LES wood 51 (1999) 6 Raziskave in razvoj 169 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Cedre (Cedrus spp.), cedri (Cedrela spp.) in “cedre” Niko TORELLI* Kot pri mahagoniju (Torelli 1997) bomo spet reševali hudo terminološko zmešnjavo, kot so nam jo zakuhali vrli trgovci. Ime cedra (angl. cedar, nem. Zeder, fr. cedre) zaslu`ijo le predstavniki rodu Cedrus, tj. iglavcev iz dru`ine borovk (Pinaceae). Ta mogo~-na drevesa z zna~ilno krošnjo lahko pri nas vidite tu in tam v primorskih parkih in vrtovih. Najbolj znana, vendar pri nas manj razširjena, je libanonska cedra (C. libani A. Richard, sin. C. libanotica Link). Njen naravni areal se razteza od Libanonskih gora na jugu, prek gora v Siriji proti severu v gorovje Taurus (v višini 1220-1830 m nad morjem) na jugu Tur~ije in proti vzhodu skoraj do meje z Armenijo (sl. 1). Dru`bo ji delajo cilicijska jelka (Abies cilicica), grški brin (Juniperus excelsa), smrdljivi brin (J. foe-tidissima) in celo ~rni bor (Pinus ni-gra). km širokega gozdnega pasu, ki je potekal vzporedno s sredozemsko obalo od Male Azije do Gaze. Danes rastejo tukaj fige, olive, mandlji in pšenica. Nekoliko hudomušno lahko re~emo, da je libanonske cedre še najve~ na libanonskih dr`avnih zastavah (sl. 2). Slika 1. Areal libanonske in ciprske cedre (*) Na gori Libanonu raste le še en sestoj s 300-400 drevesi v višini 1830 m nad morjem 123 km SV od Bejruta. Zdaj so zadnji izolirani cedrovi sestoji v Libanonu in Siriji strogo zaš~iteni. (Leathart 1991, str. 93) in predstavljajo zadnje ostanke neko~ pribli`no 80 Slika 2. Libanonska zastava Izjemno kvalitetno libanonsko cedrovino so `e Feni~ani in kasneje Egip~ani, Asirci in Rimljani uporabljali za gradnjo ladij, zaradi velikih dimenzij pa tudi za gradnjo templjev. V starozavez-nih ~asih so skupine te`akov z gora vla~ile velikanska debla do morja, nato pa so jih prepeljali do palestinske obale in naprej do Jeruzalema. Tam so jih uporabili za Salomonov ali veliki tempelj (Salomon, 961-932 pred K., modri izraelski kralj, Davidov sin). V prvi Knjigi kraljev (5,16-26) stoji, da je Hiram dal Salomonu cedrovine in cipresovine, kolikor jo je po`elel, Salomon pa njemu dvajset tiso~ korov pšenice in dvajset korov olja iz stol~e-nih oliv. Notranjš~ino velikega templja so oblo`ili s cedrovino, rezbarije pa so prevlekli z zlatom. Cedrovi tramovi so nosili streho. Pred njim je kupoval cedrovino tudi kralj David, Salomonov o~e. Italijani pravijo libanonski cedri tudi cedro di Salomone in Nemci Sa- lomonzeder. Nebukadnezar II (606-562 pred K.) si je dal pripeljati do 40 m dolga cedrova debla v Babilon in jih uporabil za gradno svojih pala~, templjev in tudi mestnih vrat. Neki relief ga ka`e, kako z lastnimi rokami podira cedro. Aleksander Veliki je med obleganjem Tira dal zgraditi 500 ladij iz lesa libanonske cedre (prim. Bernatzky 1973, str. 97). Pred njim so iz cedrovine gradili svoje ladje tudi Egip~ani. Sir Joseph Hooker meni, da Salomonov tempelj ni bil zgrajen iz cedrovine in da so uporabili grški brin (Juniperus excelsa Bieb.). Na mo`no pomoto ka`e tudi etimologija imena cedra. To naj bi izviralo iz grškega kedros, ki pomeni cepreso ali brin, ta pa iz hebrejskega katar, kar pomeni kaditi (s kadilom) (Bertelsman Wörterbuch 