-g J glasilo ravenskih zelezarjev
ravnfI ^	•
informativni
Leto 43
Ravne na Koroškem, maj 2006
št. 5
Občinski priznanji tudi za Metal Ravne in ZIP center
Prejemniki oz. prevzemniki občinskih priznanj za leto 2005 (od leve): Maksimilijan Gorenšek (Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo Mežiška dolina), Miran Kos, Bojan Proje, Alenka Stres (ZIP center), Andrej Gradišnik (Metal Ravne in mag. Darko Mikec), Franci Telcer (Gorska reševalna služba, Postaja Prevalje), Avgust Pogorevčnik (Glasbena šola Ravne na Koroškem), manjka Matjaž Ferarič.
Na svečani seji Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem, ki je bila 12. aprila v prostorih Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, so podelili občinska priznanja za leto 2005. Tako so občinski svetniki počastili občinski praznik, v spomin na dan, ko so bile Ravne na Koroškem leta 1952 proglašene za mesto.
Veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem za leto 2005 je občinski svet podelil (na predlog Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke in Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke) PODJETJU METAL RAVNE, d. o. o., in DIREKTORJU MAG. DARKU MIKCU, in sicer za negovanje tradicije jeklarstva na Ravnah, za uspehe pri poslovanju ter za uveljavitev podjetja na slovenskem in mednarodnem trgu.
pozitivno smer ima tudi njegov direktor mag. Darko Mikec, ki je direktorovanje prevzel pred dvema letoma. Z vero v prihodnost podjetja, s trdim in z vztrajnim delom je z vodstveno ekipo in vsemi zaposlenimi uspel potegniti voz naprej, izkoristiti konjunkturo na trgu, ustvariti zavidljive rezultate in izdelati dolgoročno strategijo razvoja.
Metal Ravne dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, predvsem na področjih športa, kulture in zdravstva, kjer se z donacijami aktivno vključuje v razvoj.
Plaketo Občine Ravne za leto 2005 je občinski svet (na predlog občinske organizacije socialnih demokratov) podelil PODJETJU ZIP CENTER, d. o. o., za uspehe pri vzpostavitvi poslanstva invalidskega podjetja ter usposabljanja in zaposlovanja invalidov z ustvarjanjem novih delovnih mest.
V imenu Metala Ravne je (ob odsotnosti mag. Mikca, ki je bil na službenem potovanju) veliko plaketo prevzel namestnik direktorja Andrej Gradišnik.
V utemeljitvi je zapisano:
Metal Ravne je eno vodilnih podjetij v koroški regiji, ki ohranja več kot 380-letno tradicijo jeklarstva na Koroškem. Podjetje se je po razpadu jugoslovanskega trga uspelo tako izdelčno kot tržno prestrukturirati, v zadnjem desetletju se je uveljavilo kot kakovosten proizvajalec orodnih in hitroreznih jekel. Blagovna znamka za "jekla Ravne" seje uspešno globalno uveljavila med distributerji in uporabniki teh jekel. Znanje in izkušnje ravenskih jeklarjev zagotavljajo stalno kakovost, ki se uspešno izkazuje tudi v končnih izdelkih podjetij Noži Ravne, Sistemska tehnika in Akers valji.
Leta 2005 je Metal Ravne zaposloval 960 delavcev, ustvaril 140 milijonov EUR prodajne realizacije in dosegel 11-odstotno donosnost prodaje, s čimer se je po uspešnosti poslovanja postavil ob bok najboljšim proizvajalcem orodnih jekel v svetu. Prav dobri poslovni rezultati v zadnjih dveh letih so Metal Ravne popeljali med vodilna slovenska podjetja po izvozu, dodani vrednosti in donosnosti na prodajo.
Velike zasluge za preobrat poslovanja Metala v
V imenu ZIP centra je plaketo prevzela direktorica Alenka Stres.
V utemeljitvi je zapisano:
Invalidsko podjetje ZIP center, vpeto med tržno ekonomijo in socialo, je primer dobre prakse med prepletenostjo gospodarstva, lokalnega okolja in težje zaposljivih brezposelnih oseb.
Podjetje je nastalo leta 1997, ob prestrukturiranju lesne, jeklarske in rudarske industrije v regiji, da bi skušalo zagotoviti zaposlitev tistim delavcem, ki so jo zaradi teh procesov izgubili, in zaposlitev delovnim invalidom. Prvo leto je podjetje zaposlovalo 17 delavcev. V osmih letih so ustvarili skoraj 90 delovnih mest in danes lahko ponosni ugotavljajo, da nudijo socialno varnost 104 družinam. Med zaposlenimi v ZIP centru je tudi 42 delovnih invalidov.
V ZIP centru so razvili več dejavnosti. Najpomembnejši programi so lesarstvo, tiskarstvo in čiščenje ter urejanje okolice, ki v enakih deležih ustvarijo okoli 90 odstotkov vseh prihodkov podjetja. Podjetje ima tudi koncesijo za posredovanje del, v njegovi rokodelnici nastajajo poslovna darila in ročna dela, izjemno
dobro sodelujejo z velenjsko enoto Zavoda RS za zaposlovanje, in sicer pri javnih delih in zaposlitveni rehabilitaciji invalidov. Prav tako ne skrivajo ambicije, da želijo ustanoviti tudi Zaposlitveni center Koroške.
ZIP center ima jasno vizijo razvoja, s katero želi ohraniti in odpirati nova delovna mesta za ljudi, ki so na trgu najmanj konkurenčni. To so starejši, delovni invalidi in brezposelni z nižjo strokovno izobrazbo.
