Poštnina plačana v gotovini.
Leto II. — Štev. 8.
Krško, dne 16. aprila 1949.
Naše
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Tretji kongres Ljudske fronte Jugoslavije je bil na eni strani pregled naših sil, na drugi strani pa je pokazal jasno sliko, kaj moramo delati, kaj moramo izvršiti, in prav tako, česa ne smemo delati, oziroma politično rečeno, da ne smemo poslušati nikogar drugega, razen glas ljudstva, ki mu služimo.
(Iz zaključnega govora maršala Tita na III. kongresu LF Jugoslavije)
III. kongres LFJ poziva vse svoje organizacije in člane k aktivnosti, da bi čimprej uresničili vse zadane cilje in naloge
V dneh 9., 10. in 11. aprila se je vršil v Beogradu III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Preko 1600 delegatov iz vseh ljudskih republik je na kongresu pretresalo rezultate dela frontnih organizacij od II. kongresa pa do danes, ki so vsekakor velikanski ter manifestiralo enotnost Ljudske fronte Jugoslavije, obenem pa tudi rezumiralo vse napake, ki so se in se še pojavljajo pri delu fronte v reševanju organizacijskih, političnih in gospodarskih problemih, ki se pred fronto vsakodnevno postavljajo.
Poleg referatov in diskusije istih je kongres sprejel tudi programsko resolucijo in statut Ljudske fronte Jugoslavije, kot resolucijo o tekočih nalogah Ljudske fronte Jugoslavije, katera predstavlja tudi borbeni program naše Osvobodilne fronte, ki se bo borila tudi pri nas za dosledno njeno izvršitev.
Tov. Tito je v svojem referatu nakazoval zgodovinski pomen zasedanja III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije ter je med drugim govoril tudi o obrekovalni gonji, ki jo vodijo proti naši državi voditelji držav ljudske demokracije in ZSSR ter se je vprašal: »Ali imamo pravico reagirati na te protirevolucionarne pozive in jih najbolj ostro obsoditi? Seveda, imamo pravico, ker s tem branimo pridobitve naše težke osvobodilne borbe, branimo graditev socializma v naši državi, branimo enotnost naših narodov, branimo načela internacionalizma pred vnašanjem metod, ki so značilne za reakcionarno imperialistično prakso. S tem se borimo za pravo resnico in žigosamo laži in obrekovanja kot neprimerna sredstva v medsebojni kritiki socialističnih držav.«
Ko govori o naših nalogah pravi: »Drugo, kar je zelo važno in zaradi česar moramo vzdržati vse te napade, je to, ker moramo izvršiti največjo revolucionarno nalogo: zgraditev socializma v naši državi, ustvariti veselo bodočnost našim delovnim ljudem in pokazati delavcem po vsem svetu, kaj morejo, doseči narodi male države kot je naša, če poznajo svoje sile, če so enotni in če se zavedajo moči te enotnosti ter če jih vodi tako preizkušena in monolitna Komunistična partija, kot je naša.« Dejstvo je, da se ta naloga že izvaja tudi pri nas, saj se bori naša Osvobodilna fronta za izgradnjo socializma s tem, da se bori za napredek in rekonstrukcijo našega kmetijstva, kar bomo dosegli edino z ustanavljanjem kmetijskih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij. Res je, da smo sedaj ravno v takem času, ko so stari odbori Osvobodilne fronte pustili delo, a novi ga še niso vzeli v roke in zato članstvo ponekod stoji še nekako ob strani. Tudi naši krajevni aktivisti ne stopajo pred svoje delovno ljudstvo, da bi jim prikazali prednost zadružnega gospodarstva in vse koristi, ki bi jih imeli kmetje v zadrugah. Treba pa je povdariti to, da so novoizvoljeni sekretariati vaških odborov OF po socialnem sestavu mnogo boljši kot stari in upati je, da se bodo z vsemi silami poprijeli za delo in začeli z izvrševanjem nalog, ki stoje pred Osvobodilno fronto. Seveda se je zgodilo ponekod tudi to, da so se kljub pažnji frontovcev vrinili v sekretariate špekulanti, ki bi radi na vsak način ovirali delo, naloga frontovcev pa je, da bodo takoj pokrenili, da se slednji odstranijo in izmenjajo.
Prav sedaj se konstituirajo krajevni odbori OF, katerih glavna naloga je politično vodstvo, delo na zadružnem polju in vodstvo vaških OF odborov. Vsi ti odbori bi si morali dobro vtisniti v spomin vseh sedem nalog o katerih je govoril tov. Tito na kongresu, se dobro med seboj pogovoriti o njih ter jih prenesti vsak v svoj kraj, kaj bodo oni pokrenili v tem pogledu doma. Ker le na ta način bomo izpolnili sklepe III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije.
Če pogledamo delo naše OF na zadružnem polju ugotovimo, da kljub temu, da je ustanovljeno preko 12 zadružnih ekonomij se občuti, da o istih vodijo OF odbori le veliko premalo skrbi n. pr. da bi jim povsod pravočasno nabavili seme in poskrbeli za setev. Obstojajo primeri, da je n. pr. ekonomija Bizeljsko prepozno prejela semenski oves in je morala posejati druge stvari. Nadalje je treba pripomniti, da se je premalo kmetov vključilo v delo v zadružnih ekonomijah in to zaradi tega, ker so organizacije OF do-sedaj še premalo objasnile vsakemu posameznemu kmetu pomen in prednosti zadružnega gospodarstva treba pa je, da sedaj primejo delo v roke in poskrbijo da bo tako setev kakor ostale gospodarske naloge pravočasno izvršene.
V preteklem mesecu marcu je bilo tekmovanje močno razgibano.
Celotni kolektiv premogovnika se 'je odzval tekmovanju, ki ga je napovedal rudnik Hrastnik. Doseženi rezultati v mesecu marcu so bili zelo povoljni m dajejo slutiti, da je premogovnik zavzel tudi v tretjem mesecu letošnjega leta eno vidnejših mest med slovenskimi premogovniki.
Plan proizvodnje v mesecu marcu je bil prekoračen za 4,1%, kar znači, da je kolektiv izvršil svojo plansko nalogo poldrugi dan pred iztekom meseca. Tudi
Vsi odbori OF so odgovorni, da proučijo material III. kongresa, ugotove in analizirajo uspehe in napake o delu na svojem področju ter na osnovi kritične analize napravijo zaključek za bodoče delo. Že sami rezultati zadnjih OF volitev v okraju nam kažejo, da je OF dovolj močna in sposobna izvršiti vsako še tako težko nalogo, ki je postavljena pred njih. Tudi za naše članstvo OF veljajo besede maršala Tita, ki jih je izrekel na III. kongresu: »Zavedajmo se svoje moči, ki jo predstavlja sedem in pol milijona članov Ljudske fronte z enotno željo in trdno odločnostjo, da pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije ustvarijo iz naše države, ki je tako bogato obdarjena z lepoto in raznimi dobrinami, napredno in srečno socialistično državo.
ostale točke tekmovanja, kot izboljšanje kvalitete premoga, izpolnitev plana investicijskih del, doseganje obče rudniške storitve in odstotek normiranih del, so bile ugodno izpolnjene, ter procentualno presežene. Komaj pa je bil dosežen procent lahkih in težkih nezgod, med tem ko 1 je bil procent neopravičenih izostankov močno prevelik. Slednje je ponovno opozorilo i upravi rudnika i upravi sindikalne podružnice, da bo potrebno še mnogo dela, ter pozornosti in to v. pogledu higien-Sko-tehničnih zaščitnih mer pri delu kakor tudi v pogledu delovne discipline.
Tekmovanje je v mesecu marcu zajelo ves jamski obrat, poleg tega pa so se tekmovanju pridružili tudi nameščenci.
Tekmovanje so si napovedali posamezni jamski oddelki in sicer: oddelek Zakov oddelku Reštanj, mladinska brigada Dol pa oddelku Filipi. Nadalje se je vršilo tekmovanje med posameznimi delovnimi grupami in sicer v sledečih točkah:
1.	doseganje dnevnega operativnega plana,
2.	preseganje delovnega učinka,
3.	čistoča in vzdrževanje svojega delovišča in orodja,
4.	delovna disciplina.
Tri delovne grape, ki bodo dosegle najboljše uspehe v mesecu marcu in aprilu, bodo na delavski praznik 1. maja nagra-
jene s sledečimi zneski:
1.	nagrada.............. 15.000	din
2.	nagrada.............. 10.000	din
3.	nagrada............... 5.000	din
Višji oddelčni nadzornik tov. Štravs vodja nadzora v oddelku Zakov, je napovedal tekmovanje nadzoru ostalih oddelkov v sledečih točkah.
1.	doseganje operativnega plana proizvodnje in investicij,
2.	doseganje oddelčne storitve,
3.	brezhibno vodenje ročne šihtne in ra-portnih knjig,
4.	redno in točno prevzemanje opravljenih del, ter prenašanje istih v knjigo zaslužkov,
5.	redno vzdrževanje oddelka
6.	najmanjše število nezgod z ozirom na število opravljenih dnin.
Za nadzorno osobje enega oddelka, ki bo doseglo v mesecu marcu :'n aprilu najboljše rezultate, je razpisalo vodstvo rudnika nagrado 2.000 din za vsakega nadzornika.
