.-.**&. Št. 1. V Gorici, dne i. jaimvarija 1901 Izhaja trikrat ¦» tedea t testih lidaajlh, is sioer: visjc torek, fctrtek in soboto, zjatranje Is-ftntje opoldne, T«8wrno Udanje p» ob 3. un po-pofdne, m stane & uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-je«»*na ali v Oorioi na dom pošiljaua: ¦Vse lato ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta . . • *: ¦*¦'««-- «. »,60^, , , 3-30 Stri lete.......3 /^ r .- 1-»---- Fosa^iine Številke stanejo 10 vin. S^očnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulioi itr. 9 v.Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek vsak dan od 8- <"« zjutraj do ti. zveCer; ob nedeljah pa od 9. do l& ve, S» naročila brex doposlane naročnine m m« nimaš«. „PJMM0lrt5e**T*haja neodvisno od «Sofie» vsak l»etek in stane vj» loto 3 K 20 h ali gld. 1-tiU. «SoČa» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarnt Scktrars v Šolski ulici in JellefsiU v Nunski alicij — v trsta v tobakanu LavTenfiiS ca trgu delta Caterroa in Pipa« ˇ ulici Ponte deUa Fabbra. se nahaja v Gosposki ulici Bt 7 v Gorici v T. «adgf i>. Z urednikom je mogoče »overiti vsaki 4ap od L do -12. dopoludne ter od %.& 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. d6 .18. dop. Upravni&Tvo se naJiiga v Gosposki ulici St. 9. * piši mvj se pošiljajo le uroduiStvu. -s™, -fcM.-.-A^ jn drage re6i) itatere^ne ' '""'^a, naj se -poSiljajo le Tečaj KUHI. pisem ne sprejemlje ae uredništvo ne TstalijCO tiskano l-krat 8 trikrat* —^ vrsta. Večkrat p{> pogodb!.— oglase Je plačati loeo Gorica. A. Gabrgček tiska in zalaga 8e »Slovansko knjlfiilce*. . obeožnih 5 do 6 pol kr. — Oglasi v «8lov. it-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog Narodno-napredna stranka jo proglasila s soglasnim sklopom na treh velikih javnih volilnih shodih v Sežani, Kanalu in Gorici svoja kandidata za državni zbor v V. in IV. kuriji. To sta: za V. kurijo, ki bo volila 3. jami-vari j a, gospod dr. Henrik Turna. odvetnik In deželni odbornik v Gorici; za IV. kurijo, ki bo volila 1». jnnu-vnrija, gospod Oskar Gabršček, veleposestnik, deželni poslanec itd. v Tolminu. Njiju program jo oni lepi splošni program našo stranko, ki ho glasi: 1. Vsestranski svobodni razvoj slovenskega ljudstva v duševnem in gmotnem ožim. 2. Vsem stanovom se priznavajo enako pravice pa tudi enake dolžnosti; zato se izključuje nadvladjs kateregakoli stanu. 3. V verska in cerkvena vprašanja se stranka kratko ni malo ne vtika, obsoja pa profanaeijo in zlorabo vere in eerkvo v politiške svrhe. 4. Svobodna šola in svobodno uči-teljstvo, kateremu je zagotoviti po državi in deželi stanu primerno gmotno podlago, da more skrbeti za potrebni ugled in vsestransko daljno izobraževanje. 5. Obžalovati je dosedanje popolno zanemarjonje našega posestnika od strani vseh poklicanih činiteljev, zahtevati nujno povzdigo živinoreje in mlekarstva, vinarstva in sadjarstva, delovati na intenzivneje gospodarstvo in odpreti domaČim pridelkom stalen in ugodnejši trg. 6. Vsled posebnih politiških razmer v deželi se pokazuje čimdalje vodja važnost trgovskega in obrtnega stanu za boljšo bodočnost vsega našega prebivalstva ; zato treba posvetiti temu stanu največjo pozornost. - Izključujejo se zadruge, ki služijo polltiškim svrham splošne klerikalne organizacije. 7. Pozdravljamo gibanje delavstva, želimo mu krepke organizacije, katero hočemo pospeševati. 8. a) Zahtevamo popolno enakopravnost in enakoveljavnost slovenske narodnosti in jezika v vseh državnih in avtonomnih uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju, b) V deželnem in državnem zboru ter v trgovinsko-obrtnijski zbornici mora biti slovenska dvotretjinska veČina primerno zastopana. ¦—- Izvede naj se splošna volilna pravica za trgovinsko in obrtnijsko zbornico in V. kurija za deželni zbor. č) Državna uprava mora obrniti veliko ve5 pozornosti na našo pokrajino ob italijanski meji, skrbeti za dobre prometne zveze po vsej deželi, za potrebne ceste in železnice, ki zvežejo mejo z osrčjem države, za uravnavo rek in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer, v obče več brigati se za moralno in materijalno povzdigo slovenskega ljudstva. 9. Narodno-napredna stranka na Goriškem bo iskala vedno najožjo dotiku z narodnimi strankami na Slovanskem, ne pntlrvSi nikdar izpred ocij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narodi. 10. Stranka stoji na stališču narodne samouprave. Imeni obeh kandidatov nam jamčiti, da bosta ta program vestno in z vstrajno skrbnostjo tudi izpolnovala, saj je prvi načelnik dru^i pa zvest član izvrSeval-nega odbora. In le v takem delovanju po prelepih načelih naše stranko je iskati boljše bodočnosti našega naroda. Klerikalna stranka ni izdala ob tej priliki niknkega programa, ker svojih pravili naklepov niti no smo pokazati, ako sme vsaj upati, da jo njena zmaga mogoča še pri tej priliki. Namesto programa pa je izdala v svojih dveh glasilih ostuden pamflet, ki mrgoli lažij in obrekovanj na prvega naloga kandidata. In s takim brezvestnim orožjem si hoče priboriti svojo zmago! Možje voliloi! Odgovorite klerikalnim strahovak-em na voliščih 51. in 0. januvarija, da sto do grla siti takega nepoštenega osebnega boja ter da hočete poslati na Dunaj zastopnika, ki bosta prava in odločna tolmača Vašu volje in Vaših zahtev. Z izvolitvijo naših- 4v«k- kandidatov bodo moralo prenehati v deželi tiste nesrečne udri-harije po osebah, kar pač preseda vsakemu naprednjaku in nadaljevalo se bo s podvojenimi silami delo po programu naše čile stranke ter po prelepem Lav-ričevem geslu: Vse zn omiko, svobodo in napredek! Bog Iti. narod! V Gorici, 31. decembra 1900. IzvrŠevfihil odbor narodno-iiapredne stranke. In naredi sipa Pred novim državnim zborom. (Glas z Dunaja.) Državnozborske volitve so po nekaterih deželah že dokončane in v malo dneh bodo izvoljeni vsi poslanci novega parlamenta. Videlo se bo v kratkem, kakšen vspeh bo imelo to »zadnje ustavno sredstvo*, namreč razpust parlamenta * «*-izD'e novih volitev; videlo se bo, če je avstrijski državni zbor sploh še sposoben za pametno in plodonosno delo in če ni v svoji sedanji sestavi le mrlič, ki čaka samo so svečanega pogreba. Upanja je malo, da bi se dal ta mrlič predramiti v novo, sveže življenje. Ustava je na vseh koncih in krajih razpokana in trhla in najmanjši sun»JI, Gabraček (odgov. Iv, Meljavec) tlaka in zal. na nekaterih mestih so: ne moremo rtrinjatl z njegovo vsebino, zlasti ne, ako se upošteva, da Dalmacija bi ne imela pravfr koristi od vladine predloge, iS kateri j* govora."* Ako se slednje uvažuje, odpade mnrsiknko izvajanje v članku. Dopisi, S Ponlkov, dne M. decembra 1900. (Še nekaj o volitvah.) — Kako ponosni so bili »nunci«, kc so bili z nasiletvom in obrekovanjem privlekli na volišče vse, kar je le bilo mogoče preslepili, in so prodrli z zmago v V. kuriji nad našo stranko, naj se javnost o tem prepriča iz nastopnega: Ko smo bili premagani, jo bil poklical peoinski vikar »svetec* (vsaj kot takega se dolu) nekega našega pristaša k sebi ter ga ironičnim nasmehom nagovoril: »Vidito, zmaga je na celi črti naša; sedaj, ako hofiete, volilo z nami, ako ne, tudi pravi" Videlo se mu je pri tem ncizrecno veselo lice, kakor bi bil res Turka Iz dežele pognal. Dotični noš pristan ga odločno in možko zavrne: li mislite, gosp., da imule pred seboj lake nevedneže, kakorSne ste Vi prignal; mi smo prišli na volišče h svojega prepričanja, torej hočemo častno propasti ali zmagati; udarno se pa nikakor ne 1 Na to je »Milček* skoraj od veselja iz hlač poskočil ter zaničljivo in porogljivo odvrnil: Torej dobro,* dobro! Ubogi vlkarček sije bil tako sve^t zmage tudi v kmečki skupini, da ni vedel sam, kaj naj bi počel, kajti, mislil je baje, da bodo i nevedni »Lampert" in enaki »pelokurjaši* tudi v skupini kmečkih občin volili, a ni šlo več po farški komandi, ker pri teh je bilo pa že tnalo več odločnosti in zavesti. Hudo, hudo je bilo nuncem pri srcu, zlasti