1994, Wahrig 1974). Trgovci tudi v tistih davnih ~asih potemtakem niso bili ni~ boljši botaniki, kot so današnji (Johnson 1978, str. 91), ki so nam nakuhali marsikatero terminološko zmedo. Morda pa se Hooker moti, saj grški brin (danes) ni višji od 20 m. Vsekakor danes libanonska cedra zaradi svoje redkosti in zaš~itenosti nima nikakršnega komercialnega pomena. Do prihoda mamutovca v Evropo 1853 je veljala cedra za znamenitost evropskih vrtov, ne le mediteranskih, temve~ tudi angleških! Poleg dekorativnih lastnosti in prijetnega vonja je cedrovina zelo odporna proti biološkim škodljivcem. Egip~ani so iz cedrovine, poleg pohištva, ladij in orodja, izdelovali tudi krste za mumije. Origen (Origenes), grški cerkveni o~e in filozof (185-254 po K.) ter utemeljitelj raziskovanja Svetega pis- LES wood 51 (1999) 6 ma, je oprl naslednji moralni nauk na odpornost cedrovine: “Cedrovina se ne razkraja. S tem, da uporabljamo cedrovino za nosilce naših domov, varujemo svojo dušo pred pogubljenjem”. Psalm 92:12 pravi: “Pravi~nik bo cvetel kot palmovo drevo: rasel bo kot cedra v Libanonu”. Patriarh Ciril iz Aleksandrije (412-444) je primerjal cedro s Kristusovim telesom, ki je ostalo nedotaknjeno. Le Bo`ji srd je silnejši od cedre: “Gospodov glas je zlomil cedre, Gospod je zlomil libanonske cedre” (Psalm 29:5). Hohberg (1675, ponatis 1969), je poudaril odpornost cedrovine: “Salomon je zgradil svoj tempelj iz cedrovine, da ne bi ~rvi in udarci na~eli njegovega sijaja.” Libanonska cedra raste izjemno po-~asi in lahko dose`e starost do 3000 let in sodi poleg sekvoje in Pinus aris-tata med najstarejša drevesa. Atlaška ali atlantska cedra (C. atlanti-ca (Endl.) Manetti ex Carr., sin. C. libani ssp. atlantica. (Endl.) Franco) je doma v maroških in al`irskih gorah (do 2000 n.viš.) (slika 3). Slika 3. Areal atlaške cedre Tudi atlaška cedra je mogo~no drevo, ki kljubuje poletnim sušam in sne`e-nim zimam v Atlaškem gorovju v višini 1220-2140 m nad morjem. Drevesa rastejo v ~istih ali mešanih sestojih z zimzelenima ~rniko (Quercus ilex) in mirbeckovim hrastom (Q. mirbeckii), trokrpim javorom (Acer monspessu-lanum), numidijsko jelko (Abies numi-dica) in dvema brinoma (Juniperus thurifera in J. phoenica). Dose`e višino do 50 m in premer do 6 m. Najlepši sestoji so na obmo~ju Teniet-el-Haad in Btana. Raziskave in razvoj Himalajska cedra (C. deodara (D. Don) G. Don) uspeva v zahodni Himalaji do višine 4000 m (slika 4). Vsaj v obmo~ju naravnega areala je gospodarsko pomembna, pa tudi kot okrasno drevo je najbolj priljubljena. Velja za najbolj elegantno med cedrami (slika 5). Zraste do višine 60 m. V najvišjih legah ji delajo dru`bo jelki Abies pindrow in A. spectabilis, v srednjih Pinus wallichiana in Picea smithi-ana ter v najni`jih legah Pinus rox-burghii. Slika 4. Areal himalajske cedre Slika 5. Himalajska cedra pred hotelom Palace v Portoro`u Ciprska cedra (C. brevifolia (Hook. F.) Henry, sin. C. libani var brevifolia (Hook. F.) Meikle) je manjša (višina do 20 m) in slabše oblikovana ter gospodarsko, tudi lokalno, manj pomembna. Lesa ceder anatomsko ni mogo~e lo-~iti. Imajo obarvano jedrovino, zna- 170 ~ilen prijeten “cedrast” vonj in okus. Tori obokanih pikenj imajo narezane robove. Margo je radialno drobno progast, kar