Delovni kolektiv premogovnika Senovo se prav dobro zaveda, da bo le z zdravim tekmovanjem uspehe iz prvega tromesečja ponovil tudi v drugem tromesečju letošnjega leta!
Mobilizacija delovne sile ena glavnih nalog v tretjem letu Titove petletke
Na kongresu CK KP Srbije je tov. Tito j izrečno povdaril, da je mobilizacija delovne sile v letu 1949 ena osnovnih nalog Partije in ostalih množičnih organizacij v sklopu Ljudske fronte Jugoslavije, f	#
Vso dosedanje delo je dokazalo, da so uprave za delovno silo izvršile ogromne naloge v zvezi vključevanja rezervne delovne sile v delovni proces, katere so vezane na ogromne napore, katere so znali premagovati res dobri in pravi politični aktivisti.
Da se dotaknemo glavnih težkoč ki smo iih naleteli na terenu je najtežja borba z ljudmi, katerih se držijo še stari predsodki, kakor tudi z mnogimi operativnimi voditelji podjetij. Na gotovih KLO-jih so mnenja, da se na nijihovem področju ne nahaja noben nezaposlen delavec. Pri tem pa pozabljajo, da gotovi kapitalistični elementi na vasi še vedno izkoriščajo poljedelske delavce, kateri izhajajo iz vrst sinov in hčera srednjih kmetov in kočarjev. V KLO Pišece je podal predsednik pismeno izjavo referentu za delovno silo, da so na njegovem območju vsi 100% zaposleni. Čez dva dni so se iz Piš e c prijavili štirje delavci, da gredo delat v Gozdno upravo Bled.
Na Studencu so trije večji kmetje zahtevali osebno od upravnika, da jim dodeli delovno silo. Ko je on to energično odklonil so mu rekli, da sploh zemlje ne bodo več obdelovali, ker se jim ne izplača.
Na vseh KLO-jih imamo že od 1948. leta postavljene komisije za delovno silo, katere pa žal spijo v pretežni večini spanje pravičnega. V mesecu avgustu lanskega leta je upravnik za delovno silo osebno dostavil v roke kartoteko tajnikom KLO, da isto izpolnijo po navodilih, katere jim je nodal pri dostavitvi. Kljub večkratnim urgencam gotovi KLO-ji teh kartotek še niso dostavili, kateri so jo pa dostavili so delo opravili
zelo šablonsko. Na primer KLO Senovo je vpisal med rezervno delovno silo človeka, ki je že od leta 1945 zaposlen v rudniku Senovo, kot upravnik nameščenske menze. Iz vseh teh ugotovitev smo opazili, da se zaposluje vedno več novoprijavliene delovne sile. ki ni bila vnešena v kartoteko kot ugotovljena rezerva. Vsako tako poslovanje onemogoča vsako realno statistiko in evidenco, katera mora biti ogledalo vsake posamezne ustanove.
Največje vprašanje delovne sile se poraja v gozdarstvu, katero mora brez pogojno zvršiti plan sečnje in izvoza. Zaradi tega je naša in dolžnost vseh množičnih organizacij, da mobiliziramo vso razpoložljivo delovno silo in jo vključimo v tista podjetja, ki imajo prva prioriteto. Na vseh sestankih se mora vprašanje delovne sile temeljito pretresati, kot ena naših glavnih nalog pri izvrševanju petletnega plana. Ako so si znali dvigniti avtoriteto razni odkupi in finančne komisije, je dolžnost nas vseh, da se vprašanje delovne sile postavi pred OLO in KLO-je, kot ena glavnih nalog, ki mora biti izpolnjena 100%. Prehrana in denar so brezdvomno potrebni pri graditvi socializma, še bolj je pa potrebna delovna sila, katera mora dati vse svoje fizične. sile da izgradi in ustanovi industrializacijo in elektrifikacijo naše dežele.
Da bi bila delovna sila smotrno in pravilno izkoriščena so dolžna vsa naša podjetja, da energično pristopijo v borbo proti fluktuaciji in delovni disciplini, neopravičenim izostankom, namišljenim bolnikom itd. Graditev delavskih stanovanj je ena glavnih nalog podjetij, katera hočejo, da si zasigurajo delovno silo. Ker vsa taka podjetja mnogo lažje prejemajo delovno silo. Rudnik Senovo ima zelo dobre pogoje dela in zagotovljeno stanovanje za samca. Zaradi tega smo v februarju uspeli, da smo
prekoračili plan delovne sile za cca 50% na račun meseca marca. Rudnik sam pa je proizvodni plan presegel za 37% in je na prvem mestu v Sloveniji. Istotako lahko usmerjajo ljudi v Celulozi Videm, kar je znak, da v tovarni vladajo zelo dobre razmere.
K pravilnemu odnosu do delovnega kolektiva bodo morale brezpogojno pristopiti vse Gozdne uprave in Gradbena podjetja Pionirja, kamor s težavo umerjajo delovno silo. Na vse to morajo podjetja dati energičen preokret, ki bo odpravil vse te napake.
Mnogokrat podjetja kar pismeno naročajo »upravi za delovno silo«, da jim mora dostaviti predvideno število delavcev, če tudi ista niso v planu. Tudi podjetja, ki so planirana večkrat prihajajo na našo upravo, da jim dodeli delavce, kakor, da jih ima upravnik nekje v miznem predalu in jih po naročilu dostavlja. Delovna sila je na terenu. Podjetja morajo skupno z upravo za delovno silo mobilizirati delovne rezerve iz vrst kmečkih sinov in hčera ter kočariev.
Največje težave se porajajo pri vključevanju v delovni proces za OLO Kočevje, ki je že več mesecev daleč pod proizvodnim planom, ker je brez delovne sile. Vse množične organizacije so dolžne, da zainteresirajo delovne množice na vasi o nujnosti sodelovanja pri izvajanju planskih nalog, da se bo delovna sila usmerjala tja, kjer ,e res nujno potrebna, ne pa da bo še nadalje podpirala hrbet kulaški kliki, sov-vražnikom delovnega ljudstva.
Ako bomo znali povesti naše delovne množice v borbo za plan, v borbo za boljše življenje delovnega ljudstva, bomo uresničili našo največjo težnjo, to je zgraditev socializma.	,
Naš premogovnik Senovo je v vztrajni borbi in tekmovanju, doseči hoče najboljše mesto
Izvršimo gozdarski plan do 30. aprila 1949
Vsem je znano ogromno delo, ki ga izvajajo naši delovni ljudje po celi Sloveniji s sečnjo in spravilom lesa, ki je glavni vir deviz, s katerimi kupujemo razne stroje v inozemstvu za izgraditev nate industrije.
Tudi kmetje, gozdni posestniki v našem okraju so prejeli obvestila o količinah in vrstah lesa, ki jih morajo oddati kmetijskim zadrugam ter tako prispevati k skupnim naporom graditve socializma v naši novi Jugoslaviji.
Ko so krajevni ljudski odbori v mesecu novembru prejeli plan oddaje lesa in razbili te plane na poedine gozdne posestnike ■in ko so komisije odkazale les po gozdovih v s vrh o pravilnejše sečnje po naših že v stari Jugoslaviji epu /t.osen ih Gozdovih, so se vsi ti gozdni posestniki dobro zavedali, da morajo les oddati do roka, ki jim je predpisan, to je do 31. marca 1949 iz jasnega razloga, ker je ravno tokrat pravi čas za sekanje lesa, obenem pa bi z visoko zavednostjo bil plan izdelave in izvoza lesa že v prvem četrtletju t. 1. zasiguran, kar bi bilo v ponos nas vseh.
Žal, bilo je drugače. Poedini kmetje niso posekali in oddali svoje obveze, kar ima za posledico, da je procent dosega letnega plana nezadovoljiv.
Krivda, da je rezultat tega dela tako nezadovoljiv, pa leži mnogo na poodinih krajevnih ljudskih odborih in kmetijskih zadrugah, ki so važnost gozdarskega plana razumevali skoraj malomarno. Za primer naj bo krajevni ljudski odbor Prošnja vas in Sv. Križ, ki sploh niso boleli razbili gozdarskega plana med kmete z motivacijo, da oni lesa sploh nimajo, čeprav dobro vemo, da je krajevni ljudski odbor Prošnja vas eden najizrazitejših gozdnih predelov v okraju, kjer se kmetje preživljajo precej revno s prodajo lesa, kar kaže to, da so v stari Jugoslaviji prodali od tam ogromne količine taninskega lesa. — Sedaj ga pa nimajo! — Odka-zovalne komisije pa so ravno tam odkazale vse one količine, ki so jim bile predpisane
Tudi Sv. Križ, kljub nizkemu planu 150 m3 lesa, ni mogel razbiti plana, ko pa ie prišla komisija, je ugotovila, da ne bodo samo drva, kot je bil predpis, ampak čelo tudi drogovi, hlodi za žago in žel. pragi.