A. Č.
Družbi Metal Ravne in ZIP center sta sooblikovali razvoj občine (prevzemnika plaket namestnik direktorja Andrej Gradišnik in direktorica Alenka Stres).
Fotografije: Andreja Čibron - Kodrin
Za glasbene užitke je poskrbela komorna skupina godal in pihal Glasbene šole Ravne.
Med slavnostno sejo občinskega sveta
PREJEMNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ
ZA LETO 2005
Poleg Metala Ravne oz. njegovega direktorja mag. Darka Mikca, ki je dobil veliko plaketo, in ZIP centra, kateremu je bila podeljena plaketa občine, so bili letošnji nagrajenci še:
BOJAN PROJE, ki je dobil nagrado Občine Ravne, in sicer za dolgoletno požrtvovalno delo v Društvu diabetikov Mežiške doline, za pošteno, zavzeto in iskreno zastopanje pravic diabetikov; OBMOČNO ZDRUŽENJE ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO MEŽIŠKA DOLINA, ki mu je plaketo Občine Ravne občinski svet podelil za negovanje pomena osamosvojitvene vojne za Slovenijo, za pomoč članom na socialnem področju ter pri kulturnem in športnem udejstvovanju;
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA, POSTAJA PREVALJE, ki je za nesebično izkazovanje medčloveške pomoči in za nešteto prostovoljnih ur pri reševalnem in humanitarnem delu dobila plaketo Občine Ravne;
GLASBENA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM, ki je bila za izjemne dosežke pri izobraževanju mladih glasbenikov, sodelovanje v kulturnem življenju občine in za razvoj širokega izbora glasbenih dejavnosti nagrajena z veliko Prežihovo plaketo;
MIRAN KOS, ki je veliko Klančnikovo plaketo prejel za izjemni prispevek k vzpostavitvi trdnih temeljev koroškega plavalnega športa in k uspehom naših plavalcev, ki promovirajo občino v slovenskem in mednarodnem prostoru;
MATJAŽ FERARIČ, ki je Klančnikovo plaketo dobil za izjemne dosežke v jadralnem padalstvu, kjer je dosegel svetovni vrh, in za nesebičen prenos znanja na mlade ljubitelje letenja s padali.
Slovenski Krpan s Koroškega
Od Valuka do Krpana
Družba Sistemska tehnika nadaljuje tradicijo proizvodnje vojaške opreme na Ravnah, ki ima svoje začetke v davni Avstro-Ogrski. Nadaljevala se je v prvi ter drugi Jugoslaviji in danes v samostojni Sloveniji doživlja svojo ponovno renesanso. Na Ravnah smo v preteklosti proizvajali pretežno najzahtevnejše sestavne dele in sklope, nikoli pa nismo sestavljali tako kompleksnih gotovih izdelkov, kot so oklepna kolesna vozila. Zadnjih deset let razvijamo in proizvajamo lahko kolesno oklepno vozilo Valuk 6x6, kateremu se je letos pridružilo srednje oklepno kolesno vozilo Krpan 8x8. Vozili se razlikujeta v velikosti in namembnosti.
Valuk 6x6 ima tri osi, šest koles, pogon na vsa kolesa in je primeren za zelo različne operativne naloge vojskovanja, bojevanja proti terorizmu in ohranjanja miru na kriznih žariščih. Izdelujemo ga v različicah transportno, bojno in sanitetno vozilo, razvili pa smo tudi policijsko vozilo za specialne enote. Vsa vozila so lahko nadgrajena z različnimi oborožitvenimi sistemi manjšega in srednjega kalibra. Na Ravnah smo do danes izdelali 86 tovrstnih vozil. Uvajanje licenčne proizvodnje in usposabljanje delavcev za specialne tehnologije izdelave sta od nakupa licence do utečene proizvodnje trajali tri leta. Tehnične in taktične zahteve Slovenske vojske so terjale zelo veliko sprememb osnovne in dodatne konfiguracije vozila. Vse zahtevane spremembe smo razvili v Sistemski tehniki, za kar smo prejeli kar nekaj pohval tudi predstavnikov tujih vojska. Krpan 8x8 je večji brat Valuka 6x6 in ima štiri osi, osem koles, pogon na vsa kolesa, namenjen je za operativne naloge oklepnih enot. Enako kot Valuk 6x6 razvije hitrost do 105 km/h. Odlične pospeške mu dajeta ugodno razmerje moči motorja na enoto teže in avtomatski menjalnik s predležjem, ki mu omogoča 12 prestavnih razmerij. Vozilo je večje in omogoča nadgradnjo oborožitvenih sistemov večje ognjene moči, podobno kot pri tankih. Razlika je v tem, da je srednje kolesno oklepno vozila v primerjavi s tankom lažje, hitrejše, zelo prilagodljivo operativnim potrebam in v primerjavi s tankom učinkovitejše tudi z manjšo ognjeno močjo. Ker je tudi nekajkrat cenejše od tanka, le-tega vedno bolj izpodriva in zamenjuje. Razvoj doktrine opremljanja oboroženih sil daje kolesnim oklepnim vozilom vse večjo prednost in veljavo. Iz navedenih razlogov smo v Sistemski tehniki začeli z razvojem osemkolesnega vozila tipa Krpan 8x8 v različnih izvedbah že leta 2003. Tako imamo danes razvite različice, kot so transportna, bojna, poveljniška in vozila z minometom.
Na sliki vidimo primerjavo velikosti obeh vozil. Krpan je od Valuka daljši 1756 mm, širši 179 mm in višji 21 mm. Bogate izkušnje, ki smo jih pridobili pri proizvodnji Valuka, so nam znatno skrajšale priprave na začetek proizvodnje
Primerjava velikosti vozil: spredaj Valuk 6x6, zadaj Krpan 8x8
Krpana.