velja za najboljši razlikovalni znak (Huber & Rouschal 1954). Trakovi so heterocelularni. Vodoravne stene trakovnih parenhimskih celic so mo~no piknjave. Parenhimske celice imajo vzobljenja (indenture). Kon~ne stene parenimskih celic so vozlate (no-dularne). Piknje v kri`nih poljih so piceoidne, kupresoidne in taksodi-oidne (Phillips, 1960). Branike so raz-lo~ne. Gostota lesa mo~no niha. V zra~no suhem stanju, r12, je pribli`no 500 kg/m3. Atraktivna rde~kasta barva in predvsem vabljiv “cedrast” vonj je botroval poimenovanju drugih lesov, ~eprav botani~no povsem nesorodnih. S cedrom smo se `e seznanili pri rešitvi uganke o škatlah za dragocene cigare. Letos sem posnel izlo`bo razkošne trafike v Berlinu (slika 6). Prijazen trgovec mi je dovolil, da sem si pobli`e ogledal zaboj~ke številnih izdelovalcev, ki so bili o~itno iz cedra (Cedrela spp.). Les poznam še iz svojih “mehiških” let. Mimogrede naj povem, da je cedro v Srednji Ameriki bolj cenjen od razvpitega mahagonija (šp. cao-ba), še zlasti, ko gre za uporabo za masivno pohištvo. Prav poraba za za-boj~ke za cigare nakazuje njegovo aromati~nost. Povejmo, da so lahko v redkih primerih škatle tudi iz še bolj dragocenega maroškega tetraklinisa Slika 6. Kadite cigare? LES wood 51 (1999) 6 Raziskave in razvoj 171 ali berberske tuje (Tetraclinis articulata Mast., sin. Callitris quadrivalis Vent., Cupressaceae), komercialno imenovanega fr. Thuya de Berberie; angl. Thuya Burr, nem. Thuya-Maser. Takoj pripomnimo, da v tem primeru ne gre za tujo, zato so našteta komercialna imena, strogo vzeto, napa~na, oziroma zavajajo~a. Dragocen les kalitrisa pridobivajo iz koreninskih “gomoljev” (deblo tega listavca se imenuje san-darak, pravtako kot njegova naravna smola). Cedro je skupinsko ime za predstavnike tropskega listavskega rodu Ced-rela iz rodu melijevk (Meliaceae). Predvsem gre za C. fissilis Vell. in C. odorata L., sin. C. mexicana M.J. Roem.). Prva raste v tropski Ju`. Ame- riki, druga pa v Mehiki in na Karibskih otokih. V lingvisti~no zelo raznoteri Mehiki ima zaradi širokega areala veliko (te`ko izgovorljivih) imen: chujte (tzeltal, lacandon), icte (huasteco), tiocuahuitl (nahuatl). Zanimivo je, da sta cedro in caoba pionirski vrsti, prav zato imata, kljub vsestranski uporabnosti njunega lesa in pogostim pustošenjem ciklonov, dobre mo`nostiza Preglednica 1. “Cedre” in cedri Tuje ime Latinsko ime/rod Rastišče Pravilno ime African pencil cedar Juniperus proceraHochst./Cupressaceae vzh. Afrika, Etiopija AFRIŠKI SVINČNIŠKI BRIN Alaska yellow cedar Chamaecyparis nootkaensis(D. Don) Spach, sin. C. nutkaensisLindl. et Gord./Cupressaceae Pacifiška obala, Kanada NUTKANSKA PÄCIPRESÄ asiatische Zeder Cedrela toonafoA/Umwe Indija, Burma, Pakistan, Tajska TOON Australian cedar Cedrela toonaRoxb. var. australisC . DC./Meliaceae Avstralija SUREN bastard cedar Libocedrus decurrensTorr., sin. L. craigianaLow/Cupressaceae jzah. ZDA, szah. Mehika KALIFORNIJSKA LIBOCEDRA Brasilian cedar Cedrela spp./Mmeae J. Amerika CEDRO Burma cedar Cedrela toonafo&JMmme Indija, Burma, Pakistan, Tajska TOON Californian incense cedar Libocedrus decurrensTorr., sin. Libocedrus craigianaLow/Cupressaceae jz. ZDA, szah. Mehika KALIFORNIJSKA LIBOCEDRA canoe cedar Thuja