 50 kr.
—	Marija Prosenec 4 gl. 6 kr. — Z Ihana po č. g. Jan. Dolžanu 13 gld. — Dobrotnica 1 gld. — Dobrotnica po preč. g. kan. A. Urbasu 5 gld. — C. gosp. župnik Fr. Eržen 1 gl. — M. .Škerjanec in L. Krek 2 gl. po č. g. J. Resniku. — Č. g. Š. Zupan, katehet v Loki 20 gld.
—	Č. g. K. Čigon 5 gl. — C. g. Prim. Peterlin 4 gld. 60 kr. — Z Dola 54 kr. — Gdnja. V. Melcerjeva 2 gl.
—	Gdnja. T. Bučarjeva 24 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Gg. A. V. v Lesk. in P—1 v Št. V.: Opravili pri oprav-niStvu, in bode se vravnalo. Tako tudi še v enem drugem slučaju.
Odgovom; vrednik: Loka Jeran. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.