Na povabilo Ministrstva za obrambo RS o dobavi kolesnih oklepnih vozil 8x8 smo v Sistemski tehniki uspeli od januarja do aprila letos pripraviti izjemno obsežno in strokovno zahtevno ponudbo. Vzporedno smo ob redni proizvodnji Valukov usvajali proizvodnjo vozila Krpan 8x8. Ta je sedaj že uvedena in teče v skladu s tehničnimi zahtevami ministrstva oziroma Slovenske vojske.
Verjetnost pridobitve naročila za dobavo vozil Krpan 8x8
V Sistemski tehniki smo pripravili in oddali zelo kakovostno ponudbo tako po tehnični kot komercialni plati. Izpolnili smo vse zahteve iz povabila in smo prepričani, da bomo naročilo pridobili. V slovenskem prostoru nimamo konkurence. Smo edino slovensko podjetje z desetletnimi izkušnjami v proizvodnji kolesnih oklepnih vozil, z lastnim razvojem, usposobljenimi in izkušenimi sodelavci in lahko pričnemo s proizvodnjo takoj, kar je ena izmed zahtev povabila. Razpolagamo z vso potrebno infrastrukturo, ki je časovno in finančno zahtevna. Najbolj pomembno pa je, da ponujamo izjemno kakovosten in konkurenčen izdelek, ki ga v primerjavi s tujo konkurenco odlikuje kar nekaj prednosti, kot so:
• Moderna samonosilna konstrukcija, ki omogoča manjšo težo in lažje plavanje, nižjo silhueto - manjšo tarčo, manjši premer koles, vstopno-izstopno rampo in elastično prilagajanje vozila terenu. Konkurenca ima kamionsko konstrukcijo, ki zajema osnovni okvir - šasijo, na katero se nadgradi poljubna kabina in to daje
Risba: mag. Jasenko Perenda
Izdelava školjke vozila Krpan 8x8
vozilu večjo težo in togost vozila med vožnjo, višjo silhueto vozil - večjo tarčo in večji premer koles, ki posledično za dosego istega kolesnega navora zahteva močnejši motor. Vstopanje v vozilo je mogoče le s pomočjo stopnice. Torej govorimo o dveh popolnoma različnih konceptih vozil, ki imata skupen samo namen uporabe.
• Upravljanje vožnje s sistemom ADM.
• Menjava motorja traja le eno uro.
• Motor se lahko vzame iz vozila in se testira na terenu preko kabelskih podaljškov z inštrumenti v vozilu.
• Centralno uravnavanje tlaka na vseh kolesih je v dvokrožni izvedbi, tiho in nastavljivo med vožnjo glede na teren.
• Neodvisne mehanske obese na vsakem kolesu za najtežje terene.
• Vitel je ob vrhu vozila s konstantno vlečno silo neodvisno od odvitja vrvi in brez možnosti njenega umazanja.
• Manjši motor z enako močjo potrebuje manj prostora, zaradi tega ni težav pri transportu z letali.
• Manjša poraba goriva in večji doseg z enakim rezervoarjem goriva.
• Manjša poraba goriva pomeni manj razvite toplote in hlajenje samo z enim ventilatorjem.
• Dodatno prestavno pred-ležje izboljša vozne lastnosti v ekstremnih razmerah.
Maja potekajo obširna Prevoz testnega vozila Krpan 8x8 na poligon
testiranja ponujenih vozil, kjer bomo praktično prikazali vse naše konkurenčne prednosti.	začetek gradnje načrtujemo avgusta letos,
Poudariti je treba, da imata vozili Valuk in Krpan	zaključek pa avgusta 2007. Do takrat bo
40 % med seboj izmenljivih sestavnih delov, kar	proizvodnja potekala na obstoječi lokaciji,
je velika prednost iz vidika stroškov in logistike	v okviru nove tovarne načrtujemo okrog 6000 m2
vzdrževanja med več kot dvajsetletno življenjsko	proizvodnih in poslovnih prostorov. Glavni razlogi
dobo, ko se morajo obrabljivi deli kar nekajkrat	za gradnjo nove tovarne so:
zamenjati.	. Desetletne proizvodne izkušnje, stalen razvoj
tehnologij in organizacije proizvodnje, Nova tovarna za kolesna	mednarodna lastniška struktura podjetja in vse
bolj prisotna globalna konkurenca narekujejo nenehno prilagajanje proizvodnih razmer tržnim zahtevam. Obstoječi prostori kljub večkratnim Odločitev za novo tovarno je bila sprejeta v jeseni posodobitvam ne ustrezajo standardom moderne
oklepna vozila
Odločitev za novo tovarn 2005. Izvedbeni projekti so naročeni in v izdelavi, avtomobilske industrije.
Foto: Hans Bach Foto: Edo Kastnik
• Povečanje proizvodnih zmogljivosti na 6 vozil mesečno, in sicer tipa Valuk 6x6 in Krpan 8x8 v različnih konfiguracijah glede na zahteve domačih in inozemskih kupcev.
• Naraščajoči obseg uporabe oklepnih kolesnih vozil v Slovenski vojski zahteva tudi več servisnih storitev znotraj in zunaj garancijske dobe. Logistično podporo želimo dvigniti na najvišji možni nivo tako na področju kakovosti storitev, odzivnega časa in logistične podpore z rezervnimi deli. V ta namen smo ustanovili poseben oddelek, ki strokovno obdeluje logistiko vzdrževanja z vidika stroškov vzdrževanja in uporabe vozil, statističnih analiz za potrebe preventivnega in kurativnega vzdrževanja, optimiziranja servisnih intervalov, strukture in količine rezervnih delov itd. Iz navedenih razlogov želimo v okviru nove tovarne strogo razmejiti servisno in proizvodno dejavnost.