plicataD.Don, sin. Thuja giganteaNutt./Cupressaceae zah. Kanada, svzh. ZDA ORJAŠKI KLEK Central American cedar Cedrela mexicanaRoem. in C. odorataL./.Meliaceae C. Amerika, Karibi CEDRO cigarbox cedar Cedrela odorata l/Mmeae Karibi, C. Amerika, Gvajane, Brazilija, Peru in C fissilisM. trop. J. Amerika CEDRO eastern white cedar Thuja occidentalisL., sin. Thuja odorataMarsh./Cupressaceae s.vzh. ZDA, jvzh. Kanada, Nova Foundlandija AMERIŠKI KLEK Eastern red cedar Juniperus virginianaL., sin. Sabina virginianaAnt./Cupressaceae c. in vzh. ZDA, jvzh. Kanada VIRGINIJSKI BRIN Honduras cedar Cedrela mexicanaRoem. in C. odorataL./.Meliaceae C. Amerika, Karibi CEDRO Incense cedar Libocedrus decurrensTorr., sin. Libocedrus craigianaLow/Cupressaceae jzah. ZDA, szah. Mehika KALIFORNIJSKA LIBOCEDRA Milanji cedar Widdringtonia wbytei Rendle/Cupressaceae Nyasaland MLANJE Northern white cedar Thuja occidentalisL., sin. Thuja odorataMarsh./Cupressaceae s.vzh. ZDA, jvzh. Kanada, Nova Foundlandija AMERIŠKI KLEK Oregon cedar Cbamaecyparis lawsoniana ?ml, sin. Cupressus lawsonianaMurr./Cupressaceae Oregon, Kalifornija LAWSONOVA PAGPRESA Pacific Coast yellow cedar Chamaecyparis nootkaensis(D. Don) Spach, sin. C. nutkaensisLindl. et Gord./Cupressaceae Pacifiška obala, Kanada NUTKANSKA PACIPRESA pencil cedar Libocedrus decurrensTorr., sin. Libocedrus craigianaLow/Cupressaceae jzah. ZDA, szah. Mehika KALIFORNIJSKA LIBOCEDRA Port Orford cedar Cliamaecyparis lawsoniana Pari. , sin. Cupressus lawsonianaMurr./ Cupressaceae Oregon, Kalifornija LAWSONOVA PACIPRESA red cedar Thuja plicataD . Don, sin. Thuja giganteaNutt./Cupressaceae zah. Kanada, svzh. ZDA ORJAŠKI KLEK red cedar Toona calantasMerr. et Rolfe in T. sureniMerr../.Meliaceae jvzh. Azija SUREN South American cedar Cedrela fissilisM./Mmeae trop. J. Amerika CEDRO Southern white cedar Cbamaecyparis tbyoides{l)lS.?., sin. Chamaecyparis sphaerioideaSpach/Cupressaceae CEDRASTA PAGPRESA Virginian pencil cedar Juniperus virginianaL., sin. Sabina virginianaAnt./Cupressaceae c. in vzh. ZDA, jvzh. Kanada VIRGINIJSKI BRIN western red cedar Thuja plicataD . Don, sin. Thuja giganteaNutt./Cupressaceae zah. Kanada, svzh. ZDA ORJAŠKI KLEK white cedar Thuja occidentalisL., sin. Thuja odorataMarsh./Cupressaceae s.vzh. ZDA, jvzh. Kanada, Nova Foundlandija AMERIŠKI KLEK white cedar Cbuaasia tabulariskhss./Mmeae Burma , Indija YINMA, CHICKRASSY, ČITAGONSKI LES white cedar Tabebuia insignisSanAvi.ß\9nomawe Gvajane PANTA white cedar labebuia longipes Uß^omawe Gvajane BOIS BLANCHET yellow cedar Chamaecyparis nootkaensis(D. Don) Spach, sin. C. nutkaensisLindl. et Gord./Cupressaceae Pacifiška obala, Kanada NUTKANSKA PACIPRESA Zigarrenkistenzeder Cedrela odorata L/Meliaceae Karibi, C. Amerika, Gvajane, Brazilija, Peru in C fissilisM. trop. J.Amerika CEDRO LES wood 51 (1999) 6 Raziskave in razvoj 172 pre`ivetje. Les cedra ima, podobno kot les mahagonija ali caobe, skorajda idealne lastnosti (~e izvzamemo dokaj pogost tenzijski les). Les se lahko suši in se pri tem ne ve`i, niti ne poka. Je dimenzijsko stabilen in, kot mahagonij, vsestransko uporaben (Record & Hess 1949, str. 363; Pen-nington et al. 1968, str. 238). Mehi-~ani imenujejo svoj cedro najve~krat cedro rojo, t.j. rde~i cedro, ki