Slično več ali mani malomarno so se zanimali tudi KLO-ji Osterc, Sv. Duh. Log, Piišece, Zdole, Videm. Sromlje, Kapele, Sv. Peter, Dol, Pirošica, ki so tudi še najslabši pri izvajanju tega tako važnega plana,
Kot je že omenjeno, pa niso delali napake ter imeli malomarni odnos do gozdarskega plana le poedini KLO-ji, temveč tudi kmetijske zadruge,
Imamo kmetijske zadruge, ki so sicer ustanovile na papirju lesne odseke z dobrim namenom,, da so s tem že svoj plan dosegle. To so K. Z. Dol. Pirešica, Kapele, Rajhen-burg, Gorjane, Čutna, Brežice-okolica, niso pa se pobrigale, da bi nadomestile potrebne lesne manipulante, ki bi samo delo s kmeti izvajali. Tako imamo slučaje, da bi kmetje že zdavnaj oddali svoj les, pa ga nimajo komu. Take nezaslišane malomarnosti bi lahko imenovali že »očitno sabotažo«.
Imamo pa tudi kmetijsko zadrugo, ki ima vse na razpolago, tako les, tesače, voznike, kamione, lesno žago, pa je še vedno ena najslabših v okraju zato, ker se odboru
najbrž kljub mnogim navodilom in opozorilom še vedno ne zdi vredno se zanimati za gozdarski plan. To je kmetijska zadruga Bizeljsko, katero bi že zdavnaj morali dati pristojni organi v postopek javnemu tožilstvu. Kljub temu, da je imela preko 200 m3 lesa v gozdovih že posekanega za izdelavo žel. pragov ter skoraj dva meseca devet tesačev, ki so izdelali vsega 800 komadov pragov, morali pa bi jih izdelati najmanj 2000 komadov, ker so skoraj polovico tega časa bili brez posla, ni pokrenila nič, da bi jih 100% zaposlili. Rezultat je bil ta, da je s planom zelo slaba, poleg tega pa je morala plačati tesačem dneve, ko so bili brez dela z zneskom okrog 20.000 din. Kako naj taki zadrugi priznamo častno ime »kmetijska zadruga«?
Imamo tudi K. Z. Sv. Peter, ki je kljub dveh lesnih manipulantov desegla že bornih 10%' svojega letnega plana, akoravno bi bil lahko že konec meseca marca 100% dosežen. Sicer se izgovarja, da nima delovne sile, kar bi se še verjelo, ako bi ista vsa; les kontrahirala, za kar pa poleg lesnega manipulanta ni potrebno »delovne sile«.
Tukaj torej leže vzroki, da gozdarski plan kljub naporom parih KLO-jev in KZ jev še ni dosežen.
Imamo KLO-je in KZ-je, ki so stvar izvedbe gozdnega plana razumeli ter se odločno lotili dela s pomočjo kmetov ter imajo zato tudi lepe uspehe. To so KLO Krško
Dne 29. marca 1.1. se je vršil v dvorani kina Krško IV. redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Krško, katerega so se udeležili zastopniki vseh sindikalnih podružnic okrajnega sveta sekretar OK KPS, zastopnih GO ZSS, ter predstavniki LMS, AFŽ in člani OILO Krško.
Občni zbor je otvoril predsednik Okrajnega sveta tov. Zlosel Albin, ki je v svojem referatu orisal uspehe naših sindikalnih podružnic v preteklem letu, nakazal naloge in smernice za bodoče delo, ter po dal zgodovino sindikalnega obdobja v našem okraju. Organizacijsko poročilo o delu Okrajnega sveta po referatih je nakazal tov. Romih Ivan tajnik okrajnega sveta, ki je konkretiziral pomanjkljivosti in napake v organizacijskem delu naših sindikalnih podružnic kot tudi okrajnega sveta, ker se poedini člani niso, dovolj zavedali svojih nalog ter je mnogo dela ostalo le delno izvršenega.
Iz obeh gornjih referatov in številnih podatkov se je pa videlo, da so delovni kolektivi v območju okrajnega sveta- Krško dosegli od lanskega pa do letošnjega občnega zbora pri izpolnjevanju planskih nalog velike uspehe. Posebno se to odraža v predčasnem izpolnjevanju plana in na stalnem dviganju storilnosti dela. Naša sindikalna organizacija, zavedajoč se, da z lastnimi silami gradi socializem, je v zvezi
102%, KLO Raka kjub velikemu planu 70%, KLO Leskovec 75%, KLO Krška vas 60%, KLO Globoko 55%, KLO Vel. Dolina 80%, KLO Artiče 90%. Torej zakaj ne bi tudi drugi KLO-jii in KZ-iji v našem okraju dosegli take uspehe. Samo zaradi premajhnega interesa krajevnih ljudskih odborov in kmetijskih zadrug.
Na konferenci vseh predsednikov KLO-jev in KZ-jev, 25. III. 1949, se je podrobno pretresalo težave posameznih KLO-jev v zvezi z izvajanjem gozdarskega plana ter se ugotovilo, da ni težave, ki se ne bi dala rešiti in doseči plan do določenega roka. Zadali so se sklepi, ki so zasigurali posek vsega plana do 15. aprila, izvoz bukovih hlodov in pragov do 30, aprila, ostali sorti-menti ;pa do 31. maja 1949.
Kaj so predsedniki s tem v zvezi pokre-nili v svojih KLO-jih? Poedini so se pobrigali, drugi pa še danes ne, tako, da je še vedno ponekod isto stanje, kot je bilo poprej, Poglejmo KLO Kapele, Bizeljsko, Sv. Peter, Brežice-okolica, Čutna, Sv. Križ, Ošterc, Prošnja vas, Gorjane, Blanca, Sv. Duh, Bučka itd.
Ti tovariši se še sedaj ne zavedajo, da gozdarski plan mora in bo sigurno izvršen, čeprav oni ovirajo to delo, kajti naše ljudstvo rabi obleko, obutev, stroje itd., katere pa bomo imeli, ako bomo dali les - devize.
Vsakemu kmetu, gozdnemu posestniku naj bo gornji majhen članek v opomin, da takoj po izvršeni setvi izvrši obvezo, ki jo ima napram gozdarstvu ter tako pomaga sam sebi za boljše življenje.
Parola in obveza vseh gozdnih posestnikov KZ-jev lin KLO-jev je: »Vse za izvršitev gozdarskega plana do 30, aprila 1949.
tega sprejela na občnem zboru sklepe, ki konkretno vežejo na vse njeno bodoče delo in naloge k častnem izvrševanju planskih nalog v tretjem letu Titove petletke.
Realne norme, kategorizacija delovnih mest in globalni popis strojev in naprav, pravilno izvajanje uredb o plačah, znižanje polnolastne cene, pomoč sindikalnih aktivistov pri ustanavljanju kmetijsko obdelovalnih zadrug, gradnja zadružnih domov na vasi, številna organizacijska dela, idejno politično in kulturno-prosvetno delo, borbo za boljšo preskrbo delavstva, sejanje oljaric ob cestah, železnicah, tovarnah itd. Razkrinkavanje neprijateljskih elementov v produkciji, nenehna borba proti škod-
ljivcem skupnosti, krepiti množično, športno in fizkulturno delo, sprovajati v tekmovanje, popularizirati udamištvo, nova-torstvo in racionalizatorstvo to so danes ena najvažnejših nalog naših sindikalnih organizacij. Vse te naloge bodo častno izvršene kar so delegati naših sindikalnih podružnic na občnem zboru jasno izrazili.
Kljub klevetniškim kampanjam sosednjih Partij so naše sindikalne organizacije strnjene okrog svoje Partije in tov. Tita dokazale vsemu svetu, da je delavski razred Jugoslavije, danes na pravilni poti, na poti načel marksizma-leninizma, na poti izgradnje socializma.
Občni zbor je po analizi svojega dela v okusno okrašeni dvorani kina Krško nato izvolil plenum okrajnega sveta, finančno nadzorstvo in delegate za II. kongres zveze sindikatov Slovenije.
V plenum okrajnega sveta so bili izvoljeni sledeči delegati: Rupret Ivanka, Jurčec Franc, Culk Janko, Mežič Jože, Koprivnik Stanko, Jelenič Pavel, Jankovič Ivan, Molan Tone, Zlosel Albin, Romih Ivan, Zupančič Minka, Zlatič Milena, Koprivnik Rok, Ernest Marjan, Račič Franc, Pogačer Maks, Pavlin Franc, Hafner Pavla, Hribernik Anton, Bačnilc Cveto, Vovk Jožica,. Strel Karel, Dolinar Zdenko, Žugelj Bariča, Medved Branko in Mižigoj Darko. V finančno nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči delegati; Graber Gvido, Kranjc Polde, Jurečič Nada, Vizjak Mirko, in Kaplan Bine. Za II. kongres zveze sindikatov Slovenije so bili pa izvoljeni: Zlosel Albin, Romih Ivan, Jankovič Ivan in Pavlin Franc.
Našo sindikalno organizacijo navdaja zavest, da se moramo predvsem nasloniti na svojo lastno silo, zato so uspehi iz dneva v dan večji. Da bodo pa isti še bolj realizirani, je treba posvetiti več pažnje organizacijskim oblikam dela, ne pa da bi vse to prepuščali le poedincem ali komisijam v podjetjih, obremenjevali jih z nešteto funkcijami, ostale pa pustili vselej ob strani. Mnogo je kadra v naših podjetjih in ustanovah, mnogo talentov je na vasi, naša naloga je, da jim pomagamo, jih najdemo in privedemo na pot, ki bo koristila skupnosti.
Delavski razred Jugoslavije, povezan v sindikalnih organizacijah, mora postati po izreku Lenina »šola. komunizma«, in to le pod vodstvom naše slavne Komunistične partije, ki jo je prerojila narodno-osvobo-dilna borba, borba vseh poštenih delovnih in. dobromislečih ljudi. Ako bodo naše sindikalne organizacije in vodstva pravilno in odločno prešle k reševanju vseh problemov, bomo s tem napravili velik korak naprej, pri krepitvi naših sindikatov, ki so in bodo pripravljeni na nove naloge, katere pred-nas postavlja naša partija in tov. Tito.
Pionirji, pozor!
Dne 23. aprila 1949 ob 9. uri dopoldne bo v kinodvorani Krško okrajna pionirska pokongresna konferenca s sledečim dnevnim redom:
1.	Pregled dosedanjega dela in referat o novih nalogah.
2.	Diskusija in poročila načelnikov odredov o predkongresnem in prvomajskem tekmovanju.
3.	Podelitev okrajne prehodne zastavice in nagrad najboljšim odredom.
4.	Slučajnosti.
Konferenca je obvezna za vse štabe odredov. Bedite točni!
Okrajni pionirski' štab Krško
Občni zbor Okrajnega sveta sindikatov Krško je pregledal svoje delo ob priliki svojega občnega zbora
Organizacija ustanavljanja
kmetijsko-obde-Iovalnih zadrug
Kmetijske obdelovalne zadruge so za nas nova oblika, ki je v razvoju. Prva obdelovalna zadruga se je pri nas ustanovila leta 1944 v Grabovici na Primorskem že v času NOB, Zadrugo so ustanovili srednji in mali kmetje. Po osvoboditvi so začeli ustanavljati KOZ najprej agrarni interesenti in kolonisti. Pozneje pa so pristopili k ustanavljanju KOZ tudi mali in srednji kmetje.
Naše kmetijstvo se preurejuje pod vtisom pogojev in zahtev našega novega gospodarstva. Da se bo kmetijstvo pravilno usmerjalo, moramo poznati njegovo dosedanjo ureditev, bistvene pomanjkljivosti in protislovja, ki jih krije v sebi in možnost za novo ureditev.
Domača in tuja reakcija hoče s ponarejevanjem dejstev prikazati, da hoče naša država uničiti kmete, nasprotno pa naša ljudska oblast z vsemi političnimi in ekonomskimi ukrepi varuje našega delavnega kmeta. Sestava naših kmetijskih gospodarstev nam pokaže, da pri nas v Sloveniji prevladujejo v mnogi ogromni večini mala in srednja kmetijska posestva, kar pa je ovira za razvoj kmetijske proizvodnje.
Pri nas je vsakodnevna in stalna pomoč naše ljudske oblasti omogočila razvoj kmetijsko obdelovalnih zadrug. Krediti po naj-
ugodnejših pogojih, gradbeni material, prvovrstno seme, plemenska živina, vsakodnevne inštrukcije v strokovnem in organizacijskem pogledu omogočajo obdelovalnim zadrugam, da hitro razvijajo svoje gospodarstvo.
To ustanavljanje se vrši na prostovoljni osnovi. Neprostovoljno ustanavljanje obdelovalnih zadrug alki neprostovoljni vstopi družin in posameznih članov imajo kvarne posledice za njihov razvoj. Ustanavljanje obdelovalnih zadrug mora sloneti na prostovoljnem združevanju kmetov. Nepravilno pa bi bilo, da bi opustili vztrajno prepričevanje in dokazovanje našemu kmetu o prednostih obdelovalnih zadrug, kot velikih gospodarstev pred drobnimi razdrobljenimi kmetijami.
Pri ustanavljanju obdelovalnih zadrug moramo biti budni, da se ne poskušajo vriniti v zadrugo špekulanti, pod krogom obdelovalne zadruge igrati v njej razbijalno politiko. Kot ustanovitelji zadruge ne smejo biti osebe, ki so bile razlaščene po zakonu o agrarni reformi.
Ustanovitev je priporočati tam, kjer so pogojil, t. j. toliko zemlje in delavne sile, da lahko njihovo gospodarstvo napreduje in nudi svojim članom zboljšanje življenjskih
pogojev. Zato je potrebno vsak posamezni primer proučiti tudi iz gospodarskega stališča, če so dami pogoji za ustanovitev.
Ko se odločijo kmetje in kmetijski delavci za ustanovitev KOZ si izvolijo pripravljalni odbor. Na sestanku se naj ustanovitelji seznanijo podrobneje z organizacijo kmetijsko obdelovalnih zadrug in _ is pravili odločijo kateri tip zadruge bodo izbrali. Pripravljalni odbor vodi vse posle do sklicanja ustanovnega zbora. Ko ustanovitelji zrelo premislijo o svojem vstopu v zadrugo, ko proučijo in ugotovijo vse možnosti dela in uspehe svoje zadruge, katere jim nudijo sredstva, ki jih vnašajo v zadrugo in prednosti katere jim nudi. Dovoljenje za ustanovitev KOZ v Sloveniji daje Ministrstvo za kmetijstvo LRS.
Zadružniki vlagajo zemljo v zadrugo na dva načina. Prvič, zemljo dajejo zadrugi v zakup, (nižji tip); zemljo vložijo v zadrugo kot delež (višji tip). V obeh primerih ostanejo lastniki zemlje oni, ki jo vlagajo. Pri vstopu se obveže vsak lastnik zemlje, da ne bo odtegnil zemlje skupnemu obdelovanju najmanj tri leta. Če namerava vzeti zemljo iz zadruge, po preteku te dobe mora obvestiti pismeno zadrugo najmanj tri mesece pred potekom poslovnega leta, da bo izstopil. Za svoje osebno gospodarstvo si obdrži vsako gospodarstvo nekaj zemlje za ohišnico. Pri vložitvi zemlje^ v zadrugo se mora določiti točna površina in vrednost vloženega zemljišča.
Kadar se zadružnik hoče odcepiti iz zadruge, se mu orodja plačajo, kakor so bila ocenjena, ona se ne vračajo, vrne pa se mu
zemlja, kolikor jo je dal v zadrugo. Če bi se s tem morali razkosati zadružni bi.»ki zemlje, mu da zadruga drugo zemljišče ustrezne velikosti in vrednosti ob robu zadružnih blokov. Stroške odcepitve zemlje od zadruge nosi sam zadružnik, ki izstopa ali ki je bil izključen. Prav tako mora zadrugi povrniti, če je zemljišče postalo več vredno zaradi melioracij in drugih del, ki jih je izvedla zadruga.
Če je izključen ali če izstopi iz zadruge član družine, ki ima solastninski delež, se mu vrne samo toliko, kolikor znaša njegov solastninski delež.
Pri vstopu v zadrugo določi zbor zadružnikov zakupnino zemlje za eno leto (nižji tip) zakupnina se določa za vsako gospodarsko leto posebej. Za vinograde in sadovnjake se določi zakunnina posebej. Zakupnina sme znašati največ 30% od celotnega letnega dohodka zemlje (zemljišča), ki se daje v najem
Če se vloži zemljišče v zadrugo kot os-snova za dobitev dohodkov (višji tip) smejo znašati dohodki na zemljišče največ 30% od srednjih dohodkov od dveh jesenskih in dveh spomladanskih kultur, ki jih zadruga v največji meri goji. Podrobnejša objasnitev bo pri razlagi tipov KOZ.
Zadruga lahko jemlje v najem tudi zem-lišča zadružnikov in druga javna zemljišča.	.
Ves donos od zemlje, k' se ■»kupu j obdeluje pripada zadrugi in se deli zadružnikom po pravilnikih zadruge ali se pa skupno vnovčijo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pristopimo s podvojeno silo
k gradnji zadružnih domov
Prvega aprila je minulo eno leto, ko smo začeli na Bučki kopati temelj prvemu zadružnemu domu v našem okraju.
Seveda je bilo skraja veliko organizacijskih težav, kajti razni sovražniki napredka in kulture, sovražniki našega petletnega plana so širili razne izmišljotine in parole o skupnih kotlih, stometrskih posteljah.
Bilo je potrebno mnogo prepričevanja in pogovorov v kakšne svrhe nam bodo služili zadružni domovi. Vsi dvomi o nujnosti gradnje zadružnih domov so se razblinili, ko so člani OF in LMS Bučke že
1.	maja 1948 zgradili svoj dom v surovem stanju. Ljudski pregovor pravi, da besede mičejo, vzgledi pa vlečejo. Ljudje so se prepričali, da zadružni dom ni spalnica, kaznilnica in tudi ne ogromna kuhinja, videli so, da bo zadružni dom služil predvsem kot žarišče kulture na vasi, tu bo imela mladina svoje sestanke, zadružniki, frontovci, članice AFŽ bodo našle v zadružnem domu svoj drugi dom, kjer bodo skupno pregledovali uspehe in obravnavali naloge, ki jih bo pred njih postavil novi čas. Več glav več ve, vse pa vedno vse in tudi s časom moramo vštric, da ne ostanemo časa stric, tako pravijo naši napredni kmetje. Ker se naši delovni kmetje zavedajo nujnosti gradnje zadružnih domov, so začeli s pripravljalnimi deli kar na 22 gradiliščih, zaradi pomanjkanja materiala je bilo osem domov dograjenih v surovem stanju, en dom, ki je bil adaptiran, je popolnoma gotov. Kakšno pa je stanje na gradiliščih sedaj?
Če pogledamo pregledno karto pri okrajni upravi zadružnih domov, vidimo na njej vso polno raznobarvnih listkov, kr nam kažejo kje in kdaj se bo letos zgradilo oziroma koliko je gradnja napredovala po fazah dela. Letos bomo gradili po planu 12 domov in sicer: Šmarje, Kostanjevica, Artiče, Videm, Blanca, Raka, Vel. Kamen, Bregansko selo, Sv. Križ, Bizeljsko, Globoko, Leskovec. Imamo tudi še druge, katerim bomo pomagali, da postavijo dom čimprej pod streho, oziroma zabetonirajo temelje. Razni škodljivci in klevetniki ljud-ke oblasti, zopet razširjajo razne laži, češ, da je sedaj konec z zadružnimi gradnjami, da zapadni imperialisti ne dovoljujejo graditi zadružnih objektov. Ti ptiči so iz vrst raznih špekulantov, ki bi še nadalje radi živeli na račun malega delovnega kmeta naši ljudje jih že dobro poznajo in jim ničesar ne verujejo. Da stremijo naši kmetje naprej, po čimvečji kulturni stopnji ter gredo smelo po poti v socializem dokazuje tudi to, da prejema uprava za gradnjo vedno nove prošnje za dovoljenje gradnje zadružnih domov, ker se kmetje obvezujejo, da bodo sami spravili na gradilišče ves material iz lokalnih virov, ker nočejo
zaostajati za kraji kjer imajo zadružni dom že pod streho. Kmetje iz Skopic, Gor. Leskovca, Stare vasi na Bizeljskem, Vel. Doline in Podsrede bodo prvi, ki bodo letos na novo začeli graditi žarišče kulture na vasi: — zadružni dom.
Nekatere krajevne uprave so se že v zimskih mesecih na gradnjo temeljito pripravile. V Kostanjevici so pod vodstvom tov. Selan Ludvika pripravili ves gradbeni material na gradilišče. Navozili so 81.000 komadov zidne opeke, imajo dovolj apna in lesa katerega že obrezujejo in pripravljajo za strešno konstrukcijo, peska imajo 40 m"1 drugega bomo pa še v teku drugega meseca navozili so dejali kmetje v Kostanjevici. V maju bo dom gotov v suro-
vem stanju. Na Bizeljskem že mesec dni pridno zidajo in pripravljajo potrebni material. Množične organizacije so sklenile, da bo dom dovršen do 9. maja v surovem stanju. Člani OF v Leskovcu so si zadali obvezo, da bodo svoj dom dogradili v surovem stanju do osme obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte 27. aprila. Dobro so pristopili k delu tudi v Artičah in na Blanci, kjer pridno pripravljajo ves gradbeni material. Slabo so si v zimskih mesecih organizirali delo na Vidmu in tudi krajevna uprava na Raki je zelo malo pokrenila, da bi delo uspešno napredovalo. Vse KZ, ki gradijo kakršenkoli zadružni objekt in sl niso pripravile potrebne*ga gradbenega materiala v zimskih mesecih, naj pristopijo sedaj s podvojeno silo k delu. Pripravijo naj čimveč materiala iz lokalnih virov, okrajna uprava pa jim bo pomagala z raznimi nasveti kakor tudi z materialom, ki ga sami ne morejo proizvajati.
O pravilnem in nepravilnem apnenju s saturacijskim muljem
Na vsaki postaji vidiš kupe saturacij-skega mulja, ki ga dovažamo iz sladkornih tovarn v Bački. Naša oblast si obeta od njega vidnih uspehov, ki naj bi se odražali v povečani poljedelski proizvodnji in boljši preskrbi našega delovnega človeka. Vendar se tega ne zavedajo vsi naši kmetje, kar je razvidno iz tega, da odvažajo mulj le neradi in ga sipajo nc-glede na to kakšna zemlja je, samo da izpolnijo svojo dolžnost.
Čeprav je bilo že tolikokrat napisano v našem dnevnem časopisju, kje in kako se naj trosi -saturacijski mulj, se bomo tudi mi še enkrat ustavili prav ob tem vprašanju prav zaradi tega, kar smo omenili zgoraj.
Ali je res apnenje potrebno? Apnimo zato, da popravimo kisla tla: da izboljšamo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal. Z apnenjem povečamo premajhno zveznost v peščenih tleh in zmanjšamo preveliko zveznost v težkih tleh. Z drugimi besedami: težka tla zrahljamo in jih s tem napravimo bolj propustne za zrak in vodo. Apno je tista hranilna snov, ki najugodneje vpliva na mobilizacijo drugih hranilnih snovi v teh in ureja skladno harmonično prehrano rastlin. Dalje je apno potrebno tudi za razvoj koristnih talnih bakterij v tleh: apno ohranja zemljo živo. Konec koncev je namen in smoter vsakega apnenja tal povečanje hektarskih donosov.
Da pa bo apnenje res uspešno, morajo biti izpolnjeni nekateri drugi pogoji. Pre-mokro-zamočvirjeno zemljišče moramo pred apnenjem z melioracijo primerno osušiti. Dalje je važno, da je v tleh dovolj humusa, ker le takrat lahko računamo na trajen uspeh. Kakor pa sam hlevski gnoj ne popravlja kislih tal, tudi samo apnenje ne zmore vsega. Za vsak uspeh apne-
nja pa je najvažnejša predvsem ugotovitev, da v tleh ni dovolj apna, da so tla kisla in zato apnenje res tudi potrebujemo. Tako obravnava apnenje tal znanost, ki ii je dala tudi široka praksa svoje popolno- potrdilo.
Nikakor pa ni primerno apnenje na zemljiščih ob Savi kjer zemlja vsebuje 27% karbonatov (v glavnem apnenca), saj je zemlja v glavnem nanesena mivka, ki je želo bogata na apnencu. Apnenje na taki zemlji ni na mestu, ker se bo zemlja poslabšala in bodo rastline na takem po-apnenem zemljišču trpele od suše, če ne bo med letom dovolj dežja. Tako zemljo popravimo le z močnim gnojenjem in kalijevo soljo.
Torej, da pribijemo še enkrat. Apnimo brez nadaljnjega lahko le na težkih glinastih tleh, ker so taka tla skoraj vedno kisla. Tu lahko trosimo 2 vagona satura-cijskega mulja na 1 ha. Večkrat nam pa kažejo kisla- tla tudi nekatere rastline n. pr. praprot, resje, mah, črna jelša in breza. Kadar nastopijo na nekem zemljišču te rastline v velikih skupinah, imamo skoraj vedno opravka s kislo zemljo. Tudi. ta tla, ki morebiti niso težka, lahko apnimo z 1—2 vagona saturacijskega apna. Če pa nismo dovolj sigurni, lahko vprašamo Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani, kateremu pošljemo majhen vzorec zemlje in oni nam bodo brezplačno ugotovili talno reakcijo in določitev količine apnenega materiala potrebnega za apnenje.
Upamo, da bo vsak zaveden kmetovalec, ki bo prebral naš članek in ki mu je za lasten in skupen donos zemljišča, odslej ravnal boljše in previdneje s saturacijskim muljem in ga ne bo stresal kakor doslej kamorkoli, samo, da se ga iznebi.
Kakor prej v svoji, gospodari sedaj v Krajevni gostilni
Tistim, ki govorijo še danes, da trgovina in gostilna brez prejšnjih lastnikov ne more obstojati, kajti mladi so še neizkušeni in brez nujnih zvez katere so oni stari prej imeli, bi rad odgovoril s tem člankom, ki bo prikazal le delček vsega, kar skušajo napraviti skupnosti elementi, ki so se vrinili v trgovsko in gostinsko mrežo.
Govora bo o poslovodju Krajevne restavracije v Rajhenburgu, bivšemu lastniku gostilne v istem lokalu, ki špekulira že dolgo časa pod krinko Krajevne gostilne in skuša s svojim špekuliranjem na svojevrsten način škoditi skupnosti. Njegovo poslovanje, ki ga uvaja v -tej gostilni, je pravcata trgovina na debelo, kakor je sam izjavil trg. inšpektorjem, da sedaj ko ga nadlegujejo, bo klobase, ki jih je nabavil od neznane osebe za krajevno gostilno, prodal drugam po mnogo višjih cenah. Omenjeni ima svoje posestvo iz katerega črpa razno zelenjavo, jajca, drva in podobnega krajevno gostilno v kateri je sam poslovodja in seveda tudi sam vsled tega piše račune in sprejema te pridelke. V kolikor jih je res prevzel skoraj ni mogoče ugotoviti, ker ni nobene blagovne kartoteke, prav tako ne sprejemnic od kuhinje, a teh računov je pri njemu vse polno. Kuhal je tudi milo, od katerega je krajevni gostilni odstopil na isti način kot pridelke, 4 kg po smešno nizki ceni in sicer 150 din za kilogram.
V kleti ima zaradi odlične zveze, kakor on rad venomer ponavlja, nad 50 hektolitrov vina, katerega je kupil od kmetov brez pooblastila od pristojnih forumov. Od slednjega, katerega je kupil po večini pri velikih kmetih, ni plačeval trošarino na KLO-ju samo zato, da ne bi izdal kmete, ki se bojijo večjih davkov, ali pa niso pri-
javili vina. Od tod izvira njegova podjetnost, katero so mu zavidali mnogi poslovodje krajevnih ali zadružnih gostiln, a sam je izjavil inšpektorjem: »Samo pivo prodajam zakonito, drugega nič. »Ta odlična zveza mu je prinašala tudi salamo in sicer neznana oseba, katere imena noče izdati. »Jaz nisem izdajalec«, je izjavil proti inšpektorjem, »ampak vi, ki pišete te stvari na zapisnik.« Seveda tov. Zem-Ijak iz Rajhenburga, ki stalno ponavlja zaslombo pri ljudstvu je mnenja, da razkrinkati takšnega špekulanta pomeni izdajstvo. Njegovo ljudstvo pa ne bo žalovalo za njim, če se bo znašel pred sodiščem, kjer svojega ljudstva nima, razen takšne kot tisti, ki mu je nosil klobase.
Tov. Zemljak se ni prav tako oziral na Uredbo, ki govori, da se sveže meso od prašičev ne sme prodajati. Kmetom ali boljše rečeno tistim, ki se Uredb prav 'tako ne držijo je hitro priskočil na pomoč s tem, da je od njih odkupoval svežo svinjino. Računi so napisani pavšalno. Nekatere je sestavil in podpisal sam, druge je sicer dal podpisati prodajalcu, a se ne ve od kot je prodajalec. Računov, katere je sestavil sam je 24 v skupnem znesku cca. 100.000 din. Če cena na teh računih odgovarja stvarnosti je vprašanje, kateremu ve odgovoriti prav gotovo on edino.
Zelo veliko budnost moramo polagati nad takšnimi ljudmi kot je tov. Zemljak, ki za takšno poslovanje zasluži strogo kazen, katero bo omenjeni tudi brez dvoma prejel.
Tudi krajevno gostilno v Sv. Petru pod Sv. Gorami vodi bivši gostilničar, ki do danes še ni pokazal aktivnosti, da bi se podjetje dvignilo, ampak, da če bi njemu dali podjetje v proste roke, potem bi šlo
drugače. Zato pa vodi podjetje tako, da so se že vsi abonenti razšli in se hranijo pri bivših gostilničarjih privatnikih, S svojim malomarnim odnosom hoče KLO prepričati, da se krajevna gostilna ne izplača. Take zaviralce za dobrobit skupnosti je treba, da jih ljudstvo čimprej odstrani in pokliče na odgovornost.
Gospodarski pomočniki In pomočnice so zborovale
Dne 15. marca 1949 se je vršila v veliki kino dvorani v Krškem, prva konferenca gospodarskih pomočnikov in pomočnic, kateri so prispeli iz vseh KLO-jev našega o-kraja. Konference se je udeležilo okoli 200 gospodarskih pomočnikov in pomočnic.
Konferenco je otvoril upravnik za delovno silo tov. Zorko, ki je v svojem referatu prikazal odnos naše ljudske oblasti do delovnega človeka, ki je moral v prejšnji kapitalistični družbi garali kulaškim elementom .kot suženj in na stara leta beračiti za kos kruha.
Kjub temu, da imamo našo novo socialistično zakonodajo, ki ščiti vsakega državljana od izkoriščanja, to je izkoriščanje človeka po človeku, so se našli v vrstah podeželskih kapitalističnih elementov ljudje, ki še hočejo na star način izkoriščati. Kmet Draksler iz Kostanjevice je izkoriščal skoraj dvajset let svojo gospodinjsko pomočnico. Od leta 1945 ji ni plačal za njeno delo niti dinarja, le tu pa tam ji je gospodinja dala kako staro ponošeno obleko, katero je dobila iz Amerike. Varali so jo, da bo ostala za vedno pri hiši. Ko se je poročil njen sin, so jo kratkomalo odslovili od hiše. Veliki kmet Rožman iz Artič izkorišča na podoben način svoja dva gospodarska pomočnika, ki mu noč in dan garata samo za obleko in spita še vedno v hlevu, kot da ni za njiju prostora v gospodarjevi hiši. Še večji izkoriščevalec je kmet in bivši veliki trgovec Vehovar iz Vel. Kamna, kjer dela njegov gospodarski pomočnik skoraj brez plače in spi tudi še vedno v hlevu. Ravno tako je tudi izkoriščal kmet in posestnik treh hiš Drmelj iz Boštanja svoje tri gospodarske pomočnike že približno 20 let, kateri so se danes stari in zgarani odločili, da gredo na delo v industrijo in zapustijo svojo dolgoletno pijavko, ki jim je izpila vse mlade moči. Imamo še več podobnih primerov, kateri nam še niso znani, vendar bomo neusmiljeno kaznovali vsakega, ki bo še hotel na račun delovnega ljudstva živeti in jih spravili tja kamor spadajo.
Za njim je prevzel besedo predsednik OOLMS tov. Medle, ki je v svojem govoru jasno in odločno prikazal delo in napore naše mladine, katera s smehomma ustih odhaja gradit nove tovarne, proge, ceste in nova mesta kot so Novi Beograd in Nova Gorica. Iz naše mladine rastejo kvišku novi delavski strokovni kadri, ki skupno z ostalimi delavnimi aktivi ustvarjajo novo živi ljenje delavnih ljudi. Ali naj še to mladino izkoriščajo naši stari sovražniki.
K besedi se je tudi priglasil lov. Gorič, zastopnik Ministrstva za rudarstvo LRS, ki je v svojih jedrnatih besedah povdaril pomen rudarstva in ostalih važnih panog našega narodnega gospodarstva, ki prispevajo važen del k izvedbi petletnega plana. Kmečka mladina, kličejo te rudniki in tovarne, rabimo na tisoče in tisoče novih učencev v gospodarstvu, posebno v rudarstvu in težki industriji, ki je osnovni cilj Titove petletke. Pridite in boste videli novo življenje in delo naše delavske mladine, ki jo vzgajajo naši delavski kolektivi.
K diskusiji se je tudi priglasila gospodarska pomočnica posestnika, in mesarja Ženarja iz Rajhenburga, ki je zahtevala, da mora ona in njena gospodinja dobiti živilske nakaznice. Iz tega se opaža, da manjka našim gospodarskim pomočnikom še mnogo politične in ideološke izgradnje, katero bi pridobili, če bi imeli več stika z industrijskimi delavci.
Po končani diskusiji so sprejeli pozdravno resolucijo, katero so poslali tov. Miha Marinku z obljubo, da se bodo v :etu 1949 polnoštevilno vključili v produkcijo.
Uudske množice — temeli dejavnosti trgovinske inšpekcije
Trgovinski inšpekcija je brez dvoma ena
zelo važnih vej naše trgovinske dejavnosti, ker kot takšna zasleduje vse špekulantske pojave v trgovinski mreži, ter čuva in bedi nad pravilnim izvrševanjem trgovinske zakonitosti. In prav zato, ker je delo trgovinske inšpekcije od velike važnosti je potrebno, da ima stalno pred očmi dejstvo da zavisi od njenega pravilnega dela odraz gospodarskega napora naših delavnih ljudi, ki dnevno bijejo boj za izvrševanje nalog, ki jih pred njiih postavlja naša prva »Titova petletka«. Ti gospodarski napori ali bolje rečeno rezultat teh naporov se ravno v trgovinski mreži prav rad izmaliči.
Da bo delo trgovinske inšpekcije uspešno je potrebno, da se povsod trdo naslanja na široke ljudske mase, ki imajo dnevno priliko zapažati večje ali man,še nepravilnosti v trgovinski mreži, katere bi povzročile svojevrstne napake, če jih nebi takoj odpravili. To zavzema čimvečji povdarek takrat, kadar se gre za nepravilnost, ki gre na škodo njih, ki zapažajo te nepravilnosti. To pomeni, da z odpravljanjem teh nepravilnosti vzpodbujamo ljudske mase k intenzivni pomoči organom trgovinske inšpekcije. Ta pomoč je za nas od velike važnosti in ne sme se zgoditi slučaj, da bi mi to pomoč odbijali. Ravno obratno moramo
sprejemati od njih še tako neznatno pomoč, ki v celotnem obsegu dela trgovinske in? špekcije ne pomeni skoraj nič, a za utrjevanje povezanosti z njimi je dobrodošla. To pomeni, da takrat kadar sprejmemo od ljudstva opažanja še tako malih nepravilnosti in slednje odpravimo, jim damo šele pobudo za intenzivnejšo pomoč.
Pogosto se vprašujemo za način, kako se povezati s širokimi ljudskimi množicami preko množičnih organizacij in ne vemo odgovora, ker smo preveč navajeni štirim stenam pisarne in premalo vajeni dela med množicami od katerih mislimo, da lahko najmanj koristi dobimo. To pa zato, ker se jiih bojimo, ali pa smo mnenja, da lahko prav tako uspešno delamo izolirani od njih. Toda obratno se moramo zavedati, da brez povezave z njimi ni uspešnega dela. O tem mnogo govorijo naši voditelji in takšno linijo zavzema tudi naša Komunistična partija. Potrebno je v prvi vrsti, da se povežemo s sindikalnimi podružnicami in smo z njimi v tesnem kontaktu. Naj nam ne bo odveč pot na njihove sestanke, kjer bomo dobili bogato gradivo za naše delo. Med razpravljanjem o njihovih problemih bomo naleteli na mnoge novosti, ki so nam še neznane. Povedali nam bodo morebitne (Nadaljevanje na 4. strani.)
Mladina in pionirji so razstavljali na čast IV. kongresu LMS
Naloge, ki si jih je zadala mladinska organizacija v tekmovanju za IV. kongres LMS je tudi častno izpolnila. Med ostalimi nalogami je bila tudi obveza, da bo mladina skupno s pionirji razstavila svoje izdelke na okrajni mladinski razstavi v Krškem.
Takoj, ko si prišel v malo dvorano, si videl v enem kotu lep model »Izžemalne-ga stroja za celulozo«, ki so ga izdelali mladinci iz aktiva Celuloze iz Vidma. Stroj je 'bil napravljen na pogon. Mladinci, ki so stroj izdelali, so pokazali izredno požrtvovalnost in se niso ustrašili težkega dela, ki ga je čakalo. Tudi drugi delavski aktivi, kakor aktiv iz Elektrarne Rajhenburg in rudniški aktiv iz Senovega, sta prikazala precej svojih izdelkov. Rudniški aktiv se je zelo postavil s svojim transformatorjem in majhnim va-gončkom. Pionirski odredi in šolska mladina so razstavili največ svoje stenčase in risarske izdelke. Izdelki iz Brežiške gimnazije so bili posebno dobri in pokazali veščino dijakov, pionirji so imeli tudi
mnogo drugih izdelkov — videl si izdelke modelarskega krožka, in izdelke mizarskih krožkov. V pripravah za razstavo so se najbolj izkazali pionirji iz Senovega, odreda »Črnih rudarjev«, iz Brežic osnovne šole, Krškega osnovne šole, in Leskovca ter Vidma.
Poleg izdelkov mladine in pionirjev so bile razstavljene tudi diplome brigad, posebno naše prve krške 3 krat udarne brigade na katero je mladina krškega okraja lahko ponosna, saj je ta brigada prejela tudi red dela II. stopnje.
Na razstavi smo pa pogrešali izdelkov kmečke mladine. Zato moramo v bodoče posvečati mnogo več pažnje mladini iz naših vasi in ji pomagati, da se tudi ona kulturno in politično dvigne, kajti naloge, ki so postavljene pred kmečko mladino, so najtežje v tem letu, to je v letu socialistične rekonstrukcije vasi. Zato pa tudi pričakujemo, da bo na prihodnji razstavi zastopana s primernimi izdelki tudi kmečka mladina.
Izplačevanje posojil, ki so pa'dali ljudje med NOB
Že nekaj tednov izplačuje podružnica Narodne banke v Krškem posojilo ljudem, ki so v času NOB dali posojilo in s tem potrdili zaupanje v našo OF.
Tudi danes večina od teh, ki so prejeli vrnjene lepe zneske, goji ljubezen in zaupanje v OF, v dokaz so mnogi tovariši dali prostovoljne prispevke prejetih zneskov za OF in sicer;
Čepin Franc, Sv. Peter pod Sv. gorami 4.265 din, Gorišek Martin, Brežice 1.000 din, Švigelj Stanko, Krško 300 din, Šerbec Ivan, Senovo 670 din, Bostič Mirko, Krško 286 din, Rajner Milan, Rajhenburg 200 din, Hloj Ivan, Rajhenburg 200 din, Božičnik Anton, Vel. Kamen 200 din, Podlesnik Alojz, Videm 200 din, Dolinšek Mirko, Sevnica 500 din, Sajevec Alojz, Anže 200 din, Kostanjšek Martin, Pišece 200 din, Les Leopold, Sevnica 100 din, Kovačič Marija, Kostanj ek 100 din, Spolovnjak Marija, Pišece 100 din, Glogovšek, Videm 100 din, Zorko Anton, Brežice, 100 din, Nušič Franc, Čatež 100 din, Trpin Franc, Rožno 100 din, Gradišar Ivan, Sevnica 100 din, Cvirn Ivan, Gor. Leskovec 100 din, Črnologar Vera, Sromlje. 100 din, Kukovičič Marija, Krško 100 din, Jagorič, Stara vas 100 din, Šoba, Zdole 100 din, Ivačič, Stara vas 140 din, Žajber Ivan, Zdole 100 din, Kovačič Anton, Kostanjek 100 din in Ivačič Albin, Presladol 100 din.
Po lepem vzgledu katerega je podala naša I. tankovska brigada so se odločili tudi člani celice odseka za notranje zadeve Krško, da so obveznice ljudskega posojila v višini 22.250 din podarili naši Partiji in pripisali na ime Okrajnega ko-miteta KPS Krško. To majhno darilo je istočasno odgovor na vse klevete in sov-
(Nadaljevanje s 3. strani.) nepravilnosti, ki se dogajajo v trgovinski mreži, katera jih oskrbuje in dali nam bodo tudi dobre nasvete kako te nepravilnosti odpraviti Jasno je, da moramo mi te nepravilnosti, ki so jih oni zapažali preiskati in po ugotovitvah njim sporočati, da jim damo s tem pobudo za še intenzivnejšo pomoč. Potrebno je, da se povežemo. z vaškimi odbori OF v istem smislu kakor s sindikalnimi podružnicami. Tudi od njih ne bomo dobili nič manj gradiva za naše delo, obratno s to povezavo jih bomo pritegnili k resnejšemu udejstvovanju v naši ljudski oblasti Ob priliki volitev za delegate v okrajno konferenco OF je šel naš član trgovinske inšpekcije na vaški sestanek OF Dol. Pirošica in je tam spoznal kako prepotrebna je povezava med organi (trgovinske inšpekcije in masovnimi organizacijami. Ljudstvo je iznašalo na sestanku razne probleme opravičeno zelo kritično in dotični član inšpekcije bi bil v zagati, da se že ni prej prepričal o stvarnosti. Iznašali so vprašanje blaga po vezanih cenah v njihovi K. Z., ki da nima najpotrebnejših stvari v svojem lokalu za prodajo na bone. Trgovinski inšpektor jim je zlahka odgovoril na kritiko in jim pojasnil, da je krivda v tem na sami poslovodkinji njihove K. Z. in odkril jim je še druge nepravilnosti v K, Z., katere so jim bile nepoznane. S tem je trgovinski inšpektor dosegel povezavo z množicami -in prepričani smo, da le tako in podobno je povezava mogoča.
Povdariti je treba, da je trgovinska inšpekcija kot sirena, ki sprejema in oddaja signale, če zna te signale sprejemati in oddajati. Pospešimo naše delo v korist, splošne blaginje delavnega ljudstva in dajmo od sebe vse sile za izvršitev prvomajskega tekmovanja, ki je tudi en del našega petletnega plana.
ražno propagando, ki jo širijo proti naši Partiji in našemu vodstvu iz Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije, kakor tudi potrditev njihovega zaupanja in vere v pravilno pot in vodstvo naše Komunistične partije Jugoslavije.
POROČENI NA OBMOČJU OKRAJA KRŠKO
v času od 15. III. do 13. IV. 1949
Drešar Alojzij, ind. miličar, Senuše in Čepin Marija, bolniška strežnica, Brežice. Kralj Franc, inkasant, Raka 74 in Teržan Matilda, gosp., Raka. Bukovinski Anton, zidar, Ponikva 1 in Bajs Matilda, šivilja, Ponikva 6. Moškon Martin, posestnik, Koprivnica in Brezovec Marija, poljedelka, Križe. Bizjak Anton, rudar, Senovo in Bračun Marija, gospod., Senovo. Zakšek Franc, rudar, Senovo in Tišler Katarina, kuharica, Zagreb. Volk Jože miz. pom., Čatež in Valenčak Terezija, trg. pomoč., Rajhenburg. Resnik Jože, kmet, Mali Kamen in Mlinarič Ljudmila, hči posestnika, Žigerski vrh. Lesnika Janez, rudar, Zabukovica in Abram Danica, hči pos., Dol. Leskovec. Topolovšek Jožef, pošt, uslužb., Stolovnik in Resnik Ljudmila, šivilja, Rajhenburg. Umek Mihael, pos., Mali vrh in Suler Neža, poljed., Piršen-breg. Suler Franc, poljed., Piršenbreg in Zorko Cecilija, poljedelka, Dolenja vas. Žmavc Jože, poljed., Brezje in Marenčič Olga, poljed., Orehovec. Cizi Jože, mlinar, Dednja vas in Šega Marija, šivilja, Orehovec. Zagorc Franc, kmet, Cundrovec in Polšak Marija, poljed., Volčje. Suler Fr., delavec, Brežina in Trankar Ljudmila, pis. moč, Podgorje. Kovačič Jožef, kov. pom.* Dobova in Zupan Marija, gosp., Dobova. Vogrinc Jožef, namešč., Ljubljana in Vogrinc Ana, šol. snažilka, Pod-vinje. Kežman Alojzij, str. ključ., Loče in Katič Antonija, pos. hči, Loče. Urek Jo-
Pionirji, zbirajmo zdravilna zelišča!
Že lansko leto so pionirji dosegli zelo lepe uspehe pri zbiranju zdravilnih zelišč. Tudi v letošnjem letu je ena važnih nalog mladinske zlasti pa pionirske organizacije, pristopiti k zbiranju zdravilnih zelišč.
Zopet se nudi vsem pionirjem prilika, kjer lahko v delu dokažejo svojo marljivost in pomagajo pri našem planskem delu. Čim več zdravilnih zelišč bomo sami zbrali, tem bolj bomo sami pomagali naši zdravilni industriji pri izdelavi zdravil. Naša dežela je zelo bogata na prirodnih bogastvih. Naši gozdovi, naši travniki vsebujejo velikansko bogatstvo, ki lahko koristi vsestranskemu dvigu in razvoju naše dežele, treba je to samo načrtno izkoriščati. S tem, ko bomo masovno pristopili k zbiranju zdravilnih zelišč bomo brezdvomno veliko pripomogli k dvigu ljudskega zdravja.
Da bo akcija čim bolj uspela in čim bolj organizirano potekala, naj odredi takoj organizirajo ekipo za zbiranje zdravilnih zelišč. Vsaka ekipa naj ima svojega voditelja — starejšega pionirja, ki bo vodil akcijo. Poleg pionirja voditelja pa mora vsaka ekipa imeti še mladinca, ali tov. učitelja, ali drugega strokovnjaka, ki bo znal pravilno poučiti vsakega posameznika o zbiranju zdravilnih zelišč in ki bo odgovoren za pravilno in načrtno delo ekipe, ter skrbel za oddajanje zdravilnih zelišč. Voditelj mora skrbeti, da se bodo vse zbrane količine zdravilnih zelišč pravočasno oddajale zadrugam.
Predvsem opozarjamo odrede, da zbirajo sledeča zelišča:
1.	Cvetje: Črnega trna, šmarnice, lapuha, plavice, -bezga, lipe, njivske mačehe in rese.
2.	Listje: lapuha, gozdne jagode, borovnice, plučnika, robide, jelenovega jezika in šmarnice.
3.	Rastline: pelin, tavžentroža, smetlike, jetrnika in valdmajstra.
4.	Korenine: gozdnega korena, male norice, regrada in baldrijana.
5.	Korenike:	sladke koreninice, srčne
moči in vijolice.
6.	Plodovi:	kumina, šipka, borovnice,
bezga in češmina.
Kmetijske zadruge bodo prejele vsa navodila za zbiranje in odkup, zato stopite takoj v stik s KZ.
Z denarjem, ki ga bodo pionirji zbrali od zdravilnih zelišč, si bodo lahko nabavili lepe sodobne knjige, razne igre, prirejali izlete itd.
Povdarjamo pa, da se vsi odredi drže točno navodil, kajti zdravilna zelišča so v naravi lahko tudi strupena, zato naj nihče ne poizkuša kakršnih koli jagod in vsak pionir naj si po akciji skrbno umije roke. Tudi to je važno, da se zdravilna zelišča pravilno spravljajo, kajti vsaka vrsta zelišča potrebuje drugačno nego.
Če zelišča niso pravilno^ spravljena, se uničijo ter jih je nemogoče uporabiti za predelavo. Da bodo zelišča pravočasno odposlana, ne smemo akcijo organizirati v dolgih časovnih presledkih.
Okrajni pionirski štab poziva vse pio-
nirske odrede, da z vso resnostjo pristopijo tudi k izvedbi te naloge in pazijo, da ne zamude posameznih rastlin, črni trn bo kmalu odcvetel — zato pohitite!
Vsak pionir mora vedeti, da bo s tem svojim delom pomagal naši novi industriji izvajat petletni plan, na drugi strani, pa bo z denarnimi sredstvi podprl organizacijo Zveze pionirjev in koristil tudi sebi. Za vse informacije se obračajte na Okr. odkupno podjetje in na okrajni pionirski štab pri CK LMS Krško.
Okrajni pionirski štab Krško
O B V E S T I L O
Poverjeništvo za lokalni promet OLO Krško poziva vse lastnike motornih vozil in priklopnikov, ki so prijavili motorna vozila, a še ni bil izvršen tehnični pregled, da se isti vrši zadnjikrat dne 25. aprila 1949. Komisija za tehnični pregled bo poslovala od 7 do 14 ure v pisarni poverjeništvo za lokalni promet.
Prav tako morajo lastniki prijaviti motoma vozila, ki še do sedaj niso bila prijavljena ne glede na izpravnost vozila ali v kakšnem stanju se vozilo nahaja, isto velja za motorje vozil.
Dne 25. aprila 1949 preneha z rednimi tehničnimi pregledi motornih vozil.
žef, tes. pom., Vrhje in Hotko Ana, šivilja. Kapele. Vrečar Stefan, sod. pom.. Brežice in Hrastnik Marija, vzgojiteljica, Brežice. Kovačič Franc, zidarski pom., Čedno in. Urek Ana, pos. hči, Mostec. Šetinc Stanislav, pos. sin, MihaloVec in Cetin Terezija, pos. hči, Mihalovec. Jokovič Milan, vodnik JA, Brežice, in Hočevar Lucija, tov. del., Brežice. Požar Janez, posestnik, Slogonsko in Sevnik Neža, pos. hči, Brezje. Hrastar Božidar, šofer, Zagorica in Kovačič Ljudmila, uradnica, Črne.
UMRLI NA OBMOČJU OKRAJA KRŠKO v času od 15. III. do 13. IV. 1949.
Zupanc Uršula, 69 let, Senovo 46. Pečnik Anton, 64 let, Mrčna sela. Laharnar Andrej 63 let, Rajhenburg 100. Omerzel Marija, 40 let, Armeško 37. Gracer Jožef, 86 let, Dol. Leskovec 33. Kožar Jožef, 8-8 let, Dol. Pirošica. Retel Jožef, 77 let, Zu-peča vas. Špiler Rozalija, 52 let Zupeča vas. Bogovičič Marija, 79 let, Čatež. Tomše Marija, 69 let, Dobeno. Drobne Marija, 77 let, Podgorje 22. Mervar Franc, 84 let, Sevnica 221. Baumkirhner Jožefa, 1 leto, Stržišče 3. Zorko Karolina, 11 let, Zabu-kovje 6. Špec Janez, 87 let, Sevnica 125. Šalamon Franc, 72 let, Gunte 5. Radežič Marija, 73 let, Log 26. Krištof Neža, 82 let, Čir j e 17. Pungeršič Marija, 57 let, Vel. Trn 13. Rumpret Alojzij, 51 let, Krško. Korbar Frančiška, 63 let Sremič. Škof-lanc Janez, 41 let, Brege. Kodrič Emilija, 10 let, Selce. Kranjčevič Kristina, 68 let. Kobile. Dimc Martin, 75 let, Dolenje. Kerin Jožefa, 3 dni, Brezje. Zidarič Terezija, 79 let, Globoko. Lapuh Franc, 54 let, Trebež. Cizelj Marija, 80 let, Dečna sela. Vretič Martin, 77 let, Arnova sela. Jeršič Mihael, 67 let, Dečna sela. Kodrič Angela, 67 let, Sv. Križ. Tekavc Anica, 3 mes., Selce. Gabrič Drago, 7 dni, Senovo. Savnik Ivan, 2 mes., Sv. Lenart. Škrbec Zvonko, 18. mes., Bregansko selo. Ajdov-nik Marija, 63 let, Stolovnik. Berložnik Adolf, 56 let, Brežice. Poljšak Nada, 18 let, Krško. Požar Franc, 70 let, Jeresla-vec. Šoštarec Marija, 80 let, Kapele. Klenovšek Marjan, 4 dni, Mrzla planina. Kadi vnik Anton, 66 let, Senovo. Strgar Anton, 71 let. Sv. Lenart. Jerina Alojzij, 50 let, Trbovlje-Loke. Kostevc Milena, 11 mesecev, Zupelevec. Meke Rozalija, 1 dan, Raka. Vrečko Franc, 50 let, Zg. Sušica. Sumrak Mihael, 48 let, Pavlova vas. Omerza Alojzij, 24 let, Dečna sela. Slak Metka, 1 leto, Artiče. Deržič Franc, 72 let, Bukošek. Filipčič Martin, 75 let, Zupelevec. Krošelj Anton, 75 let, Vrhje. Pavina Pavel, 69 let, Sela. Ramat Marija, 66 let. Sremič. Pisanski Franc, 2 leti. Mrtvice.
GODLER ANTON, gozdar pri Gozdni upravi Pišece je zgubil od moškega kolesa knjižico, ravno pred registracijo koles v letu 1949. Štev. kolesa 19075. Znamke ' »Stabil«.

I I ITIJJJLI I
umiti™
KRŠKO
16. in 17. aprila
Jeklena srca
Poljski film
20. in 21. aprila
Sovj. Kirgizija in Bjelinshi
Sovjetski film
23. in 24. aprila
Zofa Sovjetski film 27. in 28. aprila
Slavica
Jugoslovanski film
30. aprila in 1. maja
Pravljica
o zemlji sibirski
Sovjetski film
7.	in 8. maja
Daljna nevesta
Sovjetski film
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SSVMICA
dne 16. in 17. aprila
Ališer Navoj
Sovjetski film
dne 20. in 21. aprila
Povest o zemlji sibirski
Sovjetski film
dne 23, in 24. aprila
Fant iz predmestja
Sovjetski film
dne 27. in 28. aprila
Življenje je naše
Sovjetski film
dne 30. aprila in 1. maja
Tretji udarec
Sovjetski film
dne 4. in 5. maja
Jan Rohac
Češki film
dne 7. in 8. maja
Zadnja noč
Sovjetski film