• Lokacijska zaokrožitev danes dislocirane proizvodnje pomeni prihranek stroškov interne logistike in istočasno lažje varovanje informacij.
Vključevanje v mednarodno delitev dela
Nabava kolesnih oklepnih vozil v katerikoli državi pomeni velik zalogaj za državni proračun. Vse države, ki dosegajo zadosten nivo tehnološke razvitosti, proizvodnjo organizirajo doma. S tem preprečijo odliv proračunskih sredstev v tujino in odpirajo nova delovna mesta. Seveda si tega ne morejo privoščiti države s prenizko stopnjo tehnološkega razvoja oziroma tiste, ki potrebujejo premalo število vozil za racionalno organizacijo lastne proizvodnje.
Sistemska tehnika je preko svoje mednarodne lastniške strukture članica skupine GDELCS (General Dynamic Europa Land Combat Systems) in z ostalimi članicami sodeluje v okviru skupne strategije. Tako Sistemska tehnika na eni strani samostojno razvija izvoz kolesnih oklepnih vozil v države jugovzhodne Evrope, na drugi strani pa se vključuje v skupne projekte skupine GDELCS v drugih državah, kot so Portugalska (260 vozil Pandur II 8x8), Češka (199 vozil Pandur II 8x8) in Belgija (138 vozil Piranha III C). Tik pred odločitvijo so projekti Hrvaška (126 vozil Pandur II 8x8), Irska (15 vozil Piranha III H) in Slovenija (135 vozil Krpan 8x8 po licenci Padur II 8x8). Skupaj je torej potencialno skoraj 900 vozil, kjer je smiselno izkoristiti skupne proizvodne sinergije. Med vsemi naštetimi državami imamo v Sloveniji najdaljše izkušnje in temu primerne možnosti vključevanja domače industrije v mednarodno delitev dela. Vsi našteti projekti se odvijajo v državah, kjer stopnja tehnološkega razvoja in število vozil z izjemo Irske opravičujeta lastno proizvodnjo. Dogovore smo sklenili tako za osnovno vozilo kot tudi za nadgrajene oborožitvene sisteme, ki po vrednosti
običajno presegajo osnovno vozilo. S ciljem optimizacije stroškov proizvodnje in zaščite nacionalnih interesov je smiselno, da se vozila izdelujejo doma, vsaka država pa proizvaja tiste izdelke oziroma sestavne dele vozil za vse skupne projekte, za katere je njena industrija najbolj usposobljena, in tu ni več načela vsak vse, ampak vsak svoje. Vsa bodoča naročila za vozila Pandur I 6x6 / Valuk 6x6 se bodo v okviru skupine GDELCS proizvajala samo v Sistemski tehniki.
Do sedaj smo evidentirali in vključili v skupne projekte vrsto izdelkov in storitev oziroma sestavnih delov od vstopno-izstopne rampe, različnih mehansko obdelanih zvarjencev in odlitkov, torzijskih vzmeti, sistema peri—briši, metalcev dimnih zaves, balistične zaščite, anten, akumulatorjev, sedežev, optičnoelektronskih naprav in ne nazadnje razvojnih zmogljivosti itd. Poleg novih izdelkov želimo vključiti tudi izdelke in storitve, ki smo jih v slovenskih podjetjih razvili zadnjih deset let predvsem v okviru proizvodnje vozil Valuk 6x6 in zahvaljujoč preteklim izkušnjam bo preko dogovorjene mednarodne delitve dela delež domače industrije pri vozilih Krpan 8x8 znatno večji, kot je bil pri vozilih Valuk 6x6.
Nova delovna mesta
Širitev prodaje in proizvodnje vozil Valuk 6x6 in Krpan 8x8 v JV Evropo, proizvodnja vozil Krpan 8x8 za Slovensko vojsko in vključevanje v skupne projekte skupine GDELCS bodo zahtevali znatno povečanje naših razvojnih in proizvodnih zmogljivosti. Potrebovali bomo okoli 100 dodatnih visokokvalificiranih delavcev. V Sistemski tehniki bomo zaposlovali predvsem varilce, ključavničarje, strugarje, rezkalce, avtomehanike in razvojne inženirje smeri strojništvo, elektronika, informatika in metalurgija. Dodatne zaposlitve bodo potrebne tudi pri naših domačih dobaviteljih zunaj Koroške.
Razvojne potrebe nam narekujejo sodelovanje z različnimi razvojnimi inštitucijami v Sloveniji. Dolgoletno uspešno sodelovanje s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani je vodilo v ustanovitev skupnega Inštituta za razvoj vozne tehnike, simulacijo interakcij vozila s posadko in okoljem, modeliranje specialnih konstrukcij in specializacijo bodočih sodelavcev Sistemske tehnike. Tudi tu bomo potrebovali dodatne strokovnjake.
Ker nas v prihodnje čaka veliko dela pri programih vozil Valuk 6x6 in Krpan 8x8, ne bomo mogli proizvajati vozil drugim ponudnikom, ki nimajo svojih zmogljivosti.