pečinskemu se je kar koža jezila, ko je videl, da bo gotovo naša stranka na površju v tej skupini. Najbolj ga je plašilo to, da je bil voljen volilnim možem prav oni, kateri je nuncem največi trn v peti. Tega moža niso nunci nikakor marali, ker prav radi njega ima pe-činski vikar v svoji politiški gonji nasprot-stvo, drugače bi morebiti le plesali drugi na njegov »češki violin". Tako si pobožen mo-žiček vsaj misli. Tako drzen je bil, da je nekemu volilcu naše stranke celo ime Lega naprednjaka na volilnem listku prečrtal, a naš volilec je volil potem — ustmeno, kar se ve, da je bilo nuncem zelo nevšečno. Drugim našim volilcem je zopet prigovarjal, da naj le tega moža ne vole, ker imajo že še kakega drugega. Vse javkanje in prošnje so bile zaman, voljen je isti, in se zanesemo, da bo volil za našo stranko, ko bi bil tudi sam. Tako trdni naj bi ostali vsi volilni možje l Ta pečinski črnosuknjež z milim svojim obrazom, ki se dela angeljsko pobožnim, si je bil dovolil v dosego svojega namena na »katoliški podlagi" to, da je vpisal na svoje volilne listke može naše stranke, češ, »namen posvečuje sredstva", in tako lože ljudstvo opeharim, kar mu je res precej pomagalo, kajti ljudstvo je menilo, da tak mož ne more lagati, bilo je prepričano o tem, da je res vse na Ponikvah in v Rakovcu na strani »črne teme". Mi tukaj nismo vedeli za to »Miljevo' nakano, in sponeslo se mu je, da pojde i on volit v V. kuriji, radi česar mu pa Pečani ne bodo prav nič hvaležni, in boljše bi bil storil, da bi bil ostal lepo doma, v volilnih homatijah povse nevtralen 1 Naš »nune" pa tukaj ni imel posebne sreče, čeprav je vedno okoli kolovratil in je v ta namen šlo mnogo »štamprlčev" po tistem' vedno žejnem gtlu. Poznamo ga predobro i Še na volišču je večidel gledal le: kje se ga »štamprlček* djbi 1 Mislil je pa vendar, da • ** v norici, one- $yjmwjBr%BL iyui. . v,\ . ^ - S 0 Č A (Zjutranje in veftet^o izdanja.) ." ' j je tudi na volišču on oseba vašega pomtfia nego drugi volilci. Ko je prišla dolo&na ura za oddajanje glasov, je gosp. vladni zastopnik iztfral iz volilne sobe vse one, ki so že volili, Ostati so smeli le oni, ki niso še glasovali. NaS »dušni mož* je pa le ostal in svojevoljno koračil po sobi. Na to opozori neki naš pristaš gosp. vladnega zastopnika, rekši: Zakaj sme pa oni gospod tukaj ostati ? Ali ima on več pravice nego dragi volilci f Na to zahtevo našega volilca je gosp. vladni zastopnik za-ukazal, naj se vikar iz volilne sobe odstrani. Ni pa mogel nune na prvo povelje verovati, še le ko je bil v drugo pozvan, in sicer odločno, se je bil potuhnjeno in v sramu izmuznil. Pred volitvami bil je pa veliko bolj .korajzen« nego po volitvah. Prej seje vedno ustil, da njegov glas bo imel Gregorčič, pri volitvi pa mož ni M dobil niti enega glasu t Torej bi ga vprašal, komuno dal svoj glas? Ali žganji «"' vinu?! Tako drzen je bil tudi naš nune, ki je večkrat navdihnjen „špiritusa", pa na asanctusa", da se je bil podal celo k našemu najoaločnejšemu pristašu na PeCine z namenom i tega trdega moža vneti za njih tcrno temo§, a dobro se je bil to pot tna-farbal*. Govoril je pa take red, da kaj enakega njemu nikakor ne pristoja. Rekel je: Volite makari hudiča, jaz bom le »gospod* na Ponikvah. To je imel mož prav, a izraz je neotesan! Ker je dotični naš pristaš izrekel, da Čisla take duhovnike, kakoršen je župnik v Ročah, ki se v volitve ne roeia, je bil vzrojil naš nune prav po barabski: Koc-janCič v RoCah je tukaj med našim stanom .Luter8; on razume briške ,fige« in žganje, kadar mu ga pošljejo itd. Kakošen mora biti duhovnik, ki rabi take izraze v sraraotenje svojega duhovnega sobrata, ki je desetkrat boljši in veliko bolj spoštovan od njega, ve pac lahko vsakdo. Mislil si je mož pri tem paC le; »Rečem ti, da mi ti ne porečeš". | Pred volitvami je bil med obcinarji lep mir in edinost, sedaj po volitvah je pa samo j sovraštvo in zabavljanje. Nunci, potrkajte se j na prsi in recite: ,mea culpa, mea culpa*! j Ako niste bili vi vstali naenkrat kot preroki, ki ste nevednemu ljudstvu v enomer trobili, da je vera v nevarnosti, dokler niste spravili na volišče vsega,.kar ni nič vedelo, ne bilo bi tega, kar je da**' „ nobeden ne bi bil vedel za kako uiuiko razun tistih, ki kaj Ci-tajo in ti, Se so bili hoteli, so se bili udeležili volitve prostovoljno, če ne, pa ne. Posebno pečinski vikar, kojega so vsi ljudje do sedaj prav spoštovali, čeprav jim je včasih skušal pokazati svojo vladoželjno naravo, bi bil pač najbolje v miru svojo .pečenko" jedel, če bi bil volitve na stran pustil. On je izjavljal, da gre pri volitvah za krščanska načela. Ali je tudi to krščansko načelo, da duhovniki držite ,ofer" za svojo malho med najsvetejšim opravilom ter vršite to na dan največih praznikov?!? Na Pečinah ima ta-mošnji nune tak »ofer* na dan rojstva Gospodovega ali Božič, na Ponikvah na sv. Štefan, enako drugod. To mislim je bolj potrebno odpraviti nego kaj drugega! Ako bi danes prišel zopet Kristus na svet in bi vas zasačil pri takem opravilu med daritvijo sv. maše, prepričan sem, da bi vas pognal s palico — in prav bi se vam zgodilo 1 Pravo krščansko načelo boste vršili, ako skrbite za lepo cerkveno petje, kojega pravijo, da na Pečinah že par let jako pogrešajo. Da skušate lepo z dobrimi govori razkladati ljudstvu nauke sv. cerkve, ker ste edino v to poklicani, ne pa za volitve in politiko I Če lazi okoli duhovnik radi volitve .omamljen" od ljubega žganja, kar smo imeli že večkrat čast videti, je tudi krščansko načelo in pa še čednost (prav nečednost) zraven. Le slepite, kogar še morete, saj dolgo ne bo, ko vam odklenkalo bo 1 Rihemberg, 28. decembra. — Nekaj let sem se oglašajo naši obcinarji prav pridno pri c. kr. gozdarskem uradu za nabavo lepo vzgojenega sadnega drevja. Tudi letos se je oglasilo mnogo proš-njikov pri Županstvu za to, ali drevcev le ne dobč. Sam gosp. c. kr. nadkomisar, ki je za razširjanje sadjereje zelo unet in zaslužen mož, je rekel o neki priliki našiiA ljudem, — kakor prilično Šmarnskemu županu, češ, saj ste preveč bogati — sadnega drevja ne rabite! Mi smo sicer prepričani, da ne dobimo takega župana, kakor je naš župan — če on •umrje, a prašati ga vender smemo i Vi za blagor naše občine najunetejši župan, kje so drevci, za koje smo prosili ? Govori se tudi, da Vam tudi pJSBflJS za .škodo proti ujmam (peronospori, toči itd.) za našo občino ne gredo rade izpod rok? Vi ste nadzornik policije v občini. Zakaj nisle skrbel, da bi se bili delavci pri vodnjaku v Britofu pri zavarovalnici za nezgode zavarovali ? Kako je pa to, da niso bili tudi oni pri gradbi ceste, zidovja preko hudournikov tam zavarovani? Ali Vam je znan oni dopisnik v »Prim. Listu", ki je opisoval shod narodno-napredne stranke v Rihembergu ter nam je z namišljenim petijotom oblatil prodaj naše izvrstne in poštene letošnje kapljice vina ? Ker so Vaši sinovi tam v uredništvu glave, Vam bode znano. Prav gotovo je bil to Vaš človek; ali znate, kako v nebo kričeča krivica se nam revežem s tem godi ? .Gorica* od 22. t. m. piše, da je agi- tiral neki P......iz Gvetroža za narodno- napredno stranko tam gori ter nekojemu baje ponujal denar v prilog narodno-napredne stranke. Ni vredno sicer, baviti se s takim lažnivim listom ali mimogrede bodi ome^ado, da z začetnico P. v Cvetrožu ne poznamo podobnega moža, da bi imel krone v take namene. Govori se pač, daje bil tam neki očka Pavlica ter prigovarjal seveda v prilog nasprotne strani. No, ljuba .Gorica*, radi bi vedeli vse eno za ime našega moža. Tu se je ustanovilo bralno in pevsko društvo, in sicer na podlagi predlogov shoda dr. Gregorčiča, na kojem je bil tudi naš župnik predsednik, v dobri nadi, dane bode sedaj naša duhovščina ugovarjala na tak način proti temu, ker smo videli, da naš župnik ni temu predlogu ugovarjal. Ali še pred ustanovitvijo je pričel g. župnik z g. kaplanom na nje in na naprednjake divjo gonjo. Od onega časa so naprednjaki na leči ped Ieco in izven