nakazuje izredno prijetno rde~kasto obarvanost ~rnjave. Ali sta Cedrela mexi-cana in C. odorata ista vrsta (Penning-ton et al. 1968, str. 238) ali morda ne, ne spada v domeno našega ~lan-ka. Omenimo le to, da nekateri dvomijo, da gre za razli~ni vrsti (prim. Record & Hess 1949, str. 363). Zgodba o zavajajo~ih imenih je podobna tisti o “mahagonijih” (Torelli 1997). V~asih sta `e neznatna podobnost, npr. rde~kasti odtenek ali “cedrov” vonj, botrovali (komercialno) vabljivemu poimenovanju “cedra”. Ni naklju~je, da gre v veliko primerih za predstavnike dru`ine cipresovk (Cupressaceae). Preglednica 1 prikazuje terminološko zme- do, ki vlada v praksi. Zavajajo~a imena navajam v tujih jezikih, predvsem v angleš~ini, nekatera tudi v nemš~ini. Slovenci smo pri tem povsem nedol`ni in krivi le toliko, ~e smo zavajajo~a imena nepremišljeno dobesedno slovenili oz. prevzeli. V preglednici sem prikazal razli~ne “cedre” in cedre (ednina cedro), t.j. predstavnike rodu Cedrela. Ne zamerite mi, ~e sem kakšno “cedro” ali kakšnega cedra celo izpustil! Komercialna imena, ~eprav botani~no na-pa~na, najve~krat nakazujejo prove-nienco ali pa uporabo (kar je edinole dobro). Ceder (rod Cedrus) ne navajam, saj je njihova terminologija “~ista”. Literatura 1. Bernatzky, A. 1973. Baum und Mensch. Walde-mar Kramer, Frankfurt am Main. 2. Bertelsman Wörterbuch 1994, Herkunfswörter-buch. Bertelsmann Lexikon -Verlag 3. Biedermann, H. 1996. The Wordsworth dictionary of symbolism. Wordsworth Reference 4. Elsevier’s Wood dictionary 1964. Elsevier Publishing Company, Amsterdam, etc in BVL Bayerischer Landwirtschaftsverlag, München, etc. 5. Hohberg, W.H. 1967/ponatis 1969. Lust- und Arzneigarten des königlichen Propheten Davids. Akademische Druck- und Verlagsanstalt, Graz. 6. Huber, B. & Ch. Rouschal 1954. Mikropho-tographischer Atlas mediteraner Hölzer. Fritz Haller Verlag, Berlin, Grunewald. 7. Johnson, H. 1978. The International Book of Trees. Mitchell Beazley Publishers Ltd. 8. Leathart, S. 1991. Whence our trees. Foulsham, London, etc. 9. Pennington, T.D. & J. Sarukhan 1968. Arboles tropicales de Mexico. INIF & FAO. 10. Phillips, E.W.J. 1960. Identification of softwood. Department of Scientific and Industrial Research, Forest Products Research Bull. No. 22. Her Majesty’s Stationery Office, London. 11. Record, S.J. in W.H. Hess 1949. Timbers of the New world. Yale University Press, New Haven etc. 12. Rendle, B.J. 1969. World timbers I: Europe & Africa. Ernest Benn Ltd. 13. Torelli, N. 1997. Mahagoni, njegova nomenklatura in zgodovina rabe. Les 49:345-348. 14. Wahrig, G. 1974. Grosses Deutsches Wörterbuch. Bertelsman Lexiko-Verlag. Najhitrejša in najugodnejša pot v svet neslutenih možnosti - IIITERNET! Klasičen časopisni oglas je ponav * precej drag * pokriva le eno jezikovno področje * ima omejeno število bralro«/ * aktualen je le kakšen da" * da dosežete uspeh, ga morate nene ponavljati * ni direktnega stika s potencialnimi strankami * težko izmerite, koliko ljudi ga j Prednosti vaše strani (oglasa) na intemetu! vas lahko 200 milijonov ljudi po vsem svetu * 365 dni na letu, 2A •■ predstavite sađ 1^ animacijo, glasbo... ^am lahko takoj sporočijo svoja . je lahko vaš Jnega proste -kov) jtane lahke__ to (brez reme in dodatnih