Namestnik direktorja Sistemske tehnike in vodja projekta Krpan 8x8: dr. Milan Švajger
Fotografije: Stanko Mravljak
Za 1. maj tradicionalno na Ivarčko
Eno od tradicionalnih zbirališč ob 1. maju je Ivarčko jezero. Tudi letos se je na povabilo Konference Ravne - 00 SKEI Koroške, ZSSS, SKEM in KNSS ob njem zbralo veliko ljudi, ki so prisluhnili slavnostnemu govorniku Janezu Klančniku, predsedniku SKEI Konference Ravne, recitatorjem OŠ Franja Goloba Prevalje, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne in ansamblu Fantje treh dolin ter občudovali spretnost mojstrov pokanja z možnarji. Organizator prireditve Dušan Golnar se v imenu Konference SKEI Ravne zahvaljuje vsem, ki so tudi letos omogočili prijetno praznovanje mednarodnega praznika dela.
A. Č.
9. srečanje kemikov Železarne Ravne
"Veseli nas, da niste pozabili na službene korenine in ste si utrgali hipec časa za naše srečanje," je
omizje nekdanjih sodelavcev Kemije v imenu organizatorjev nagovoril Franci Kamnik. Na vsakoletnem srečanju, tokratno je bilo že deveto po vrsti, se je 24. marca letos pri Delalutu zbralo 38 udeležencev, bivših sodelavcev Železarne Ravne. "Organizatorji srečanj smo zelo veseli, da je usoda z nami vseskozi radodarna in nam omogoča snidenja, ki so vedno povod za živahne in prisrčne pogovore o tem, kar nas je v minulih letih razveseljevalo in nam vlivalo upanje," pravi Franci Kamnik. Tudi letošnje druženje je bilo prav tako prijetno kot prejšnja, še posebej pa so se razveselili Mitja Šipka, ki so mu, ker bo letos praznoval okrogli življenjski jubilej (80-letnico), voščili še veliko zdravja, ustvarjalnih let in osebnega zadovoljstva. Aktualna tema klepeta je poleg obujanja spominov na službena leta in dogodkov minulega leta bila predvsem priprava na jubilejno, deseto srečanje vseh zaposlenih v Kemiji Železarne Ravne. Kot že ob prvem in petem srečanju leta 1998 in 2002. nameravajo tudi prihodnje leto izdati almanah, v katerem bodo zbrali spominska pričevanja ter primerjali
nekdanje in sedanje tehnološke postopke na področju kemije.
"Ceste naše so speljane na toliko strani. A spomini mnogi so ostali," je v publikaciji pred štirimi leti zapisal Viktor Levovnik. Čeprav je, z njegovimi besedami, življenje naše kot reka, ki z leti odteka, se kemiki Železarne Ravne temu toku uspešno zoperstavljajo in ga skušajo tudi z vsakoletnimi srečanji vsaj za nekaj ur ustaviti ter se vrniti v delovno obdobje in okolje, v katerem so se, sodeč po udeležbi, dobro počutili. Poklicna skupina upokojenih kemikov je ena redkih iz nekdanje železarne, ki še goji redna druženja.
Andreja Čibron - Kodrin
INTERVENCIJE PGE KOROŠKEGA GASILSKEGA ZAVODA V APRILU
Na območju ZGO ŽR: 2. 4. 2006 so gasilci pogasili začetni požar pod pečjo v Valjarni gredic Metala Ravne, 11. 4. 2006 so opravili ogled po vklopu javljalnika požara v Croning livarni, 14. 4. so črpali podtalnico v valjarni Metala Ravne, 19. 4. 2006 so pogasili goreče kable na mostu med kovačnico Metala Ravne in Transkorjem, 21. 4. 2006 so opravili ogled po vklopu javljalnika za nivo vode v kovačnici Metala Ravne in 25. 4. 2006 so pogasili začetni požar ob žarilni peči v valjarni Metala Ravne.
Druga pomoč in intervencije poklicnih gasilcev: 1. 4. 2006 pri požaru ob robu_ naselja Javornik, 2. 4. 2006 pri prometni nesreči v Žerjavu, 2. 4. 2006 pri prometni nesreči pri Dulerju, 7. 4. 2006 pri prometni nesreči v Završah, 9. 4. 2006 pri delovni nesreči v kovačnici Metala Ravne, 9. 4. 2006 pri delovni nesreči v valjarni Metala Ravne, 10. 4. 2006 pri delovni nesreči v Sistemski tehniki, 12. 4. 2006 pri prometni nesreči v Mislinji, 12. 4. 2006 so izmerili prisotnost plina v stanovanju v Radljah, 14.
4. 2006 ob poškodbi dijaka SŠ Ravne, 18. 4. 2006 so reševali bolnika iz zaklenjenega stanovanja na Javorniku, 18. 4. 2006 pri prevozu obolelega delavca iz Nožev Ravne v zdravstveni dom, 18. 4. 2006 pri prevozu obolelega delavca iz Sistemske tehnike v zdravstveni dom, 20. 4. 2006 pri prometni nesreči v Doliču, 20. 4. 2006 pri delovni nesreči v Sistemski tehniki, 21. 4. 2006 pri delovni nesreči v Šerpi, 21. 4. 2006 pri prevozu obolelega delavca Styrie Vzmeti v zdravstveni dom, 22. 4. 2006 pri reševanju iz zaklenjenega stanovanja v Črni, 22. 4. 2006 ob zmotni prijavi požara v kovačnici Metala Ravne, 24. 4. 2006 pri požaru na košarkarskem igrišču na Javorniku, 25. 4. 2006 pri delovni nezgodi v Akers valjih, 25. 4. 2006 pri delovni nezgodi v valjarni Metala Ravne, 25. 4. 2006 pri delovni nezgodi v Sistemski tehniki, 26. 4. 2006 pri delovni nezgodi v kovačnici Metala Ravne in 26. 4. 2006 pri požigu vejevja Na šancah na Ravnah na Koroškem.
Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Foto: Fotostudio Ocepek
IDEJA ZA NEDELJSKI IZLET
Na Brinjevo goro - ob križevem potu - po zdravje
Brinjeva gora nad Prevaljami, priljubljena izletniška točka med domačini, premore od lanske jeseni še dodaten magnet. Ob stezi od vznožja do vrha hriba nad domačijo Bidrih je Kulturno društvo Mohorjan postavilo križev pot. Izdelal ga je Stanko Lodrant, upokojeni profesor kemije s Prevalj, ki ga mnogi poznajo tudi kot dolgoletnega predsednika krajevnega planinskega društva, citrarja, učitelja latinščine, publicista, ilustratorja...
Križev pot sestavlja štirinajst postaj s podobami, ki kažejo posamezne prizore Kristusovega trpljenja. Lodrant, čigar izrezljane upodobitve povodnega moža in sv. Uršule ter kažipoti krasijo tudi Uršljo goro, se je znova odločil za ustvarjanje v lesu. Izrezljal je štirinajst motivov iz zadnjih trenutkov Kristusovega življenja: od prvega, ko Pilat obsodi Jezusa na smrt, do zadnjega, ko Jezusa položijo v grob. Like je le rahlo obarval, medtem ko se je odločil za črno, kontrastno ozadje. Vsaka postaja (plošča z motivom je pritrjena na nosilec v obliki križa z nadstreškom) je opremljena tudi s številko in povedjo, ki povzema upodobljeno dogajanje.
Ko obiskovalec dospe do zadnje postaje, je hkrati tudi na vrhu Brinjeve gore (723 m) pred cerkvico sv. Kozme in Damijana. Novo poslopje so na temeljih prejšnjih dveh (iz leta 1910 oz. 1935) postavili leta 1989 po načrtih arhitekta Andreja Lodranta. V notranjosti so dela domačih umetnikov: kipca svetnikov umetnika Janka Dolenca, lik Kristusa na križu izpod rok dr. Alojza Pogorelca in slika Snemanje Kristusa s križa Okija Rotovnika. Seveda ne manjka zvonik, saj sta svetnika, ki jima je posvečena cerkev, priprošnjika za zdravje. Zato, kot pravi Stanko Lodrant v knjigi o stoletnici farne cerkve, zvonček na gori ne utihne nikoli.
Andreja Čibron - Kodrin
Foto: Andreja Čibron - Kodrin Foto: Andreja Čibron - Kodrin
W
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS. Dan po končanem prvenstvu v vseh namiznoteniških ligah, 9. aprila, je bil v Radljah drugi odprti turnir Republike Slovenije za člane in članice do 21. leta starosti. Zmagala sta Bojan Ropoša iz Murske Sobote in Natalija Lužar iz Fužinarja Inter diskonta. Slednja je v polfinalu ugnala prvo nosilko Petro Skrabar iz Vrtojbe, v finalu pa premagala še reprezentantko Špelo Burgar iz Kranja. Druga Fužinarjeva igralka Manca Fajmut je tekmovanje končala na 9. do 12. mestu. Njena klubska soigralka Darja Gerold se je v tolažilni skupini uvrstila med štiri najboljše. Fajmutova je nastopila za našo reprezentanco na 14. mednarodnem mladinskem prvenstvu Slovenije od 13. do 16. aprila v Ljubljani. V konkurenci 83 igralcev in igralk iz desetih držav je naša ženska vrsta dosegla bronasto medaljo. Boljše od Slovenk so bile igralke druge ekipe Romunije in Hrvaške.
PLAVANJE. V slovenski reprezentanci je v začetku aprila na mednarodnem mitingu v Ostravi na Češkem nastopila peterica plavalcev in plavalk Fužinarja. Damir Dugonjič je 1. mesto osvojil v disciplini 100 m prsno in bil drugi na 50 m prsno, Gabrijela Golob pa je zmagala na 200 m hrbtno, poleg tega pa osvojila še 3. mesto na 100 in 6. mesto na 50 m hrbtno. Zelo dobro sta plavali tudi Vita Sonjak, ki je bila tretja na 200 m prsno in peta na 100 m prsno, ter Lea Kos, ki je osvojila bronasto odličje na 200 m prosto. V finalu je plavala še Adja Pečnik, ki je dosegla šesti mesti na 800 in 200 m prosto.
V zimskem bazenu Tivoli v Ljubljani je bilo 7. in 8. aprila 19. tekmovanje za pokal Ježek za mlajše plavalce in plavalke, rojene v letih 1996 in 1997, ter mlajše. Znova so odlično nastopali Fužinarjevi plavalni upi, ki so postali pokalni zmagovalci v konkurenci mlajših dečkov in deklic. Med letniki 1996 seje zlasti izkazala Mojca Sagmeister, kije zmagala v vseh štirih disciplinah. Dve drugi mesti si je priplavala Urška Verdinek, po eno pa Rem Sudar in Karin Oto. Fužinarjevi štafeti 4 x 25 m prosto sta osvojili 1. in 3. mesto. V seštevku štirih disciplin je premočno zmagala Sagmeistrova, Karin Oto je bila druga in Urška Verdinek četrta. V kategoriji letnikov 1997 je eno zmago dosegla Nuša Erjavec, po dve tretji mesti sta si priplavala Gaja Natlačen in Niko Zorman. V seštevku vseh nastopov je bila pri deklicah najbolje uvrščena Erjavčeva na 3. mesto. Natlačnova je bila četrta, Nika Golob in Niko Zorman sta osvojila peti mesti, šesta je bila Nika Sonjak.