cerkve oni mršavi predmet, koji treba z vso silo obdelovati 1 Ljudstvo se škandalizuje celi advent presliševati podvojene in potrojene pridige, neslanosti o naprednja-kih, zapeljivcih, ziesramnežih, ponočnjakih, o plesu, krčmarjih, tojira se bodo, ako sprejmejo plese, hiše podrle in družine ponesrečile itd. Zakaj pa ni gospod župnik tedaj pri shodu reagiral proti predlogu Klavžarja o ustanavljanju takih društev? On kriči in bobna o plesih, mi pa o tem še nič ne včmo. Društvo se je ustanovilo radi tega, da se ustavi pijančevanje in potikanje naše mladine po krčmah in se jej srce ublaži s petjem, razširi nazorni obzor s čitanjem — to je glavni namen. Ker zna gosp. župnik za krivice, koje je nenadoma zadalo naprednjaštvo naši občini in predoaciva njemu vse zlo in nečastno, naj raztolmači enkrat tudi dogodke iz Gočin Skopega. Mi znamo, da so bili tudi duhovniki, in sicer uzorduhovniki, katere je ljudstvo oboževalo, ki so ustanavljali čitalniška, bralna in pevska društva v narodu. Gotovo so imeli ti več srca za narodno duševno povzdigo kakor oni, ki sodijo, da smo Slovenci najsurovejši naiod na svetu, so jim u?or nemški grofi in knezi, baroni, tuji sloji, kateri so izmolzli naš narod, ga podjarmili in ga pripravili na gmotno in duševno beraško palico. Po Vašem mnenju, gosp. župnik, kmeta ni treba brati, kmet bodi neumna, sužnja para 1 Po Vaše je dovolj jeden piškavi .Prim. List* za celo vas. Tako pridemo Slovenci do napredka in omike — mi suroveži. No, časov Žefe z Borjača, njenih litanij, Vaših špijonov in tretjerednikov bodi enkrat konce tudi v Rihembergu t Hvaležni smo Vam, da ste odpravili z vstrajnostjo javne plese, kjer so sami slabi nasledki in surovost, ali da nam boste tudi društveno gibanje nepotrebno morili, to pa ne gre in ne gre i Pustite nas v miru, ne vznemirjajte ljudstva, da Vas pustimo v miru. Vaša načela so srednjeveška! Iz Vrtojbe, dne 28. decembra 1900. — Vrtojbski gosp. nune so v nedeljo s svojo pridigo nas zelo zbegali, ker so nam zabičali, da moramo neprenehoma moliti za duhovne; mi pa ne vemo, česa bi jim prosili. Zdravi so, da odtehtajo dveletno junico; ko bi jih danes Sv. Mihael tehtal, bi mu se vaga polomila, in gospod nune bi leteli navzdol, da bi vse peklenske oboke podrli in se tam v dno zarili od prevelike teže. Dalje: letino imajo vedno dobro, ker jo moramo mi dati. Družine nimajo, izven družabnice, pardon, služabnice; ona je pač suha, so morda gospod menili, da naj za njo molimo. Moj bogi Mi delajma in molimo za njih, oni pa netijo razpor in razdor med nami. Mari so li nebesa samo za njih in Gregorčiča? Bi-li ne bilo umestno, da bi tudi nam oni obljubili, da bodo za nas molili?! Tega pa niso gosp. nune hoteli se zavezati. — Ravno tako, kakor ista baba, ki se je doma za pečjo grela, a moža je vjela ploha na potu proti domov, ko se je z dela vračal. Domov prišedši ves moker mu je pa naroČila: ker si že premočen skoz in skoz, stopi še po škaf vode za večerjo v vodnjak, da se ne bom jaz močila. No, mož je ubogal, a domov prišedši, je zlil cel škaf vode na njo, rekoč: zdaj si mokra i ti, pa pojdi po njo 1 Nadalje so pridigali gospod nune, da namesto za njih moliti, se vsako .najmanj vredno človeče" posluži duhovnike v časnikih blatiti. Za Boga svetega. — Tu ne gre le po vrednosti dopisnika, ampak z dokazi in po zasluženju onega, ki mu pritiče. Naš gospod stanujejo v dvori, z našimi žulji dozidanem, mi pa v kolibah; oni imajo trebuh za Boga, in posteljo za deželo, mi pa moramo uživati še tako pičlo hrano, da se Bogu usmili. Potem pa za njih delati in in o 1 i ti, oni za nas pa n i č! To je pa res .katoliška ravnopravnost," katere pa jaz ne morem razumeti. .Nič vredno človeče". Ii Kal«. — Na dan 15. decembra sem bil v Levpi v cerkvi. Levpski kurat je stopil na politični oder, ne pa propovednico, kakor pritiče duhovniku, da bi razlagal resnice svete vere, ampak začel je govoriti take reči, katere ne tičejo v cerkev. Po večini, kar je govoril, je neresnica, posebno pa to, da smo pri volitvah podkupovali in agentovali in da nismo volili po svojem prepričanju. Ali to pa lahko dopričamo vsi soglasno, da smo volili po svojem lastnem prepričanju in mnenju, in da nam ni bilo treba hodili od hiše do hiše ter dajati po 20 kr. in celo svetle kronice za glase. Tudi nam ni bilo treba v krčmi pri MariCki napajati in spravljati skupaj ljudstvo, da naj volijo, kakor mi ukažemo. Mi smo imeli dosti volilcev, in sicer toliko, da bi jih bili lahko še posodili en par njemu. Predrznil se je reči v cerkvi na političnem odru, da so kalski občinski možje brezverci ; ali .brezverci" smo le radi tega, ker je on pogorel na volitvah, in mogoče še tudi zato, ker mu je žal za kronice. To pa bi lahko vsak pameten človek rekel, da je večji brezverec on, kakor smo mi drugi. On noCe vedeti, da cerkev je hiša molitve in ne jama razbojnikov. Tudi ni v cerkvi prostora za take neresnice, katere opočitava voznikom, da oni vozarijo ob petkih, kupčujejo ter po krčmah popivajo, meso uživajo in ljudstvo ob vero pripravljajo. To ni resnica. Morda je pa po sebi meril brač?! Vozniki morajo včasih trebuh tudi s pasom pretisniti, ker ne dohaja toliko dobička, da bi se človek preveč najedel in napil. Jesti pa mora voznik, kar dobi. Ako ne dobi pr»stnega, je mesno, in to tudi sme, če se upošteva, da je na potu in da itr.a težek posel. Kaj vse spravi ta človek na politični oder! Ali bt ne bilo bolje, če bi malo več nase mislil, pa nas pustil s takimi rečmi v cerkvi na miru? Ako ne preneha, storimo svojo, pa naj pridiga praznim stolom o volitvah in o voznikih. Cerkev je bila sezidana zato, da se čuje v njej Božja beseda, ne pa — politika in grdo natolcevanje ter obrekovanje. Temu bodi konec, če ne.... Domače in razne novice. „Soča" izhaja trikrat na teden: ob torkih, četrtkih in sobotah ter stane: za celo leto gld. 6*60, » pol leta , 3-30, „ Četrt „ n 1-70. Naročnino je plačevati naprej vsaj Četrt leta. »Kažipot« dobe* vsi naročniki do 10. januvarja. —Kdor pa ne namerava biti več naročnik, naj vrne takoj drugo številko. Današnje številke smo razposlali mnogim bolj znanim možem v deželi. Vračati je ni treba. Kdor je sam ne mara, naj jo izroči komu drugemu. Somišljeniki! Zdaj je pravi čas, da pridobite »Soči« in »Primorcu« novih naročnikov in s tem stranki vrlih sobojevnikov. Na delo! Uredništvo in upravniStvo. Migljej! volilnim možem V. kurlje. — Dnž 3. januvarja se zberč volilni možje: 1. za bolški sodni okraj v Bolcu, — 2. za kobariški in tolminski v Tolminu, — 3. za cerkljanski v Cerknem, — 4. za goriško glavarstvo in mesto v Gorici, — 5. za gradiščansko glavarstvo v Gradišču, —in 6. za Kras v Sežani. Le v Gorici in Gradišču so mešani Slovenci in Italijani, povsod drugod so izključno Slovenci. Volilni možje naj se strogo drže tega reda: 1. Ker so trije kandidatje, pride prav gotovo do ožje volitve, ki se bo vršila še istega popoldne, morda celo precej pozno radi volitve v Gorici, kar pojasnimo niže. Nikdo naj torej ne gre domov, dokler ni oddal glasu tudi pri ožji volitvi. Kdor bi šel domov iz kateregakoli vzroka, bo kriv morebitnega neugodnega konca. 2rTbTTle~Y^TalovwTcah^rNafe_je~zšP~ pisati razločno: Dr. Henrik Turna v-Gorici, Kdor sam ne more razločno pisati, naj naprosi kakega somišljenika. — Glasovnic ne kazati nasprotnikom. — Kdor je »glasovnico zgubil ali po pomoti doma pozabil, naj se oglasi pred volitvijo pri vladnem'komisarju, da dobi drugo. 3. I z k a z n i c e ali legitimacije je prinesti seboj. Komur bi se vendarle primerila nesreča, da bi jo zgubil ali pozabil, naj se oglasi pred volitvijo pri vladnem komisarju in dokaže s pričami, da je on res ta in ta volilni mož. 4. Zbrati se je na volišču pred 9, uro zaradi volitve volilne komisije. Volilci volijo 3 člane, vladni komisar imenuje 3, in ti vsi volijo sedmega ter vsi med seboj predsednika. V Bolcu, Tolminu in Sežani ima naša stranka odločno večino; gleda naj torej, da izvoli komisijo in predsednika po svoji volji. — V Gorici bodo gotovo tri liste, katerih nobena ne dobi prvič nadpolovične večine, ako se polnoštevilno udeležb. Tu pride torej že pri volitvi komisije do — ožje volitve. Zato bo trajala v Gorici prva volitev jako dolgo, ker je tudi volilnih mož največ. Zategadel naj bodo volilni možje in prvaki na deželi potrpežljivi, ako iz Gorice dolgo ne bo sporočila o izidu. A vsekakor naj bodo pripravljeni, da bodo klicani za četrto, peto uro ali še pozneje k ožji volitvi. 5. Po človeški sodeč in po vspehu prvotnih volitev bi moral priti v ožjo volitev naš kandidat dr. T u m a z Italijanom, in enako je pričakovati, da ga bodo volili drugič vsi Slovenci brez ozira na strankarstvo, kajti on je vendar vri naše gore list ter je že mnogo dobrega storil vsem, tudi onim, ki derejo zdaj za klerikalci. Ako bi bil kdo tako slep, da bi tega ne hotel, poučite ga vsi ter predočite mu posledice takega — narodnega izdajalslva. 6. Pripravljeni bodimo pa že pri prvi volitvi na — presenečenja. Naši klerikalni voditelji so vsega zmožni. Zato bo morda treba primerno odbiti vsak nenaraven poskus klerikalcev, da bi si priborili zmago. Za ta slučaj dobe" voditelji na voliščih posebne nasvete. Za brezdomovinski klerika-Iizem pri nas ne sme biti tal! Ako ga pa hočejo vtihotapiti med nas pod pokroviteljstvom kardinala Missije, — bo treba pa poiskati krepkega orožja, da ga tudi po vrednosti odbijemo. 7. O vspehu volitev na deželi i*aj se nam takoj brzojavno sporoči, in sicer nujno, za kar se plača beseda po 9 kr. (n.. našo troške.) Naslov zadošča ; ,S o č a — Gorica", dalje imeni T u m a in Gregorčič ter zraven število glasov. Volilne može naše stranke v goriškem okraju opozarjamo, naj se zbirajo do 3/49 „pri jelenu* (al cervo d'oro) nasproti škofiji, med volitvijo pa v gostilni g. Petra Birse v Corte Caraveggia blizu deželne hiše. — Prosimo, držite se reda in discipline. Dr. ftregordicu in prof. Berbnen. — V uvodnem članku »Vipavska železnica* v »Gorici" je bilo objavljenih več neresnic o mojem delovanju kot deželni odbornik in poslanec. Clankar sam se sklicuje naravnost na Vajini imeni. Smatram Vaju torej odgovornim za vsebino tega članka. Ogibal sem se doslej skrbno, zanašati pred forum deželnega zbora naša domača sporna vprašanja. — Ker mi članek lažnjivo očita, da sem jaz. kot deželni odbornik nalašč zavlačeval za naše gospodarske razmere tako preko-ristno podjetje, zahteval bOdcm od Vaju jasen odgovor v dež>lni hiši. Dr. T u m a. Dornber.ška ,rožlea" pred sodiščem. — V soboto je bila obravnava pred kazenskim sodnikom na ovadbo našega somišljenika, g. Pavlice s Tabra proti Jožefu Kavčiču, onemu klerikalnemu kričaču, kije na znanem shodu v Dornbergu kazal svoje versko navdušenost z imenovanjem božjega imena po nemarnem — kričanjem: Živio Kristus. Obsojen je bil sicer radi prestopka iz § 431. kazenskega zakona, ali razprava je pokazala klerikalno njegovo pobož-nost v tem, da je pil od 4. do 10. zvečer nepretrgoma in v pijanosti napadel mirnega in onče spoštovanega domačina. Tako je obravnava tudi dokazala, da so klerikalci popili plačanega vina 60 litrov. Iz tega se lahko sodi, kakošno trnje imajo dornberške »rožice" in zakaj tako bujno cveteio. Gregorčič — kardinalov kandidat. — Flumičelski dekan in klerikalni kandidat Zanetti je povedal v goriški „Eco" od 28. tega meseca, da sme sprejeti kandidaturo, ako mu to dovoli nadškof, drugače pa ne. Doslovno pravi: »Ebbene, se 1'Arcivescovo acconsente, accetto, e posso accettare, altrimenti no. — Prav, ako privoli nadškof, sprejmem (kandidaturo), in smem • jo sprejeti, -d-riug-ač e..n,a jn. e". —. Kar velja za Zanettija, isto velja za GregorčičaT" ker duhovnika sta oba. — Zdaj vemo iz najboljšega vira, da je duhovnik tudi kot poslanec v pesti svojega škofa. Isti Zanetti pravi dalje o neki drugi zadevi: „Se e cosi, col consenso superiore si potra fare. — Ako je tako, T"v1'š jfffi d o v o Ij e n j e m lahko naredimo". Torej povsod in vselej , višje dovoljenje" nadškofa. — Dr. Gregorčič torej sme kandidovati, sme to ali ono storiti, uku mu tardiiraldffToH—- altrimenti no, drugače pa ne 1 —• Da se ne more in ne sme ogrevati za tako grozno odvisnega eloveka njkdo, ki ima še zrno hladne pameti, je lahko ometi, Mi pa hočemo neodvisnih poslancev in ne ponižnih kardinalo?ih služabnikov. ljudsko štetje. — Goriški magistrat (aH višja oblast?) si je dovolil za konec stoletja imperlinenco, da je za pozdrav k novemu lotu izdal le nemško-laške pole za ljudsko štetje. Storil je to v zadnjem hipu, da bi vse protestovanje nič ne pomagalo. Pole pridno izpolnjujejo, pa tudi Slovence love, da bi jih upisali za Lahe. Pozivljemo z nova vse Slovence, da vpišejo v rubriko „ob-cevalni jezik" edino le slovenski in nič dru-gega, Pole izpolnite le slovenski! Dr. Gregorčič mali boj?. — Oklic, kateri je izdala »Gorica" volilcem pete kurije, ima očiten namen, povzdigniti dr. Gregorčiča v deveto nebo, dr. Turno pa pahniti v največje blato. Oklic povdarja njegovo duševno in politično zmožnost, visoko izobraženost, najčistejše rodoljubje, požrtvovalnost, fin političen takt, radi česar seveda visoko nadkriljuje dr. Turno. Le počasi! Kje je pokazat svojo duševno in politično zmožnost? Morda takrat, ko se je osmešil v državnem zboru z znanim govorom, ali pa jo je izkazoval takrat, ko je sedel doma in goriški Slovenci sploh nismo bili zastopani v listom hipu, ko so naši Lahi nas grdili in psovali v zbornici ? Politično svojo zmožnost je pokazal tudi lani v našem deželnem zboru, ko je kapituliral pred dr. Pajorjem ter se udal Lahom na milost in nemilost, tako da le oni gospodarijo v deželni hiši in brez njihove privolitve si ne moremo tam izposlovati niti najmanjše reči. Svojo politično zmožnost je pokazal z razkolom, k&teri je v glavnem njegovo delo. Njegova politična zmožnost je spravila na dan take vrste politiko po njegovih listih, kakor jo čitamo dan na dan. Svojo politično zmožnost je izkazal dr. Gregorčič v preg-anjanju svojih političnih nasprotnikov, in najbolj .politično zmožen" je bil takrat, ko je predlagal drž. pravdništvu, naj da Gabrščeka kar zapreti, da se ga tako iznebi. Zares, velika zmožnost, od katere pa se mora vsak pošten človek s studom odvračati ! Visoka izobraženost! Kaj pa je dr. Gregorčič? Semeniški profesor, ki bi moral podacevati v semenišču. Kaj so ti profesorji snedli z veliko žlico vso izobraženost? Mislimo, da ne, vemo pa, da možje a la dr. Gregorčič in Pavlica sta prava pritlikavca proti vsakemu pravniku, kaj šele da bi dr. Gregorčič visoko nadkriljeval dr. Turno, ki je v kratkem času svojega delovanja dokazal, da je baš obratno resnica! Dr. Gregorčič menda misli, da se prične visoka izobraženost šele pri semeniškern profesorju! Povero! Najčistejše rodoljubje! Iz samega »rodoljubja" dr. Gregorčič ni hotel sprejeti svoj čas na postaji v Nabrežini onih revežev, ki so se hoteli obrniti do njega za pomoč gledž na znane izgredt povodom umora cesarice Elizabete ! Iz samega rodoljubja je pozabil v deželnem zboru na slovenski jezik ter odgovarjal laškemu poslancu laški. Ali ste že culi kaj sličnega od kakega laškega poslanca?! Nikdar l Do kaj takega more privesti poslanca le „najčistejše rodoljubje" ! •— Ali se spominjate tu žrtev iz Št Petra, Vrtojbe, Št. Andreža, Dornberga itd.?! Kdo se je potegnil za-nje? Na znanem shodu v Št. Petru si dr. Gregorčič ni upal niti besedice ziniti. Nastopil pa je dr. Titma, ki je govoril sijajno, da je žel vseobče prznanje od slovenske strani, le takratnemu komisarju Prin-zigu to ni bilo povšeči. Tudi drugače se je poležal zanje dr. Turna, dr. Stanič pred sodnijo, dr. Gregorčič je pa molčal iz samega ..najčistejšega rodoljubja". Kar je bilo res rodoljubja in požrtvovalnosti pri njem, to priznavamo tudi mi. Ali kakšen je Gregorčič današnji dan ? Prelevil se je v strastnega kterikalca, in s takim imamo opraviti! Kot tak pa ne sme več na Dunaj! Goriški Slovenci potrebujemo za poslance delavne može, kakor je dr. Turna, ne pa politiških spletkarjev, kakor je današnji dan dr. Gregorčič. Ugo barone Codelli. — Med mnogimi kandidati, kateri so se oglasili letos na Goriškem za državni zbor, se nahaja *uLi Ugo barone Codelli, in sicer se je oglasil za kandidata v mestni skupini, za katero je postavljen kandidatom od strani .Unione* Lenassi. Codelli nastopa kot samostojen kandidat in kot tak je razposlal v obeh deželnih jezikih, in vrhu tega še v nemškem, svoj program na volilce. V uvodu pravi, da izvira iz stare goriške rodovine, da je zvest avstrijski državljan, udan z dušo in telesom cesarski hiši, da ne pripada nobeni stranki, da je samostojen in neodvisen ter d- je pripravljen zastaviti vse svoje moči v blagor domovine. Pravi, dane bo delal praznin obljub. Potem zagovarja vlado, da ona ni kriva, ako se ni zgodilo nič za našo deželo, marveč temu je kriv državni zbor, ki ne dela. Vlada 'ima na razpolago k večjemu §-44; ZattJHJa, da bo proti vsaki obstrukciji, da priznava § 19. državnih temeljnih zakonov, ki jamči protto razvijanje in polno jednakopravnost narodom in njihovim jezikom (samo ne vprašajte nas, L a k o, g. baron J) in da bo varoval nem ki posredovalni jezik" in nenški jezik v vojski. (Kaj nas briga nemški posredovalni jezik. V naši deželi hočemo poznati le oba deželna jezika, slovenski in laški, nemški ni deželni jezik, zato naj se brigajo zanj drugje! Poslancu z Goriškega se ni treba potegovati za take reči!) Na to pravi: Jaz ne poznam nujnej-šega predloga od onega, ki vodi do dosege takih ostrih zakonov, ki so sposobni posvečeno osebo našega cesarja bolje varovati. Tako pravi uvod, sedaj pride pa program. V tem obljubuje, da bo dvigal visoko sta-ro-avstrijsko državno misel, da bo varoval pravice našega naroda in našega jezika (pa nikdar ne mislite morda, da hoče varovati pravice slovenskega naroda in jezika. O ne, ampak svojega, to je laškega. Na § 19. je tu že pozabil.) Delal bo za raz-vitek tega jezika po šolah ter skrbel za re-ligijozno, patrijotično in moralno vzgojo mladine, Dvignil bo trgovino in obrt, posebno glede sadja, vina, svile itd., napravil bo tramvaje in železnice, reguliral bo reke in tujce bo privabil v naše lepe kraje, nižjemu klerusu in učiteljem bo. zvišal dohodke in pokojnine, poboljšal bo stanje delavcev vseh vrst, posebno na stare dni, za pelagrozne postavi bolnišnice, zavaroval bo delavce na življenje in proti nezgodam, glasoval bo proti vinski klavzuli, pomiril bo narodnostne boje itd. Mein Liebchen, was vvillst du noch mehr? Kje je bil toliko časa baron Codelli, da ni že poprej prišel na dan s svojim programom, po katerem se naša dežela tako spremeni, da se bo cedil po njej med in mleko, d»i bodo ljudje pravi angelji in srečni kakor v nebesih in tako bo vse varno, da ne bo treba niti z mezincem migniti, ako pride cesar v Gorico. Altro che zadnjič, ko so bile take grozne redarstvene odredbe. Codelli nam obeta nebeški raj že na zemlji. Vse predrugači. Bojimo se le, da utegne prej umreti, predno more izvršiti vse tisto, kar je nakopičil v programu, kakoršnega še nismo slišali na Goriškem. Človeka s takim programom pač ni smatrati resnim politikom. Iz Atikovega prinaša »Prim. List" dopis iz rok »Priprostega kmeta", najbrže v črni suknji, v katerem se očita tamkajšnjemu g. županu, da je pomel iz občinske pisarnice tajnika in obhodnika, da. nova dva nista dovolj pripravna za ta posel, in slednjič, da se je rabil o volitvah 4 leta stari imenik, da niso bili vsi upisani itd. Vse je pisano tako, da se vidi pisavi že na prvi hip, da le zlobna volja in umazana domišljija se je spravila nad g. župana, češ, nekaj se mora reči proti njemu, ker je na prednja k in ker so volilni dnevi pred durmi. Le počasi! Preštudirajte rajši gospodarstvo tam, kjer županu-jejo klerikalci, kar se pa tiče volilnih imenikov, napotite se v Št. Peter pri Gorici, kjer je bil po klerikalcu, in sicer i z o b r a ž e-n e m, in kdo ve, ako ne za nalašč, sestavljen imenik tako, da je izpustil svojega najboljšega prijatelja podžupana, kateri bi bil izvoljen za našega volilnega moža v kmečki skupini. Kar se tiče imenikov in sličnih rečij, gospodje, le pometajte pred svojim pragom 1 Popravljen Imenik veleposestnikov. — »L' Osservatore Triestino" je priobčil v št. 194 popravljen imenik veleposestnikov, katerih je 331. Ob jednem priobčuje tudi popravljen imenik istrskih veleposestnikov, katerih je 117. Iz fiiljane pripoveduje »Prim. List", da je šel neki mož s svojo hčerko po cesti proti Lenardiču, kjer je srečal petero naprednih mož, ki so ga baje vprašali, ako je »tumec" ali ne, pristavljajo, da kdor ni »tumec", je slepar. Ali je resnica, kar piše »Prim. List", tega nismo dolžni verovati »Lažnjivemu Kljukcu", Ako pa je res, no, še nič tako hudega mu niso prizadjali. Nam je znano, da v Tabn pri Dornbergu je sedel popolno mimo neld naprednjak, katerega je pograbil"Gregorčiči-janec ter ga ranil na obrazu in mu strgal obleko. Pripominjamo, da naprednjak ni rekel nobenemu žal-besede. In tako divjaštvo je izvršil nad n;im pristaš dr. Gregorčiča l Nič tako hudega mu niso prizadjali, ako se pomisli, da so ua shodu v Biljani naprednega učitelj* kakor divjaki vrgli na cesto ter ga pretepli. Ako nasproti tolovaj stvo m kdo naših reče kako besedo, to pač še ni nič tako hudega. Kaže pa, da se znajo držati v gotovih mejah, dočim klerikalci nastopajo kar kot tolovaji. — Le doma cedite, gospodje! Vaš prag je umazan še na vseh krajih! »Slovenec" od sobote je prinesel iz Trsta vest, da se vrše med našima strankama neka pogajanja v splošno ugodno rešitev glede volitev itd. Šlo se je za nekaj, kar so vroče želeli rodoljubi v Istri in Trstu. — Naša stranka je že privolila, dasi je vse prišlo jako pozno, toda klerikalci so odklonili. Toliko za danes v znanje. svel tem nad' človekom,' „ki hoče stanove, raz-družiU in jih odtrgati drug od druega*. Koga tukaj meni, to ni težko uganiti. Skupno delo I Saj so delovali včasih skupaj. Kdo pa je razdružil tisto skupno delo.? To je storil -»-dr. Gregorčič! Svoj čas je bil utihotapil v »Slogo* »krščanske socijaliste*, ki so jako dišali po takratnih kranjskih klerikalcih, in iz katerih -se-je- res« lepo. počasi razvijal in ko-nečno tudi razvil črni klerikalizem na Goriškem. Vsporedno s tem razvijanjem se je spreminjal tudi Gregorčič. Opozorjen je bil takoj s počeika, kaka nevarnost preti slogi s tistim tihotapstvom, ali dr. Gregorčič y{ bil tako »finega, političnega, takta", da je preslepil poštene rodoljube, ter s« bratil za njihovim hrbtom s tistimi možmi, ki so za- i nesli med nas klerikalizem, in ž njim razdor in prepir. Izkoriščati pa je znal dr. Gregorčič ljudi v svoje svrhe, posebno Andr. Gabrščeka in dr. Turno. Bila sta mu vse, in brez njih ni mogel nič. Ko pa je bila slava Gregorčiča, spletena iz zaslugo drugih, že taka, da je mož mislil, da je že mali bog, ko je klerikalizem bil že zrel za nastop, ter ko je končno prišel kardinal v deželo, pa je počilo. Dr. Gregorčič je nastopil pot razkola, in od tedaj ga vidite, kako udriha po Ga-brščeku in dr. Turni, prilično tako, kakor svoj čas po svojih duhovnih sobratihl Dr, Gregorčič ni unet za skupno delo vseh stanov, ki bi bili ravnopravni. To je laž, da bi bil on unet za tako delo. Pač pa želi delovanje pod duhovskim primatom. Duhovnik na vrhu« povsodi odločujoč činitelj, stanovi pa poslušni ! Tako »skupno" delovanje mislijo klerikalci na sploh, in tako misli tudi vitez dr. Gregorčič! Noben napredno misleč mož v deželi pa ne more biti unet za tako »skupno* delo, in zalo tudi Gregorčiču ne bodo več volili v državni zbor. i »Slovenska Zveza", bralno in pevsko društvo v Št. Petru pri Gorici, bo imelo svoj redni občni zbor dne C. januvarja 1901, ob 3 Vi popoludne v prostorih kmečke zadruge v Št. Petru. Bralno In pevsko društvo »SkolJ* v Šmarjah bo imelo svoj letni občni zbor dne 0. januvarija 1901. ob 3. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. Radodaren donesek. — Za domači šolski vrtec v Solkanu so nabrali mizarski mojstri pri ustanovitvi »Mizarske zadruge" kron 7*43. — Toliko v zahvalo in nadaljno vspodbudo! Listnica. — Radi drugega gradiva je zaostalo še več dopisov in poročil. Na vrsto pride vse, kar je porabljivega, še tekom tedna. Tu ponovno zahvaljujemo vse naše p. n. gg. dopisnike in poročevalce za njihov trud v minulem letu, proseč jih, da nam ostanejo zvesti tudi za naprej. V* to svrho jim kličemo tu: Veselo novo leto! Začetkom novega stoletja. - Novo stoletje, novn doba, novi časi! Proti koncu 19. stoletja se je začel dvigati slovanski duh, in v kratki ('obi si je pridobil toliko veljave po širni Evropi, da ostali doslej gospodujoči narodje čudom opazujejo razvitek slovanskega duha na vseh poljih našega splošnega življenja, se mu klanjajo ter govore o stoletju slovanskem. To stoletje ima biti ba nastopajoče. Dasi zatiran. in teptan si je ohranil vendar širni slovanski rod krepko življensko moč v sebi, katera je pognala kali in rodi sad. Govori se o slovanskem stoletju, govori se o velikem preobratu v Evropi in govori se o miru, kateri ima končno nastopiti, da se bodo razvijali narodi, drug poleg drugega, v bratskem sporazumljevanju ter se poležejo nasprotstva in sovraštva, katera sedaj gospodarijo skoro po celem svetu. Prvi glas po tistem miru smo culi. Izšel je iz čistih slovanskih ust. Plemeniti, veliki ruski car je bil tisti mož, ki ga je izrekel. Zastr-mel je svet: za hip se je vzbudil iz vsakdanjega bojevanja ter se naslajal na občutkih sladke hesede .mir", potem pa je stopil nazaj v vsakdanjo borbo, katere le noče biti konec. Velikanski so napredki človeštva v 19. stoletju. Kar premislili ne more človek, koliko Je storil in vstvaril njegov um. Ali poleg tega so se razvijale tudi razmere, katere more človeštvo na vseh koncih in krajih. Militarizem vlada Evropo, in ker mu je ta že preozka in nima toliko prilike, da bi tepel okrog sebe, se preseljuje po svojih nositeljih drugam. V imenu kulture se preliva kri na Kitajskem, v imenu kulture morata pasti Oranje in Transval. Ako pa se podrobneje pogleda to »kulturo", nas spreleti strah, in zdi se nam, da se bližajo časi Atile ali pa Nerona. Nemško pleme prednjači v tem divjem boju. V Afriki prej, sedaj na Kitajskem, poleg zlatogladnih Angležev razširja »kulturo", ka-kar doma mori uboge Slovane. Na čelu temu početju pa stoji novodobni Neron. Kakor ga vidimo v Sienkiewiczevem romanu »Qup vadiš" zlaga pesmi, jih uglasbuje, govori, poje itd.; čudno le, da ni še zažgal svojega novodobnega Rima. -- Toda izginite ve, slike meglene, slovanski duh se dviga na dan. Porušijo se trdnjave germanske in upe-peli se še Histi ostanček slavnih Romanov, na površje pa stopa Slovan. m Nastopila je nova doba, novi časi. blo-vanstvo si je začrtalo nova pota, po katerih hodi mirno v bodočnost in po katerih si more tudi v istini priboriti svoj vek ter zavladati tam, kjer so vladali prej drugi. Razni dogodki se izvrše dotle, ali zavesi že imamo, vauskol Razgled pos^| m Včeraj je vlada prijavila aa podlagi,^ § 14. šestmesečni budgetni provizorij, za|edn.o/ s komentarjem, za kaj je bilo treba uveljaviti budgetni provizorij kar za 6 mesečev. Na Štajerskem je razvnet volilni boj v peti kuriji med Slovenci kar najstrastnejše, .Gre se za Dragotina Hribarja in dekana Zičkarja. Ker ima Hribar upanje, da prodre, je napela duhovščina vse sile in porablja vsa mogoča sredstva (sličuo kakor pri nas), da bi le zmagal Zičkar, kandidat mariborskega škofa Napotnika. Car zapusti v kratkem Livadijo. Okreval je dosedaj že tako, da opravlja osebno državne posle. Ministri se vrnejo v Petrograd. P«h fesorja Tihanova, H ga je zdravil, Je imenoval car osebnim zdravnikom in mu je ob enem podaril 100.000 rubUev, Isb^ako j# daroval ,dr. Tihanovu 60.000 rabljev in mu podelil naslov dvornega zdravnika. Krtfgerja sprejme baje ruski car m vstik način. Govori se, da se to agodi tonsej^ januvarja, ..*s? Vojna t južni Afriki. Kitschener poroča iz Pretorije, du j Knox v boju s burskimi četami g veta, ki so zavzele precej blizu Lecmokopa. — Devet u sovražne čete in poskusi v i petni napad proti jugu. E blizu postaje Pan zeleznfčnlj dobili pomoč, došli Angle dili in jim ustrelili jedo* koloniji je več burskih _______, . prestano bojujejo proti Angležem * i vspehi. — Buri so pripravljeni vstrajat konca. Tako je zatrdil Kroger o pwmm'& jema nekih deputaclj v Hagu. Sovražnosti, skončajo le v slučaju, ako se priEna/buiT' ^ republikam popolna neodvimotit. V Itaitj dofiel te dni brat slavnega bur.keg* $ Botha. O vojni se je izrazil, d« bot jala ee leta in leta in bo zahtevala mnogo žrtev na denarju in krvi; toda AngUtfcn se ne posreči ukrotiti hrabrih burskih juaakov, akorovno se vojskujejo proti ljudskemu pravu in morajo burski ujetniki opravljati v iut-nosti najprisilnejsa dela. Sicer pa to an* gležke čete popolnoma utrujeno in Izdelane in je v kratkem pričakovati z gotovostjo vstajo kapskih Afrikanderjev na korist burski stvari. — Iz burskih virov se zatrjuje, da j* nastala z ozirom na zadnje dogodke nt južnoafrikanskem bojnem pozorisču ipre-memba ruske politike napram Burom. Govori se, da sprejme car Krugerja pred svojim povratkom z juga. Dogodki na Kitajskem. — Iz Pekinga poročajo: Li-Hung-Cang in Cing sta baje, kakor se čuje iz čisto zanesljivega vita, vročila kitajskemu dvoru zajedniško noto vele-vlastij ob enem pa napram istemu izrazila mnenje, da naj bi se stavljeni pogoji sprejeli takoj in brez vsakih izgovorov. To dejstvo je že znamenje za to, da kitajski dvor pogojem takoj ugodi. Dalje sta omenjena dostojanstvenika sklenila naprositi vojne sile velevlastij, da bi sodelovale na instituciji civilne vlade v Pekingu. To prošnjo hočeta staviti takoj, kakor hitro cesar pritrdi od vlastij stavljenim pogojem. — Glasom brzojavke iz Pekinga se dvor odločno upira rušenju trdnjav, kakor to zahteva nota velesil, ter proti zahtevi, da bi poslaništva imela stalne straže. Te straže da se zahtevajo le v pretnjo dvoru. Čing in Li-Hung-Cang sta sklenila stopiti pred posvetovanjem s posla-niki še enkrat v zvezo z dvorom. ' ' M ¦¦'¦$?4 Izjava. Lista >Primorski List« od 27. de* -.i cembra 1.1. št. 53. kot glasilo klerikalne stranke pod vodstvom dr. Jos. Pavl*©&: in »Gorica« od 29. decembra t. 1. Sfcjj 104. kot glasilo političnega druSi^a »Sloge« pod vodstvom dr. Antona Čire-; gorčica prinašata oglas na vdlikje V. kurije, v katerem priporočata kol kandidata dr. Antona Gregorčiča, profesorja bogoslovja in deželnega glavarja »a/, mestnika. Navada političnih, strank je* da stopijo pred volilce s proglasom, s? katerim dičijo izbranega kandidata ter razkladajo program stranko in kandi;: data. List duhovnikov v deželi m list dr. Antona Gregorčiča pa sta si izbrala drugo pot, priporočati svojega kandi-; data, namreč: blatiti nasprotnika in zavijati resnico. Proglasa obeh imenovanih listov nista proglasa stranke, marveč pamfleta na mojoosebo. Kakor je »Gorica« v prvih številkah nastopila s pamfleti in z lažmi proti moji osebi, tako se je boj nočastno nadaljeval in se danes zrcali v pamfletih i obeh proglasov. Kaj hoče dr. Anton Gregorčič in politično društvo »Sloga«, tega proglas ne pravi,, pač pa ga izrekata nezmotljivim polulipgom bi štejeta v največjo pregreho že tov da/^se- kdo drzm>, postaviti se njemu nasproti jedfe« protikandidat. Očita se mi, da stavljam lastno korist in častihlep.nost;^; nad blaginjo slovenskega naroda na GoriSkem, da sem si zbral okoli sebe zaslepljene ljudi — »narodno-napredno stranko«, da sem pridobil z zvijačo odlična mesta za svoje osebne namene. Očita se mi, da hočem razdružiti sta- zase, potem še le za svoje volilce. Nato odgovarjam toliko: Kaj je človek, kakega značaja in mišljenja, to kaže pač njegova zgodovina. Velja to i za dr. Gregorčiča i za me, Dasi se mi očita ravno v pamfletu »Primorskega Lista«, da govorim mnogo o sebi, moram storiti to tudi danes radi lastne stranke. Z mirno vestjo se lahko