V Luksemburgu je od 21. do 23. aprila potekal izjemno kakovosten mednarodni miting. V konkurenci 600 plavalcev iz trinajstih držav je za najboljši posamični izid mitinga z zmago poskrbel plavalec Fužinarja Damir Dugonjič, ki je s časom 28,80 za 21 stotink sekunde popravil svoj prejšnji državni mladinski rekord na 50 m prsno. Izkazala se je tudi Tamara Miler, ki je izboljšala državni rekord na 200 m prosto za deklice, ki sedaj znaša 2:13,82. V disciplini 200 m prosto sta Lea Kos in
Adja Pečnik odplavali normo za mladinsko evropsko prvenstvo in se tako priključili Dugonjiču in Gabrijeli Golob, ki sta normo dosegla že prej. V posamičnih nastopih so plavalci Fužinarja dosegli osem zmag ter po devet drugih in tretjih mest. Na zmagovalne stopničke so se poleg že omenjenih uvrščale še: Vita Sonjak, Katja Balant, Tjaša Erjavec, Mojca Škratek in Petra Studenčnik.
ODBOJKA. Kadeti Fužinarja so pod vodstvom trenerja Mateja Spanžela osvojili 4. mesto na državnem prvenstvu. Kadetinje Prevalj, ki jih je vodil trener Franjo Jež, so na finalnem turnirju v Mariboru osvojile 3. mesto. Najboljša podajalka sklepnega turnirja je bila igralka prevaljske ekipe Anja Lešnik.
KEGLJANJE. Končni vrstni red v medobčinski kegljaški ligi v sezoni 2005/06: 1. Hrabri Ravne
1., 2. Obrtniki Prevalje, 3. ŠTG Ravne, 4. Hrabri
11., 5. Petrol Energetika, 6. Topla KOMA, 7. Fužinar mladi. Med registriranimi tekmovalci je skupno največ kegljev podrl Viktor Podjaveršek pred Zdravkom Stavdekerjem (oba Petrol Energetika) in Jožetom Balažičem (Obrtniki). Med neregistriranimi je bil najboljši Dani Navotnik (Hrabri) pred Kristijanom Kolarjem in Markom Golobom (oba ŠTG).
S četrtim nastopom v Mariboru za moške in v Kamniku za ženske se je 23. aprila končalo letošnje državno člansko prvenstvo. Izjemen uspeh je dosegla kegljačica Korotana Majda Verbole, ki je bila četrta v kombinaciji in deveta posamično. Kegljača Korotana Ivo Mlakar in Bojan Golob sta tekmovanje sklenila dan prej na finalnem nastopu v Celju in osvojila 18. oz. 21. mesto.
SEDEČA ODBOJKA. V organizaciji IŠD Samorastnik je bil 8. aprila na Ravnah eden izmed turnirjev »Euro lige 2006« v sedeči odbojki. Prvo mesto so osvojili odbojkarji Banja Luke pred ekipo Sprint SC iz Szombathelyja. Tretji so bili odbojkarji domačega društva Samorastnik.
ŠPORTNO PLEZANJE. V dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah je bila 9. aprila peta in hkrati zaključna tekma prvenstva vzhodne regije Slovenije za mlajše kategorije. Plezalci AK Ravne so dosegli naslednje končne uvrstitve. Cicibani: 1. Gregor Vezonik 5. Klemen Dretnik, 16. Matic Pogorelčnik, 18. Aleš Zorman, cicibanke: 2. Živa Ledinek, 11. Tina Gradišnik, mlajši dečki: 3. Andraž Karničnik, 4. Žiga Pisar, mlajše deklice: 2. Polona Pušnik, 5. Veronika Vovk, 8. Barbara Pori, 12. Alja Repas in Leja Špiler, starejši dečki: 1. Ciril Vezonik, 15. Urban Anželak.
ŠAH. Na četrtem turnirju odprtega prvenstva Koroške v pospešenem šahu na Ravnah je med 27 igralci zmagal Fikret Šahinovič iz Crne s šestimi točkami. S ppl točke zaostanka je 2. mesto osvojil Branko Špalir (Fužinar Hapro). Na naslednjih mestih so se zvrstili: Zdravko Burjak (Črna), Milan Matko (Velenje) in Hubert Ipavic (Črna), vsi s po petimi točkami. Najboljši mladi igralec je bil Šlovenjgradčan Sandi Krivec na 6. mestu.
Ivo Mlakar
ZAHVALA
Napočil je čas, ko sem se poslovil od kolektiva Petrola Energetike. Za nepozaben popoldan, ki smo ga preživeli skupaj pozno v noč, za lepe izrečene besede, kakor tudi za lepo darilo, se iskreno zahvaljujem sodelavcem oddelka TPVPG in tudi vodstvu podjetja Petrol Energetika.
Še enkrat iskrena hvala in še kdaj nasvidenje.
Sodelavec Franc Merzdovnik
ALPINISTIČNE NOVICE
Ko je pomlad že trkala na vrata in je bilo v toplejših krajih že mogoče plezanje v skali, smo se člani AK Ravne (Vrčkovnik, Janota, Mulec, Maček, Petek) in AK SG (Šisernik, Hlastel) podali na prvi ŠPORTNO-PLEZALNI TABOR PAKLENICA 2006. Poplezavali smo v sektorju Aniča Kuk ter Stubu. Preplezali smo nekaj daljših klasičnih smeri, in sicer Mosoraško, Ljubljansko, Nostalgijo ..., ter tudi manj plezane in krajše smeri, kot so Karabore, Pero, Rebeka (do 120 m, ocene 5b do 6b). Šisernik in Hlastel pa sta že kar za začetek sezone in ogrevanje preplezala Klin in Kačo.