sklicujem na 8pričevanje svojih sošolcev in pozneje mož, s katerimi sem sodeloval kot uradnik in v javnem življenju, ali mi utegne kdo očitati sebičnost! Po končanih študijah gnala me je lastna volja na Primorsko, da se posvetim odvetništvu in političnemu delu v najbolj izpostavljenih krajih v Istri. V mladostnih letih je bila moja najgorečnejša želja, da stopim v prvo vrste bojevnikov za naše narodne svetinje, na mesto, kjer se zahteva največ duševnih in gmotnih Žrtev. Naj mi bodejo priče gospodje, ki so bivali z menoj v Trstu in vedo, da je to istina. Bil je občespoštovani višji sodni svetovalec g. M. Ternovec, kateri meje pregovoril, naj se posvetim sodnij-skemu stanu. Slikal mi je, kako potrebno je naše ljudstvo pouka, in k?ko je eno najgotovejših sredstev, da ga privedemo do samospoznanja, ako vplivamo nanj kot sodniki. Očetovsko-prijateljskemu tiplivu od njegove strani sem se udal ter po težkem duševnem boju odstopil od prvotne namere ter sprejel mesto c. kr. sodnega pristava v Tolminu. Mirno se lahko sklicujem na vse prebivalstvo tolminsko in tudi na ondotne duhovnike, da nisem iskal ni gmotnih ni drugih ugodnostij. Moj [cilj je bil pravni pouk ljudstva, in lahko rečem, da sem bil od zore do mraka na razpolago vsakemu, revnemu ali bogatemu, m sem delal za vsakega črez uro in črez svojo dolžnost, ne oziraje se na naklonjenost višjih sodnih oblastij. Brez ozira sem se izkazoval narodnega sodnika ne glede na nevoljo, katera mi je pretila od višjih krogov. Ne da bi očital komu kaj, ali zato, da povdarjam istino, poživljam danes vse gg. uradnike slovenske narodnosti, ki so bili v službi pred menoj, da mi potrdi, da sem dobil v Trstu in v Gorici uradovanje laško, v Tolminu pa nemško, ter sem neodvisno od kogarkoli uvel tu in tam slovensko poslovanje. Naj sodi ljudstvo, ako sem bil častihlepen in sebičen takrat, ko sem sebi na škodo, imajoč jedino pred seboj blaginjo svojega naroda, žrtvoval vse delo njemu. Leta 1895. se me je poklicalo v javno življenje od strani dr. Antona Gregorčiča, nepoznanega v političnih krogih. Ako se me je sprejelo brez informacij in so se mi poverila najzaupnejša mesta, storil je »previdni« dr. Anton Gregorčič to pač jedino le na podlagi sodbe, katere je o meni izreklo ljudstvo v goriškem in tolminskem okraju. Na to sodbo ljudstva se sklicujem tudi danes, ko odklanjam umazane dolžitve sebičnosti in Častihiep-nosti. Kisem se spremenil kot deželni poslanec. Sprejel sem mandat društva »Sloge« za 2 leti z izrecnim pristavkom, da se bliža nova organizacija sodnih uradov, da ljubim svoj sodniški stan in bi se mu težko odrekel. Priznala se mi je izrecno pravica odstopiti za slučaj, da se nova sodna organizacija uveljavi. Le-ta me je prehitela spomladi leta 1897. Ces. kr. sodni svetnik Flegar približal se mi je * po namigljaju višjih oblastij« ter me pozval, naj prosim za mesto sodnika v Tolminu s pogojem, da se odpovem političnemu delovanju. Moj odgovor g. svetovalcu je bil ta: »Nisem sicer vezan; ali izrekel sem se, da hočem vstrajati vsaj 2 leti na političnem polju. Sedaj, ko je naše ljudstvo po volitvah razburjeno in sem prevzel organizacijo trgovstva in obrtniS^:, morem odstopiti, -<* p" \>«mi'/; svoje naloge izvršil, ali v> .»r mi ni moč poveriti ga v roke .ugega.* Odrekel sem se torej lepi- kameri kot sodnik z namenom, da izve., ni pričeto delo do konca in se potem zadovoljim tudi sslabšim pbložajem kot uradnik. S tem činom pustiT ,om pred seboj dolgo vrsto mlajših id-nikov, pustil sem jih pred seboj Ttdt sodnike, d očim sem jaz ostale, kr. sodni pristav. Ako sem, imaioč družino, storil to žrtev, potem je pač grdo, da mi dr. Anton Gregorčič in dr. Josip Pavlica, oba duhovnika, v svojih proglasih očitata sebičnost. Septembra leta 1897. sem se prepričal, da dr. Anton Gregorčič nima več onega zaupanja v mene, kakor ga je imel, in s tem trenutkom sem hotel odstopiti od političnega delovanja. Podal sem predsedstvu c. kr. okrožnega sodišča v Gorici izjavo, da izstopim iz političnega življenja, in da prosim, naj se me imenuje za sodnika v Ajdovščini ali Bovcu. Moja prošnja se je odklonila. Po drugi strani pa so me obrtni krogi takorekoč obsipali s prošnjami, da naj ustrajam terizvedem »Trgovsko-obrtno zadrugo«. Hoteč delati in povzdigniti oni stan na Goriškem, od katerega je odvisna naša politična bodočnost, žrtvoval sem se v drugič s tem, da sem prosil za vpo-kojitev. Tudi kot odvetniški kandidat sem največji del svojih moči posvetil narodnemu delu ter izvel težavno organizacijo »Trgovske - obrtne zadruge«. Bodi mi priča dr. Stanič, da sem najtežavnejšo službo v njegovi pisarni ne-utrudljivo izvajal za malo plačo in pri tem prirejal ob nedeljah shode, vodil »Trgovsko-obrtno zadrugo«, »Goriško ljudsko posojilnico« in opravljal svoje posle kot deželni odbornik. Mi li sme kdo očitati sebičnost in častihlepnost ? Bodijo mi priče vsi odličnejši pristaši narodno-napredne stranke, da sem jeseni 1. 1899. po odstopu grofa Coro-ninija odklonil kandidaturo za državni zbor z motivacijo, da meni ni na tej časti, biti državni poslanec, in da jo odklanjam ravno zato, ker je šel ves boj i. 1899. za osebe, in ne za načela. Bil sem vedno pripravljen za poravnavo z dr. A. Gregorčičem. Bodi mi priča odvetnik dr. Stanič, da sem še jeseni 1899. bil zato, da ostaneta državna poslanca dr. Gregorčič in dr. Stanič, da se odtegnem jaz javnosti in pri prvi priliki odložim svoj deželno-zborski mandat; da nisem zahteval nič drugega od dr. Gregorčiča, kakor da odstrani iz svoje bližino zdraž-barje, ki iz zavisti in osebne strasti z gnusnimi sredstvi preganjajo vsakogar, kdor si upa prosto govoriti. Bil je dr. A. Gregorčič, kateri je tudi to skromno poravnavo odklonil. Bil sem še letos septembra za poravnavo tako, da naj vsaka stranka pošlje po enega kandidata na Dunaj. Bil je dr. A. Gregorčič, kateri niti odgovora ni dal na to ponudbo. Z novim letom postanem samostojen odvetnik, in vsakdo ve, kaka žrtev je za me, ako pustim svoje delo in zanemarim svoje koristi, svojo družino in posvetim svoje moči narodnemu delu. Ako v takem svojem položaju prevzamem mandat, je pač največja žrtev, katero prinesem narodu, in svest si te žrtve mandat sprejmem ne glede na gnusna podtikanja klerikalnih gospodov. Moj politični program je danes program narodno-napredne stranke in temeljna točka tega programa se glasi: »Vsestranski svobodni razvoj slo ven r skega ljudstva v duševnem in gmotnem oziru, vsem stanovom se priznavajo enake pravice, pa tudi enake dolžnosti.« Dr. A. Gregorčič, prof. Berbuč in dru-govi dobro vedo, in priča naj mi bo tudi A. Gabršček, da sem 1. 1895. pri vstopu v politično življenje bil vedno za združno delovanje vseh stanov. Bila sta dr. A. Gregorčič in »Sloga«, ki sta neopravičeno napadala dr. Abrama in ga hotela odstraniti iz političnega življenja. Bila sta dr. A. Gregorčič in x. Sloga«, ki sta nastopala proti dr. Mahniču in duhovni stranki, in bil sem jaz, kateri je prigovarjal dr. Antonu Gregorčiču in A. Gabrščeku kot uredniku »Soče«, da je boj z Mahničevo stranko polegel in popolnoma utihnil. Prvo geslo mi je bilo »združno delo«, in pač je ena največjih mojih zaslug, ako smo 1. 1896. združno nastopili. Bil je dr. A. Gregorčič, ki je založil 26 gld., da se je razpršil shod, katerega so priredili Mahničevi pristaši v Št. Petru; bil sem jaz, kateri je to obsojal. Vspeh v deželnem zboru je bil sad združnega, našega delovanja, in dr. Kojc, dr. A. Gregorčič in grof Coronini bodo pač priča, da so me oni stavili povsod na prvo mesto brez mojega vtikanja, po-verjali mi najtežavnejša dela, in menda je znano, da smo vspeh imeli ravno 1. 1896.—1897., dokler proti meni ni pričela rovati zavist in strast. Stopil sem v politično življenje brez strankarske barve, cilj mi je bil splošni napredek naroda in združno delo vseh stanov. Imel sem prepričanje, da duhovnik, trgovec in posestnik streme" po razvoju, napredku in skupnem delu. Zato sem se obrnil mnogokrat zaupno tudi na duhovščino in od nje tudi dobival pori^ .i. V takem trenutku mi ne sme nikdo zameriti, ako sem na zasebno pismo pisal duhovniku zasebno pismo, kjer naglašam vpliv duhovščine, in kjer vabim duhovščino na javno delo! In to pismo se popolnoma zlaga z mojimi tedanjimi nazori. Moje delovanje v deželnem odboru pa spričuje, da sem bil kot deželni, odbornik brezobziren proti vsakomur in imel kot najvišij cilj organizacijo občinskega gospodarstva ne pa prijaznost tega aH onega. Leta 1897. se je izrekla duhovščina v s Slovenskem Listu« v prvič proti meni. Zavist gospodov, s katerimi bi imel združno delovati, opozorila me je na položaj, in tekom leta 1898. sem videl, da duhovščina v naši deželi ne smatra kot svojo glavno nalogo skupno delo in splošni razvoj našega naroda, marveč, da se gre za nadvlad je duhovščine nad drugimi in zaor-^ ganizacijo klerikalrie stranke. Vse delo duhovščine na gospodarskem in političnem polju je šlo le za tem ciljem, in stranka »Sloge« se je združila tal *at z voditelji bivše MahniČeve stranke. Jeseni leta 1898. sem konštatiral vpričo A. Gabrščeka, da imamo v deželi kle-rikalizem po kranjskem vzorcu, in odgovarjal sem A. Gabrščeka, da se preseli v Pulj ali v Celje, ter mu prigovarjal, naj ostane kot lastnik »Soče« v naši deželi na narodni straži. Jaz sam sem se hote! odtegniti iz javnega Življenja, ker me je živo peklo v dušo, da bi se moral boriti obenem proti domačim zavistnikom in narodnim nasprotnikom. Ako politično društvo »Sloga« moj odstop od deželnega poslanstva ni sprejelo, mora vedeti, s kakim namenom je to storilo. Dr. Gregorčič, grof Coronini, nekateri klerikalni profesorji in pristaši bivše Mahničeve stranke so kupili spomladi leta 1890. lastno tiskarno z namenom, ustanoviti si glasilo in lastno stranko, in s posebnim namenom, ugonobiti tiskarno A. Gaberščeka in list »Soča«. S tem se je klerikalizem tudi javno pokazal in videč, da je narodni razpor na Goriškem neizogiben, dal sem A. Gabrščeku svoje moči na razpolaganje. A, Gabršček bodi mi priča, da sem pristopil isti dan, ko je dr. Gregorčič kupil tiskarno, k njemu r. besedami: »Od danes naprej imam» v deželi dve stranki, na razpolaganje sem ti.« Bodi mi priča dr. Josip Pavlica, da sem še jeseni 1899. obsojal osebni razpor, da sem mu izrekel, da ne maram delati, ako ne po organizaciji. Vodil me je pri razporu tudi le pogled na narodni napredek in na sodelovanje vseh stanov in zato sem predlagal posebno organizacijo narodno napredne stranke, kakor je. Povsod, po vseh shodih je prva moja beseda: »Delajmo združno za n rodno blaginjo, aH noben stan ne sme zahtevati oblasti nad drugimi, in izključujemo zato nadvlado duhovstva. — Da pa hoče duhovstvo to nadvlado, da se poslužuje vsakih sredstev, nam kažejo jasno dogodki izza zadnjih volitev. Tekla je človeška kri v Skopem, v Povirju in v Dornbergu: bili so hudodelci po duhovnikih fanati-zovani pristaši klerikalne stranke. Kaže dogodek v neki spovednici, da duhovniku ni sveta nobena reč, ako se gre za zmago klerikalizma. Valja in blati se danes naša vera po shodih in po dvoriščih na ogromno škodo našega ljudstva le zato, da bi zmagali klerikalci. In klerikalna lista »Primorski List« in >Gorica« pod vodstvom dveh profesorjev bogoslovja poslužujeta se danes ne proglasa na ljudstvo, ampak pamfieta proti meni zato, da zmaga klerikalizem. Za svojo osebo mi je velika žrtev, ako bodem izvoljen; brez strahu in z vso čilostjo pa se lotim novega težavnega dela, ako bodem izvoljen, ne glede* na obrekovanja duhovnikov, ker vem, da je treba tudi v naši deželi, kakor drugod, izbojevati ta boj, da se vsak stan zaveda enakosti z drugimi, in da zavrnemo separatistično stremljenje posameznega stanu, da bi jeden vladal druge. Odločno odklanjam od sebe podtikanje, da sem kedaj govoril, d a m o r a politik v prvi vrsti skrbeti za s e. Vsak razsoden človek mi mora priznati, daje dolžnost vsakega državljana, skrbeti za lastni obstanek toliko, da ni na ramah drugih; sam mora biti neodvisen, kdor hoče delati za druge. In toliko sem tudi trdil v znani družbi v prijateljskem pogovoru. In-famno je, ako se prijateljski pogovori v krčmi zlorabljajo na tako lažnjiv način, kakor se to žal godi od strani gospodov, ki pravijo, da spadajo med inteligenco. Ti gospodje dobro vedo, da se je pri onem pogovoru imenoval dr. Lavrič, dr. Gregorčič, in da sem imenoval tudi sebe. Le, kadar se za narod kaj doseže, naj se žrtvuje, nikdo pa ne sme izpod- kopati lastnega obstanka brez cilja in brez koristi za narod. Zgodovino mojega življenja kaže, da sem se moral boriti za vsakdanji kruh; ob tem pa sem velik del svojih močij posvetil narodnemu delu. Moja družina naj mi bo priča, da sem žrtvoval cele dneve in marsikatero noč narodnemu delu, da sem cele tedne in mesece zanemarjal svojo družino, in da sem vso odbor-niško plačo vrnil za narodno delo. Dr. Jožefu Pavlici kličem besede, katere je govoril dne 28. novembra t. 1. v rav-nateljski sobi »Goriške ljudske posojilnice«, ko mu je pretila kazenska obsodba : »Naša duhovščina ni zrela za politično nastopanje. Sebe moramo izboljšati, potem lahko zahtevamo kaj od drugih.« Ako je vodja klerikalne stranke j>riznal nesposobnost duhovščine,-take, kakor je danes na Goriškem, da nastopa, potem smem tudi zahtevati jaz, naj se najprej očisti pred svetom; ob enem pa zahtevam, naj pusti svoj posebni cilj, potem ji tudi danes zakličem, kakor sem svoj čas g. učitelji Vrtovcu v Tolminu: »Kedar bo stal duhovnik z učiteljem združen pri narodnem delu, potem pojde našemu ljudstvu dobro.« Ne mi za duhovnikom, ampak on z nami. — Razumnikom dosti. V Gorici, 30. dec. 1900. Dr. Henrik Tirnin, odvetnik in deželni odbornik. Zahvala. Podpisani najsrčneje zaliva- I Ijujemo vse one, ki so na katerikoli način skazali sožalje o prebridki izgubi naše predrage I j ranjke Josipine Delak. Toplo zahvaljujemo nadalje I vso prijatelje in znance, kateri j so se mnogobrojno udeležili pogreba ter s tem skazali ranjki zadnjo Čast. Bog stotero povrni! ] V Gorici, 29. dec. 1900. Žalujoči ostali. Trgovsko-obrtno društvo In lz-vrievalni odbor narodno - napredno stranke v Gorici iščeta stalnega tajnika. Ponudbe je pošiljati takoj na dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Riessner, y Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. diJiovSčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlie za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potreb«, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo tiskarno čr": na perilo. Važno za vsakega! •& 3 l žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) « krasno vdelanim okrovom, natnnjko regulirana s 3-1 e t ni m jamstvom ter elui. 1 elep> oklopna verižica iz niklja alt goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti. I par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka ,Garanti«*. 1 garnituia (runi hov iz goldina za prcdsrajfuike in ovratnike; "> komadov. I par uhanov iz pri s In ep a srebra, uradno zaznamovana. 1 prslaa iz goklina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui. Teb šlirmjst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za sama gld. 2*95, proti povz.tju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, Eksportna hiša, Krakau, Slrodoni 17 (Avslr.) Kar ne ngaja se tekom 8 dn:j sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarn sti. Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenosti) zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci in agentje. [ .Ljubljanska kreditna banka" ., v Ljubljani Šplfalako ulico it. 2. Nakup in prodaja ' .vseh vrst ren% državnih papirjev, /»stavnih ) pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulant-neJSih pogojih. »Posojila na vrednostne* papirje proti nizkim H „. , J^S^na ffiffSMS glro-Ani.«««™. * I konto s 4V,^niia obratovanjem od dne vloge do dne vzdiga. obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Eskompt menjle najknlantneje. Borzna naročila. 1