Ker pa je bilo v gorah še zelo zimsko, so bile razmere za turno smuko idealne. Tako sta Primož Šteharnik in David Božič s prijateljema smučala z Vajneža (Avstrijske Karavanke), Hocharma (3254 mnv) in opravila številne smuke na Peci.
Domen Petek
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, lektor Miran Kodri n, prof.
Tel.: (02) 870 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@metalravne.com Prelom in tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
KADROVSKA GIBANJA V MARCU
Konec marca 2006 je v ravenskem delu skupine SIJ delalo 1.400 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 3. 2006 zaposlenih 1.084 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL RAVNE	967
ŠERPA	138
STO	2
NOŽI RAVNE	190
ZIP CENTER	103
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	76
ŠTORE	38
PETROL TEHNOLOGIJA	16
STYRIA VZMETI	197
TRANSKOR	46
T. K. RAVNE	4
KOROŠKI GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	43
SISTEMSKA TEHNIKA	315
STROJI	135
AKERS VALJI	74
SŽ-OPREMA RAVNE	126
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih družbah Slovenske industrije jekla so marca sklenili 11 delovnih razmerij za določen čas: 5 v Metalu Ravne, 1 v Šerpi, 4 v Nožih Ravne in 1 v ZIP centru ter 1 delovno razmerje za nedoločen čas (v Metalu Ravne).
Poročilo iz drugih družb za marec: nove sodelavce za določen čas imajo v SŽ-Opremi Ravne (1) in Strojih (8), kjer so zaposlili tudi enega sodelavca za nedoločen čas.
Prekinitve delovnega razmerja
Do sprememb v skupini SIJ na Ravnah je marca prišlo v Metalu Ravne (3 sodelavci so se upokojili, 1 je odšel sporazumno, 1 pa je potekla pogodba za določen čas), Nožih Ravne (4 delavcem je poteklo delovno razmerje za določen čas), ZIP centru (2 sodelavcema je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas) in v Šerpi (1 sodelavec seje upokojil).
Poročilo iz drugih družb: zaposlitev za določen čas je potekla 9 delavcem v Strojih ter 1 delavcu v Styrii Vzmeteh, medtem ko je iz SŽ-Opreme Ravne sporazumno odšel sodelavec, v štorski enoti Petrola Energetike pa se je sodelavec upokojil.
Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. 123
Nagradna križanka št. 122; rešitev vodoravno: KRA, AJD, AEROBAT, POMLAD, LAMA, KP, ARENA, ARES, TIR, PASTIR, AT, IV, OTI, REKA, TIKVA, VELAR, ELIKSIR, OST, LATE, NT, HA.
Žreb je odločil, da knjižne nagrade prejmejo:	BRANKO KOMERIČKI, Eltes;
SONJA ROBIN, Čečovje 9 A, Ravne na Koroškem; ZVONKO NAGLIČ, Eltes. ČESTITAMO!
Nagradna križanka št. 123: Rešitev križanke pošljite (po interni pošti) do vključno 31. 5. 2006 na naslov: FUžINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	NAPRAVA ZA MERJENJE TOPLOTE	NASPRO- TJE KRITIKI	NEKD. SLO. MINI- STRICA (KATJA)	AMERICIJ	REKA NA KAVKAZU	HRVAŠKI IGRALEC PREDRAG	KRAJ PRI POREČU	IF IKO	NAŠE STRUPENE KAČE	BERLIN- SKI KOŠAR. KLUB	
BARSKA GLAS- BENA PRED- STAVA					R	E		MOJCA ANDREJC		A	KRALJ ŽIVALI
NEZAKO- NITOST					I	J		ESTON. ŠAHIST LEMBIT PLANINSKA ROŽA		L	
LOŠKE TOVARNE HLADIL- NIKOV				ODRE- DITVE ZVOK	O	D				B	
4. IN 3. VOKAL			AFRIŠKA ANTI- LOPA		N	U	MORALA, ETIKA, ČUD IVAN PAJNIK			A	
RDEČI KRIŽ			GOZDNA ZVITOREPKA ARABSKI PRAŠEK ZA LASE		I	S				MLADI- NA, MLADI	ŽRTVE- NIK
PREBI- VALKA IRSKE					KRIZNO OBDOBJE	POŠTNA POŠILJKA					
GLAVNO MESTO BELORU- SIJE						AFRIŠKI DIKTATOR IDI	TUJE ŽENSKO 1 ML ZIVLJEN. VODILO				
GRŠKA ČRKA e				RAMENSKI SKLEP SOLMIZ. ZLOG					ARABSKI ŽREBEC CITROE- NOV AVTO		
TITAN			PIJAČA IZ LIMON AVT. OZN. RIJEKE								
ZELO MOČNO RAZSTRE- LIVO								FRANCOSKI ŽUPAN			
ITALIJAN. RADIO IN TV				ČEŠKI »DA«				OTOK V SREDNJEM JADRANU			
Žreb bo med reševalce križanke tudi tokrat razdelil tri knjige, in sicer pesniško zbirko Frančka Anželaka KLICI STOPAL. »V tekstih je opazno romantično videnje sveta, ki temelji na nasprotju med idealom in resničnostjo. V tej dvojnosti je človekovi notranjosti namenjeno vse dobro in lepo, zunanji stvarnosti pa vse slabo in grdo. Ker je razkol nepremostljiv, se pesnik zateka v otroštvo, v iskanje lepote in sreče,« je zapisal Miran Kodrin.
IME IN PRIIMEK:
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV: