/«.	fJtKM
Št. 94. V Trstu, v saboto 24. novembra 1883. ? Tečej VUV^ _'.---------- -
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.EDINOST. Izhaja 2 krat na tod.. v..ko .r.d. In »t«, o .ol.d.e, O... v« j	%" '^tte^*^^
dobivnj
« kr.
Narobmnt, reklamacije in tnnerate prejema Opravnlitvo »vit Zoata 5.«
črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr.
Volilni shod v Mengišu.
Gosp. poslanec Janko Kertnik, c. k. notar na Brdu, je na 18. dan t. m. vse volilce iz kmetskih občin političnega okraja Kamniškega povabil na volilski shod v Mengiš, da bi jim poročal najprej, kaj je narodna veČina deželnega zbora kranjskega koristnega ukrenola za vso deželo. In potem, kaj je on po svojih močeh v sad njej sesiji storil za svoj volilni okraj.
Volilski shod je bil z ozirom na nejasno politično situvacijo, katera je po Mdnjej sesiji deželnega zbora Kranjskega zaradi pretiranih in po nekoliko neresničnih poročil nastala ne le po vsej Kranj-ftkej, temnč v obče po vsej Sloveniji, posebno mnogobrojno obiskan. Ob 4. uri popoludne se je zbralo pri Mengiškem županu, gosp. Jantiu Levcu, <io SO volilnih mož, županov in občinskih svetovalcev, kar je gotovo veliko število, ako pomislimo, da ima ves kamniSki okraj le 84 ▼olilcev. Vrhu tega se je shoda udeležilo do 20 krepkih grl broječe pevsko društvo •Lira« iz Kamnika, župan in poslanec kamniški, dr. Samec; urednik ■ Slovenskega Naroda«, g. Ivan Žele\%ikar, dr. <8t*\jer in več druge gospode.
Volilci so si svojim predsednikom izvolili vrlega Trzinskega župana g. Lo-iarja, kateri je volilce pozdravil, predstavil jim g. c. k. komisarja viteza Kaltenegger-ja, potem pa dal besedo g. poslancu Kersniku. čegar govor se je glasil tako:
Slavni zbor! čestiti gospodje volilcil
Ko ste me letos junija meseca izbrali svojim poslancem za volilni okraj kmetskih občin Kamniškega in Brdskega sod-nijskega okraja, ko ste mi izkazali, meni vam večinoma komaj po imenu znanemu rojaku tako laskovo zaupanje, zagotovil sem Vam, da vsako leto po končanem deželnem zboru, dokler traje moj mandat, stopim pred Vas, ter Vam bom poročal o tem, kaj je storil deželni zbor sploh, in koliko sem mogel jaz sam pomagati in delovati sš svojimi slabimi močmi.
Vodila sta me pri tej obljubi dva ozira: prvič prepričanje, da mora biti in ostati vsak poslanec vedno v ozkej zvezi In dotiki sd svojimi volilci, tako, da jirn lehko vsako leto, vsak dan, vsako uio račun položi o tem, kako je izpolnil svoje na dan volitve dane obljube, ter opravičil
izkazano mu zaupanje, in da tudi vsak trenotek lehko poizve težnje in ž*lje svojih volilcev, ter v krogn, v katerega so ga ooslali, stori svojo dolžnost glede delovanja na korist svojemu volilnemu okraju, in da se ne poreče o njem: to se ve da, kadar se poteguje za to, da bi ga volili, tedaj vse obljubi, pozneje pa nobenega več ne pozna; drugič pa me je napotil v to, da sem sklenol sklicevati vsako leto volilne shode, pomislek, da je neobhodno treba, da zve naše kmetsko prebivalstvo, čemu je vendar volilo svoje poslance, kaj sme od njih pričakovati in kedaj In v katerih rečeh se more do njih obračati, ter zahtevati njibovo pomoč To sta bila torej dva glavna uzroka, da sem sklical ta shod, da o tretjem ne go vorim, namreč o svojej dolžnosti onim Čestitim gospodom volilcem nasproti, kateri mi na dan volitve niso izkazali svojega zaupanja, katerih gmotni interes pa sem jaz smatral vedno enotnega z onim mojih zaupnikov.
Omeniti pa moram, da je prav letos jako važno in jako potrebno, sklicevati po našej deželi take shode, kakor nas je denes zbral v tako obilem številu, ker je bil prav letos položaj deželnega zbora silno težaven, in izimši nekoliko krajev, kder ljudje več ber6 in so v ožjjej dotiki z mestom, z Ljubljano, po vsej kranjskej deželi volilci še sedaj ne ved6, kako in zakaj se je izvršil ta ali oni sklep deželnega zbora, o katerem je Še dandenes mnogo hrupa po naših časopisih. Govoriti pa hočem o tem pozneje.
Letos se je deželni zbor sešel junija meseca, in tedaj le v ta namen, da sklene, kako se pokloni presvitlemu cesarju, kateri je imel obiskati našo deželo v spomin Šeststoletnice njenega združenja z avstri-janskim cesarstvom. Vsem Vam so oni slovesni dnevi še v živem spominu, vz-lasti našemu kraju morajo biti, ker je Nj Veličanstvo blagovolilo obiskati tudi Istega Deželni zbor se je poklonil Nj. Veličanstvu 12. julija, in 14. julija pozdravili smo župani cesarja pri ljudskej veselici, in potem mi iz tega okraja v Trzini, Mengišu v Kamniku iti v Mostah. Omeniti moram da je cesar zbranemu deželnemu zboru o priliki, ko se mu je isti poklonil, izrazil, da bode zvesta Kranjska dežela vedno največje milosti deležna.
Podlistek.
Grad Abramsberg.
Mnogi kraji uaše domovine še niso dostojno poznati. Marsikateri kotiček hrani .Se dobrega gradiva za pridnega zgodovinarja na domačem polji. Vipavska dolina ie sicer uŽe dobro poznana, ali vendar bi bilo tu pa tam še kaj najti, kar bi uteg-nolo prav priti nabiralcu zgodovinskih stvari.
Ako se spusti popotnik iz prijazne vipavske doline po cesti na Gol, naleti na tej poti na marsikaj zgodovinsko-zname-nitega. Mej mogočnimi skalami bobni potok Bela, kateri v deževji zelo, zelo naraste.
Gesta se vije le više in više v hrib po dokaj ilolzih ovinkih, dokler se slednjič ne zjedini v državno cesto, katera drži iz Ajdovščine na Col, čez HruŠico, ter dalje v Logatec. Ta cesta gre po nekoii n sledom nekdanje rimske ceste, katera je vodila čez HruŠico do tedanje Emone. Da je bila istinito nekdaj todi rimska cesta, priča nam Še dobro poznani njeni sled in ]>a dva kamena, katera sta rabila za mi-ijine mejnike. Teh kamenov jeden se vidi Se sedaj v Hrušioi.
Po raznih ovinkih, katere imenujejo ondotni Slovenci »rajdea. sklene se cesta z uže omenjeno državno cesto, katera drži dalje na Gol. Nekoliko časa se pomi-kaje Še dalje po cesti, dospemo do tako-svanega »Aužlaka« (tako namreč izgovarja narod besedo »Aufschlag«). To je hiša, kler je bila nekedaj mitnica za sol, katerc^o tovorili skoz Gol (od todi neki
Deželni zbor se je potem sešel vnovič 17. septembra t. I., in tedaj se je pričelo Še le njegovo pravo delovanje, in izreči moram, da ni bilo malo dela.
I. Mnogo prošenj in raznih vlog je rlošlo deželnemu zboru, katerih rešitev je zahtevala mnogo sej v raznih odsekih, poleg navadnega, vsako leto se ponavljajočega dela glede računskih sklepov in proračunov raznih deželnih zakladov. Grešil bi na Vašo potrpežljivost, častiti gospodje, ko bi Vam hotel naštevati vse na drobno, in dovoljeno naj mi bo, da omenjam le poglavitnejŠe točke, in posebno one, katere zanimajo ta okraj.
Tu mi je omenjati prvo prošnjo občine Trzinske tarad reguliranja Peiate in v zvezi ž njo zarad prenaredbe mostu na velikej cesti Čez Pešato, ker ta most, kakor so trdili prosilci, ovira odtok vode, ter vsled tega prouzročuje preplavljenje vseh travnikov na desnej in levej tega potoka in tudi preplavljenje velike ceste. Jaz nisem bil v dotične m odseku, in zato mi tudi ni bilo moč, uže prej, predno je prišla ta stvar v javno sejo, kaj storiti v tej zadevi. Odsek je namreč skleno), deželnemu odboru naročiti, naj v zvezi z deželno vlado ob času povodnji pregleda in preišče tamkej ob Pešati volnje razmere, ter pokliče k tem zvedene«, ter na podlagi teh preiskavanj ukrene, kako " okom priti tem neprilikam. Jaz Bem zboru samem podpiral ta sklep, ter vzlasti deželnej vladi polagal na srce, naj zarad mostu tako naglo, kakor mogoče, stori kaj v tej zadevi, In naš deželni predsednik je zagotovil v javnej seji, da se zgodi. — Jaz sem posebno poudarjal, koliko travnikov posedajo Trzincl ob Pešati, in da so uŽe marsikaj poskusili, zboljšati jih. da pa, dokler so vodne razmere tamkej tako neugodne, ni moč misliti, te travnike do boljše in večje rodovitnosti po-vzdignoti. Poročevalec o tej zadevi je g. poslanec Kamniškega mesta, dr. Samec, in tudi on se je živo potegnol za to. Na* iejati se je torej, da kompetentna oblast-nija kmalu kaj stori.
IL Deželni zbor se je bavil letos obširno o zadevah nalega davka, in tistih mož, kateri so ž njim v tako ozkej zvezi, z davčnimi iztrjevalci ali ehsekutorji. Tudi o tej zadevi sem jaz za besedo prosil, ker so mi bile razmero v našem okraji iz
tudi ime Zoll. Starejši ime je tej vasi PodvelbM Logatec, Crnivrh in dalje, Nad glavo Strlć nam pečine in propadi hriba Kovka. Najviša teh pečin se zove »Solnč-nica«, kder je tudi hrib najvišji. Ves kraj od Aužlaka do blizu Gola imenovali bi lahko zelo divje-romantičnim. Dalje proti Golu se znižuje Kovk v tako imenovani Greben, kateri je na svojej osojnej strani tako gol, kakor najpustejši Kras. Po cesti pridemo do studenca »v Grahovniku« z zdravo mrzlo vodo. Tukaj se nam k mahi ustavi oko na nečem, Česar bi gotovo ne bili pričakovali v tem kraji. Narod pravi tu »pri Starem gradu*. To so razvaline, — to je grad Abramsberg, lastnina grofov Abramsbergov. Zadnji potomec te rodo-vine: Vencel grof Abramsberški, je umrl uhožen pri pokojnem g. dekanu vipavskem, J. Grabrijanu, I. 1876.
Zadolžil ie bil baje tako svoje premoženje, da ni mogel več dalje izhajati. Njegovo posestvo: podrti grad in nekoliko zemljišča, je kupil po njegovej smrti nek domačin za majhno svoto.
Oglejmo si pa grad sam nekoliko bliže. Moralo je biti svoj čas to ogromno poslopje, kar se vidi na prvotnih zidovih. Pozneje, ko bo se dohodki gradu zmanjšali, skrčil se je tudi grad.
Dohodki niso dopuščali tolikega poslopja popravljati. Debele železne vezi vežejo Še danes mogočne zidove. Stolp na južno-zahodnej strani je š« sedaj zeio trden. Njegova okna so s železnimi veter nicami zaprta; luknje vanje, pravijo, so naredile kroglje iz pušk, kar bi se dalo po obliki lukenj tudi misliti. Na večib krajih so v zidu 4— 5 cm. Široka in kakih 4—5 cm. visoka okna, osobito ob glavnih
lastne skušnje znane, in tu Vam hočem marsikaj zanimivega povedati.
Iz poročila dotičnega odseka smo raz-videli, namreč v deželnem zboru, kako ogromna je svota, katero mora plačati naš kmet zarad izterjevanja davkov, in poudarjal sem posebno jaz, da se more temu le v okom priti, ako se spusti nerodni spomladni termin izterjevanja, in ako se zmanjša tisti donesek, katerega mora vsak vplačati, kadar ga počasti dav-karski eksekutor. Do sedaj imamo Štiri obroke ali termine (brište), v katerih 68 terjajo davki: 15. svečan, 15. maj, 15. avgust in 15. november. Vsi vi čestiti gospodje volilci mi pritrdite, da najboljši termin za to izplačevanje je gotovo 15. avgust (Šmarij) in 15. november — tedai se kaj proda, pšenica, fižol itd. Tuli 15, februvarja naša kaia ni tako slaba; prt-Šiči se prodajo predpustom, tudi seno jako drago, če ga ima kedo kaj. Najslabše pa je gotovo s 15. majem. Tedaj je teško za denar — prodati imamo malo kaj, delalce moramo plačevati — in prav v tem težavnem času pa pride eksekutor se svojo rudečo kapo, in nič ne pomaga, dati moramo, kar imamo. Glejte, zarad tega sem se jaz posebno potegnol za to, ter obračal se do slavne vlade s prošnjo, da stori, kolikor mogoče, da se odpravi ta nerodni termin 15. maja. In Še nekaj! Rekel sem, da je tista svota, katero plačajo na Kranjskem davkoplačevalci zarad iztirjevanja po eksekutorjib, ogromna, velikanska. In to je res. Le poslušajte:
Vsa kranjska dežela plača čistega
davka 1 816.000 gR na le«o. in. Is!.; logi so plačali na Kraiijskeffl celih 49.000 gld. samih rube&nskili stroškov, torej skoro 4 goldinarje rubeženskih stroškov od vsakih sto goldinarjev davka. To je grozen interes. Razmera pa ni bila povsod jednaka. V kamniškem okraji na priliko je bilo iztirjanih leta 1881 po poti rubežu i 33.480 gld. pri 3594 posestnikih, v Brd-skem okraji pa 93130 gld. pri 2386 posestnikih. Kamniški okraj je plačal 10C9 gld. 55 kr. rubeženskih stroškov, in brdski 1144 gld. 16l/, kr.
Če pa pomislimo, da vsi ti ekseku-torji, kar jih je pri davkarijah na Kranjskem, — 30 jih je, — veljajo državo komaj 16.000 gld., pa recimo, da jo veljajo 20.000 gld., potem ima država vendar še
vratih jih je veliko. O teh oknih govori ljudstvo, da so streljali 6koz nje na sovražnika. Močni tečaji pri glavnih vratih pričajo nam, da je moral biti grad res dobro obvarovan. Stolp ima tri nadstropja, katera so mej soboj ločena z močnimi oboki. Narod pripoveduje, da je bila tu ječa za male hudodelnike. Dosta hujša, pravijo, bila je ječa na vzhodnej strani uradu pod zemljo, ki se še sedaj dobro vidi. Pod kuhinjo je velika klet. Kar se tiče druzih prostorov v gradu, trdim le to, du se je grad o raznih priložnostih zmanjšal in tako zgubii več ali manj svoje prvotne oblike. Omeniti moram Še, da ne stoji grad povsem na naravnih tleh, ampak podpira ga in mu služi za podlago velikanski zid, kateri se na spodnjej strani vidi. V tem gradu so našli jed nega uže omenjenih miijinih mejnikov, katerega so, če se prav spominjam, pred kakimi šestimi leti poslali v Ljubljano povodom H. Perneta, tedanjega učitelja na Golu. Spomina vredno je tudi to, da je našel nek delalec, ko je slučajno ob cesti v bližini tega gradu kopal, 13 rimskih novcev. Bili so srebrni. Revež sam ni si znal nič pomagati. Ko je zvedel to g. učitelj, rek"l je, naj mu pokaže denar, iti g. učitelj, videč novce, rekei je, da so za Časa rimskega cesarja Mark Avrelija, kar je pričala podoba in letna Številka. S pomočjo g. učitelja je dobil omenjeni delalec za te novce 10 gld. avst. veljave.
Za gradom je tudi globok vodnjak, kamor hodijo bližnji ljudje po vodo. Tukaj blizu je stala tudi grajska cerkev sv. Not-burge, kder raste sedaj zelenjava in sadno drevje.
Tukaj bivajoči narod ve mnogo pri-
povedovati o gospodarjih Abramsberškega gradu. Kakor je Slovencem sploh lastno, da si mislijo stare gradove polne strahu, tako si tudi o tem gradu ljudstvo mnogo pripoveduje.
Mimogrede moram še omeniti, da so bili Golčanje v istini podrejeni grofom Abramsbergom, kateri so imeli zemljišča tam, kder obdelujejo zdaj Golčanje In še dru^i ljudje svoje njive, kder pasejo svojo drobnico in goved ter kamor hodijo po potrebnih drv in listja za nasteljo. Narod Še sedaj dobro pomni, kako je dajal nekdaj desetino omenjenim grofom. Mesto, kder stoji Abramsberški grad, mora biti še od prej zgodovinski znamenito, nego so tu sezidali Abramsbergi svoje poslopje. V starih listinah se nahaja ime: Trillek ali (Trilleck) Trllek. Sploh se pa ne rabi to ime nikdar samo posebe za grad. temuč za celo posestvo. N. pr. »Es wird verkauft von dem Gute Triflek ali Triiek. Mogoče bi bilo, da so imeli kedaj Rimljani tu kale obstanek. To prašanje si lahko razjasnimo, ako vzamemo v razpravo bližnje tega dotikajoče se znamenitosti. Ako se potrudimo od Abramsberg grada, ali od Trileka do eolske cerkve, ali prav za prav do prostora, kder stoji cerkev, je precejšnja ravnica, sedaj sicer v njivo podelana. Vsako leto, ko orjejo, najldejo tu kako zgodovinsko znamenitost; bodi si kak denar ali ostanek kacega orodja ali kuj druzega. Našli so tu tudi nek denar z Mark Avrelij-evo podobo. Če praŠaS katerega starih ljudij, kaj je bilo tu, odgevori ti, da je bilo tukaj nekdaj pogansko pokopališče fctorej rimljansko pokopališče); Da je moralo tu kaj jednacega biti. ;pf1ča nam zid na južnej strani, ki nekako podpira, da n« gre zemija po rebri.
EDIN
OST.
golega dobička pri tem zarubljevanii polnih P0.000 gld.
Jaz sem torej v deželnem zboru poudarja! posebno, kakor sem omeDil, da se olpravi nerodni davčni termin 15. maja, m naj se stroški za eksekutorja znižajo. Ako hi se znižali stroški od dnevnih rubinih zamudnih stroškov od 5 kr. na 2 ali 3 kr.. potem bi se Se vsejedno doseglo, kar se namerava, In ljudem bi se vendar ne nalagal t;ik nepravičen davek. Tudi tukaj je naš deželni predsednik baron Wlnkler zagotovil, da stori potrebne korake pri finančnem ministerstvu, da ustreže našim mu izraženim željam.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Skupnega ministerstva posvetovanje bo prihodnji teden v Budimpeštu. K temu posvetovanju pa so poklicani tudi ministri Taaffe, Dunajevski, Pino in Welserskeimb, ki odpotujejo v ta namen v Budimpešt, Icer ogerski ministri zarad delovanja ogerskega državnega zbora ne morejo priti na Dunaj. Predmet posvetovanja so administrativne zadeve, ki so se začele obravnavati uže, ko ste bili zbrani delegaciji, a se niso dovršile obravnave.
Trgovinski minister je cesarju iz sv. Antona telegrafiSno poročil, da je Arlska gora prevrtana, m cesar mu je odgovoril: Z veseljem in posebno zadovoljnostjo som sprejel vaše pororo-Čilo, da se je posrečilo velikansko delo.
Dunajski mestni svet je 20. t. m. na predlog barona Kiibecka izrekel svoje veselje in občudovanje zarad predora skoz Arlberg, ker ima ta predor velik narodno-gospodarski in kulturni pomen ter je na slavo avstrijskim inženirjem. Mi te izjave ne bi omenili bili, da dunajski mestni svet zadnja leta ni preziral vsega, kar je dunajskemu mestu in državi koristno in bla-gonosno; da bi arlski predor spametil dunajske očete.
Ustavoverna stranka je dobila zelo hud udarec, od strani, od katere so je najmanj nadejala. Znano je, da so judje tej stranki najtrdnejši steber i da bi ona bila brez njih uže davno popolnem razpadla. Zdaj pa so načel-niStva samoupravnih judovskih občin v Galiciji poslala grofu Taffeju zaupno pismo, v katerem hvalijo njegovo spra-vedljivo politiko, ter hudo obsojajo vedenje necega dela zdoljne-avstrijskih, čeSkih in moravskih juaov, ki tej politiki delajo opozicijo, katera opozicija je najbolj Škodljiva judom samim, ker Sčuje narode mej sabo, tako SČu-
Znano je, da je šla rimska cesta čez Hrušico. To nam priča še sedaj v HruŠici stoječa rimska mil|a in pa zid (šanci), kateri seča cesta v dva dela. Slišal sem pa tudi praviti, da so nekdaj skopali tu celo marmornato mizo, ali to bo malo verjetno. Gotovo pa je, da so Rimljani zavarovali Italijo pred navali orijentalsklh narodov. Iz tega je sklepati, da so zavarovali tudi cesto Čez Hrušico. Tuk:<j skoz so se drvili pozneje Longobardi s kraljem Albionom, ki je zasadil zastavo prišedši na Nanos ter vskliknol: Moja je ta Italija. Brž ko ne so se drvili tudi tu skoz Huni z grozovitim Atilo.
Grad Abramsberg ali Trilek stoji torej na nekdanjej rimskej cesti iti morda je bil kedaj kaka rimska trdnjavici. Naš narod ve sicer pripovedati o mnogih strahovitih prikaznih, katere je kdo videl v gradu. Iz vseh teh pripovedek se more le malo resničnega povzeti. Sploh so to le produkti narodove fantazije, katerim povod je bila vsesplošna antipatija, katero ima naš narod do starih gradov.
Vsak vaščan, katerega je neugodna priložnost zadržala, da ni mogel priti o belem dnevu do Cola, kesd se, da je zakasnol; ko pa vendar le mora iti mimo gradu, narodi se slep in gluh. da bi nič ne videl in nič ne slišal. Temu, pravim, je uzrok na-rodova mrzkost do gradov in podrtin. Izvor mora tudi to nekde imeti. Iz teh resničnih ali neresničnih dogodb bi se dalo malo ali nič sklepati o nekdanjem tukaj-šnem rimljanskem gospodovanji, kujti narodova fantazija ne miruje nikdar. Gotovo so pa omenjene najdene stvari v zvezi z gospodovanjem nekedanjih Rimljanov v v i pa vs kej dolini in njenej okolici.
Ivo TroSt.
vanje pa se povsod najprej i najhuje obrne proti judom.
Na Dalmatinskem se pomnoži žandarmerija vsled prošnje tamošnjih občin.
Ogerski ministerski načelnik je 22. t. tn. v državnem zboru hudo obsojal antisemitizem. Rekel je, da je premehko ravnal zoper hujskajoče javne organe, da pa bo zahteval od državnega zbora, ako bi Časniki ščuvanje nadaljevali, naj se mu d&, sicer le malo časa trajajoča, ali obsežna oblast v roke, katera oblast se bo raztezala tudi do tega, da se ne bo smelo tiskati vse to, kar se v državnem zhoru govori.
V	kazenske j pravdi zoper morilce vrhovnega ogerskega sodnika Majlatha je ogersko najvišje sodišče obsodilo umora sokrivega huzarja Bereča v petnajstletno teSko ječo in v poznejSo desetletno zgubo politiSkih in državljanskih pravic. Potrdilo je to sodišče dalje razsodbo prve stopnje gledć druzih dveh obsojencev ter zaukazalo, da se ima najprej obesiti Spanga, za njim pa
Vnanje dežele.
Srbskega upora provzročitelji, kakor upornikom vodji Didič in Gjusič so bili 19. t. m. vsled stoj ne sodbe ustreljeni. Mi jako dvomimo, da ta obsodba srbsko ljudstvo pomiri.
Bolgarski ministerslci svit je skle-nol, da se ima odpraviti državni sv6t.
Pruski delelni zbor se je 20. t. m. odprl. Prestolni govor naglaSa, da so dohodki in troSki v soglasji in da za prihodnje leto ne bo treba delati dolgov. Prestolni govor priporoča tudi zbornici, naj vravna izvenredne davke, kar bode koristno državnim financam in ubogim stanovom; posebno poudarja prestolni govor obdaČenje kapitalistov. — O tem moramo pruskej vladi pri— terjevati, ker davke naj plačuje tisti, kedor jih lahko plačuje, ne pa tisti, ki si mora kruh od ust trgati, da za-dovoli davlrovskej dolžnosti.
Nemški cesarjeviČ je dospel v sredo v Valencijo, v petek pa v Madrid, kder so ga slovesno sprejeli kralj, dvornlki in ministri. Obhajale se bodo v Madridu na njegovo čast velike vojaške slovesnosti in se je v ta namen poklicalo 22 bataljonov vojakov v Madrid.
Iz Madrida se poroča, dasonem-Ski socijalisti poslali novcev v Madrid i nekateri tudi sami tja prišli, da bi vzbudili gibanje zoper nemSkega ce-sarjeviča, a da Španska vlada skrbno čuje, da se vsak izgred ubrani.
Turčija se je začela Francoskej po robu postavljati; poslala je gover-nerjem okrožnico, v katerej naglaSa, da turška vlada ne priznava bardoške pogodbe ; da je Tunis neodvisen del Turčije in da se ima s Tunizijani ravnati kakor s tnrškmi podaniki; vsako tuje vmešanje se ima zavrnoti. To ima Francoska — za Sebastopolje ; — ne-hvaležnost je plačilo svetd.
V	Leicestru na Angleškem se je začelo nevarno gibanje zoper jude; vlada je vojakov tja poslala. Iz Londona pa so poroča, da se je bati, da 1. decembra opusti delo vsi delalci v premogovih jamah. V lastnik i teh jam so se sešli v Birminghamu ter skle-noli, da ne dovoli od delalcev zahtevane višje dnine.
Vojna mej Francozi in Kitajci je pred durmi. Kitajska vlada je poslala okrožnico velevlastim, da smatra napad na Bacninh za »casus belli«. Francoska vlada, ki je dobila tudi to okrožnico, hoče nanjo s tem odgovoriti, da napade omenjeno mesto. Se-verno-amerikanskej vladi pa je kitajska naznanila, da smatra Anam za del kitajske države.
Kitajski poslanec v Parizu Tseng je prejel od svoje vlade gledć tonkin-skih zadev take predloge, da jih francoska vlada ne more sprejeti. — Angleški časniki p* poročajo, da jo kitajska vlada postavila 120.000 vojakov na tonkinsko mejo.
Zmaga krivega proroka v Sudanu se je potrdila in prišla so dotična poročila tudi egiptovskej vladi v roke. Po teh poročilih je bila vsa egiptovska vojska, katerej jo zapovedoval Hicks-paša, v bitvi, ki je trajala od 3. do 5. novembra, popolnem uničena. Egiptovska vlada je vsled tega sklenola, vse ob meji na raznih mestih stoječe posadke v Kartumu združiti. — Poroča se tudi, da angleški vojaki ne zapustć Egipta.
Dopisi.
Iz Divače« 20. novembra.
Minolo nedeljo se je sešlo v Divači na poziv g. Resmana več odličnih mož iz domačega kraja in okolice, da se posvetujejo, bi li bilo umestno in mogoče, v Divači ustanoviti narodno Čitalnico.
V Divači čitatnica?! čujem ugovarjati. Vsaj je nemogoče 1 Premalo bi nas bilo. In sosedje bi teško nas hoteli podpirati?! Vsi ti pomisleki so se izkazali prazni, kajti v nedeljo se je osnoval odbor peterih z nalogo, delati priprave, nabirati vsak v svojem delokrogu u lov in sklicati zbor, da se društvo ustanovi. Imena teh gospodov so nam porok, da se ta lepa ideja obistini.
Pozdravljajoč ta novi tabor slovenski, moram označiti na kratko namen društva, v poŠtev jemaje tukajšnje razmere. Čitalnica v Divači bodi v prvej vrsti internacionalno društvo, v drugej Še le narodno. Imelo pa bode izključno slovanski značaj. Čitanje knjig in časopisov, prirejanje zabav in narodno naobraženje so namen snujočej se čitalnici.
Vaša naloga pa, zavedni Divačani in rodoljubi po okolici, je: agitovati mej narodom, poučevati narod o društvenih namerah, ter ga spodbijati k mnogobrojnomu pristopu; sploh delovati, da se pre-potrebno društvo, kolikor moč, hitro — se v tem letu svetu pokale. Bog i sreča junaška I
Izpod Volnlka, 17. nov.
Ker sem mlad potovalec, bil sem zasežen v cenjenej »Edinosti« št. 90, radi subjekta i nedokazanega objekta. Mislil sem, da ne bi polnil koša, odložiti pero; a korajža, saj je uže marsikateri osoben i slabo dokumentovan dopis zagledal luč nebal Prav tak dopis je zagledal v cenjenej »Edinosti« št. 78, s Krasa, beli dan. Čast g. dopisniku povirskih šolskih zadev, da je možato »molče« odgovoril ovemu dopisu. Tako je pravi
A. jaz, ker sem potomec kraških po-hajevalcev, ker mi leži na srcu blagost kraškega ljudstva, ne morem se zatajevati drugače, nego da površno omenim ovega dopisa nemške citate; tedaj evo g. dopisnik : Vsak količkaj zaveden človek takoj razsodi, da je vesdneven Šolski poduk u*pešneji od poludnevnoga. Čemu navesti toliko pedagogov? Smelo trdim, da je Kraševec preuboŽen, vzdrževati v svojih šolah »vspeŠen«, vesdneven podi|k, ker neznosne so uže dandenes dojtlirde' njega žuljevej roki. On tudi teško pogreša, -qaced-, i popoludne, šibko moč svojih otrolT v hiši, za varstvo manjših strok, na paši i pri različnih lehkih del^
ludi moraliteta i saniteta ne trpite na šolah s poldnevnim podukom, ker, ko-likor je znano, Kraševci ne puščajo svojim otrokom, da hi se po cestah nespodobno vedli, kakor tudi jih ne preoblagajo sd zdravju škodljivim delom, nego vpo-rabljajo svojo deco pri lehkem, otroŠkej moči primernem, uže navedenem delu.
Osmelim se javiti, da prav vesdneven poduk na kraških četverorazrednicah škoduje zdravju, kajti prepričan sem, da deca, oddaljena pol ure in še več, ostaja opoldne »in loco« se koščekotn kruha — za kosilo v roki. Nezdravo je, ako otrok neredno dobiva hrano, denes tako, jutri drugače; da v zimskem Času s praznim trebuhom, na duhu speban, mora se boriti s kraško burjo, kakor tuli z diuzimi vremenskimi nezgodami. Prav tu je pomisliti in česa pomoči roditeljem i mladini.
Kraške četverorazrednice imajo vzvišeno nalogo nasproti jednorazrednicam, kajti po mislih g. dopisnika, s poldnevnim podukom bi v dveh mesecih Šola zagazila iz pravega tira? — No I dalje ne smem soditi, ker nisem kompetenten, inače mi podpiše se »pos«	Vanderček.
V Metliki, dne 20. novembra.
Dragi bralec, ne prezri teh vrstic 1 18. t. m. je bila 6 letnica skrojenja metliških nemŠKutarjev jConversations-Verein-a«. — Pomisli, dragi bralec, le besedo »Gonver-sations-Verein« in mislil boš, da nismo v
resnici v Metliki, ampak kde tam na Reni, kder je mešanica francoskega i nemškega naroda. Omenjeni dan je imelo društvo tega prekoristnega (??) »Vereina« sejo, najbrže z namenom, »Vereinu« slovo dati, a bili so se hudi nekrvavi boji, posebno hrabro se je potezal za obstanek naš č. p. prošt Daniel TrČek, potem tukajšnji grajščak pl. Savinšek, pardon — Savinschegg sem hotel reči, i porezni pristav Polde Petsche; ta g. kričač je hudo naBkakoval nekpga gospoda S., pa on ga je dobro pobijal v tej nekrvavej bitvi. Nastopek tega je: »Duobus legitantibus tertius gaudet«; — navzlic vsemu naporu mu je odklenkalo, mogoče za večno — »requiscat in pace 1«
Domače in razne vesti.
Novice Iz tržaške škofije«
Dekanija Trst se je razdelila v dve; prva obsega: vse mestne župnije, potem sv. Ivan, Rojan, Barkolo in Skedenj; za dekana njej je postavljen veličestiti gospod dr. Ivan Sust, kanonik. Druga obsega: Opčine, Kontoveli, Prosek, Sv. Križ, Bazovico, Katinaro in kaplanijo v Lipici; ta dekana njej ie postavljen čest. g. Prane Cebular, župnik na Opcinah. — Razpisan je konkurs za mesto stolnega dekana pri stolnem kapitelju v Trstu — do 31. decembra t. 1. -— G. g. Jernej Križaj je imenovan administratorjem v Pomjanu; čest. g. Franc Comisso administratorjem v Ćr-uemvrhu; čast. gosp. Peter Zoba\ bode oskrboval podružoico B. D. M. v Karsu; Čast. gosp. Štefan Dettradi je premeščen za duh. pomočnika v Umag; čast. gosp. Martin Prenc je imenovan administratorjem v Ivanacu; Čast. gosp, Jakob Zeben administratorjem v Račicah ; čast. g. Luk« M ožina je premeščen za kaplana v Gradnjo.
Darovi Id razni dohodki za d^adko semenišče od 15. oktobra do 15. novembra znašajo 1774 gld. De* želni odbor v Poreču je daroval 300 gld.
Tržaške novosti. Nesreče. Nek naš znanec, Gjorgje Sopovič, trgovski agent, Srbin iz Pančeve, je bil v sredo na Opčinah, a ko se vrača s6 svojim bratom po takozvanej »Scala santa«, je kar nakrat prišel na strmino in vsled tega skočil 2 sežnja v globočino. Pobil se ni nič, a pretresel si je bil možgane na tak način, da je v dveh dneh, še Čisto mlad mož, umrl. Jutri opoludne bo pogreb. — Na molu »S. Garlo« so fakini razkladali včeraj iz parnika »Calabria«; a vzdigo-valna mašina je nekega mornarja tako nesrečno prijela in na treh krajin Života tako močno ranila, da so ga morali odnesti v popolnej nezavesti v bolnico. —> V ulici «Barriera vecchia« je povozil nek izvošček 721etno Ano Cibulko. — Andrej Žuljan, zidar iz Ricmanj, se ga je predvčerajšnjem dobro nasrkal v Žavljah, a ko se je pijan vračal domu, sta ga dva neznana tako natolkla, da se je streznol, pa prinesel domu ves moder hrbet.
Samomor. Včeraj zjutraj so našli v gozdiču »Collo del pini« okolo 401etnega moža obešenega na nekem drevu. Po zunanjosti soditi, je moral biti rokodelec. Pri njem so našli srebrno uro, gotovine 5 gld. 53 kr. in eno ruto. na katerej ste bile všite Črke G. V.
Plesne vaje. V nedeljo sem po-sjetil plesne vaje »Sokola« v salonu »Monte Verde«. — Misel mi se čini dobra, — ali molimo odbor, da strogo pazi na to: ako-prem imajo gospodje svoboden vhod, da se ne puščajo takovi, koji ne majo od odbora vhodnic. Se nekaj: jaz setn jedan od onih, koji se Žel* učiti plesati. — Ali tega učenja jaz nisem videl — nego se je plesalo dobro l tlo. — Zarad tega bi poprosil odbor, da se strogo bav! za plesne vaje. To bi se moglo tako aranžirati: Od 6. do 7. ure mora biti strogo učenje i plesati je po predpisu učitelja. Potem naj učitelj dopusti vsem svobodo plesa. Želja je, da se t »kola« priučimo, ali koji bode učitelj? To neka bode skrb slavnega odbora.
Izpred sodldSa. Včeraj je sod-nija obsodila nekega mizarja Franca Zig-lerja zarad tatvine na 3 mesece ječe, in uže dobro znanega tata Ivana Smrdu, vuIgo Micel, ki je absolviral Koper, na 2 leti težke ječe zarad tatvine na parniku »Vernerio«.
Goriške novosti. Pogreb rajn. Mite^ža Pirea, vikarja stolne goriške cerkve, bil je v četrtek zjutraj ob 10'/» uri veličasten. Vdeiežilo se je pogreba nad 1000 ljudi odlične gosDode in nižega stanu. Ves kapitel stolne cerkve ga je spremil do navadnega kraja. Milost, knez iu vrhovni škof je osobno pričakoval rakve rajo. ▼ stolnej cerkvi, in je bil ganjen pri cerkvenih molitvah. Pogreb rajn. vikarja je bil dokaz, kako spoštovan je bil rn^j go~ riškimi Slovenci in meščani. Za Slovence je imel posebne zasluge radi društva sv. Mohora, kateremu je bil duša in nevtrud-ljiv poverjenik. Bodi mu zemlja lahka. — Gicilijansko društvo je imelo v četrtek svoj prvi ottčnl zbor. Kakor je uže bilo naznanjeno, pela se je zjutraj v setnenidk-i ka-
Seli maša sv. Duha, katero je daroval č. g. lonsig. Mercina z asistencijo 4 drugih duhovnikov. Ob 1 uri popoludne je bil v se-
EDINOST.
meoišču občni zbor, katerega sp je vdele-žilo nad 100 društvenikov. Prelsednik osnovainpga odbora je pozdravil navzoče ude in v jedernatem govoru razložil namen in korist društva, Ni to so govorili še drugi govorniki, ki so bili vsi navdušeno sprejeti. Potem je bila volitev novega odbora in p.elsednika, za katerega je bil enoglasno izvoljen č. g. Monsig, Mercina. Po občnem zboru je bil blago-slov, pri katerem so se pele Wittowe Litanije ; Tantuua ergo Groisov; i Salve Ragi na Kothejeva.
Narodna čitalnica v LJubljani napravi v nedeljo, dne 25. novembra t. 1. slavnostno besedo v čast in spomin nar. očeta dr. Janeza viteza Bleiweis;i.
1'oroha baronice Winkler jeve s c. kr. okrajnim glavarjem grofom Pace tom vršila se je v četrtek opoludne ob 12, uri v kapeli škofove palače. Po sv. maši, katero je bral kanonik g. Urbas, poročal je mil. g. knezoŠkof dr. PogaČar sam. Navzoči so bili! g. deželni predsednik baron Wlnkler z gospo soprogo; g. Karol grof Pace, oče c. kr. okrajnega glavarja Antona Pace-ta; deželni glavar grof Tburn ; deželne vlade svetovalca grof Cborinsky in baron Pascotini-Juriskovič s soprogama; baron Gabrijel Lazzarini, mornarski častnik ; sestre in bratje Ženina in neveste. Dame so bile v krasnih oblekah in mnogo občinstva je gledalo sprevod pred poslopjem deželnega predsednika in pred škofovo palačo. V sredo zvečer zapel je pevski zbor Čitalnice nevesti podoknico in mnogo občinstva je poslušalo krasno petje, posebno solo gg. Medena in Puciharja. — Zadnje dva dni bil je razstavljen v žoltej dvorani v deždlnej hiši trousseau novoporo-čene grofice. Na stotine gospij in gospo-dičin hodilo je gledat krasne predmete.
Iz Logatca na in pišejo 23. t. m.: Grof Pace, okrajni glavarje prišel sinoči 86 svojo soprogo z brzovlakom v Logatec. Sprejela ga ie deputacija uradnikov in drugih odliČnjakov Logaških. Ob pol 8. uri zvečer se je zbralo pevsko društvo logaško z ognjegasci v gostilni »pri mesarju« in potem se je pred gostilno vredila prekrasna baklada, katera se je napotila v Zgornji Logatec, kateri je bil krasno raz-svitljen. — Tam so se združili s baklado v prostorih bralnega društva tudi pevci zgornje-logaški; potem so vsi skupaj ko-rakali pred grad, na katerem se je ble-sketal transparent: zZivila novoporočenal« Pevci so zapeli: »U boj«, »Pozdravljam« in Ipavčevo »Domovino«. Petje je bilo
prekrasno, da je Človek kar strmel. — Grof Pace ie prišel sam mej pevce in se je zahvalil bi izo tako-le: »Lepo se vam
zahvaljujem sa prijazni sprejem in za prelepo petje v svojem in v imenu svoje soproge. Nadejam se, da bode prijateljstvo, katero ste deues izrazili, trajno; od moje strani se bom prizadeval, da bode.« — Stiskal je potem pevcem roke In od. mevali so pri tej prliiki »živijo«-klici in od vseh strani grom topičev. — Navdušenje je bilo veliko, veselje naravno.
Miklodidev V O. rojstni dan in 40 letnica neumornega delovanja na jezikoslovnem polji praznovala sta se v sredo 21. nov. na Dunaji na jako Blovesen in primeren način. Čestitali so mu sovreme-niki ln učenjaki iz cele olikane Evrope, in adrese so mu poslala vsa učena društva iz Rusije in Balkana. Tudi iz Trsta so odšli nekateri telegrami. Ruski car mu je podelil red sv. Stanislava II. vrste ln srbski kralj Milan odlikoval ga je z redom
tav. Save I. vrste. Dunajska univerza mu e Izročila veliko zlato svetinjo — Miklo-ličevo svetinjo z njegovo podobo. Zvečer se je zbral ves dunajski svet v dvoranah vrtnarske družbe, kjer so visokošolci slovanske narodnosti jubilarju priredili slavnostno akademijo, iznenadili ga z raznimi darili ter mu naposled napravili komers. Pela se je po jedna češka, slovenska, ruska, slovaška in poljska narodna pesem. Miklošič je velikan, na katerega smemo mi Slovenci s ponosom kazati, ker Miklošič je ne le eden prvih avstrijskih, ampak tudi eden prvih evropskih učenjakov.
Viiliarjeve skladbe, katere so prav zdaj aošle iz Karlovca, dobivajo se Pri uradniku delalskega podpornega društva, gosp. Dolinarju Corsia Stadion 11. po SS gld. 20 kr. Omeniti moramo, da so skladbe lepo tiskane ter obsega knjiga 30 skladb. Priporočimo to najnovejšo izdajo vsem prijateljem glasbe.
Ulova Šolska knjiffa Ravnokar prišla jrt na svetlo šolska knjiga: Priro dopis rudninstva ali Mineralogije. V porabo nižjim razredom gimnazije in realke. Spisal Fran Erjavec, c. kr. profesor. V knjigo je vtisnenin 37 podob. V Ljubljani. Založila in tiskala Ig. v. Kleinmavr & Fed. Bamberg 1883.
»Ueher Bana's Parvatlparl-nayanataka.« To je naslov knjigi, katero je spisal in izdal naš prijatelj g. profesor K. Olaser in ki se dobiva na Dunaji pri »Um Gerold's Sohn«. PArvatipa-rinay tu&tika je igrokaz, ki se pripisuje pesniku Bani, ki je živel v 7. stoletji p. K. Učeni n;tŠ prijatelj dokazuje v tej knjigi, kako je nastal omenjeni Igrokaz in v kakej »vezi je z bajkama -Nataka« in »Kum&-rasambhava«.
Jutri veselica ženskega oddelka
delalskega podpornega društva v dvorani • Monte Verde« — Začetek ob pol peti uri popoludne.
Policijsko« Tatovi so vdrli v neko stanovanje v »Via della Loggia« Št. 5 In odnesli zlata in srebra nad 200 gld. vrednosti.
. Vzgled ljudske iole, kakorSna ne sme biti. V o^erskej soseski Hout-Kovac je ljudska šola v nekej lesenej koči, ki ima eno tako nizko izbo, da človek v njej ne more po konci stati, in dve okni, ki ste obe toliki, da se obe lahko zakrijete z eno polo papirja; temu nasproti pa so vrata tako razpočena, da perutnina lahko hodi skoz razpoke. Dimnika ni in zato so po rimi v šoli celi oblaki dima. V soseski je 60 za Šolo sposobnih otrok, sedeti pa jih v šoli more le 12, drugi stojć, ali pa na tleh leić. Soseska je uže večkrat prosila vrhovnega župana, naj Be preskrbi druga šola, a nič ni opravila.
šolske štedilnice (hranilnice) se na-pravljajo v mnogih krajih, tudi po Slovenskem in čujemo veliko hvale o njih ; a kdor to stvar premišljuje, mora priti do dvoma, ali niso bolj škodljive, nego koristne. Shod učiteljev ria Hanoveranskem jih je zavrgel iz nravnih in pedagogičnih uzrokov, in to se je zgodilo tudi v nekaterih drugih krajih.
—	Tudi na Francoskem so se vzdignoli zoper nje. Pariška »Societć d'6conomie politique« je to zadevo pretresavala v seji, večina govornikov se je izrekla zoper nje, iz pedagogičnih ozirov niso priporočljive, ker rede v srcih mladine pohlep po denarju, podpirajo skopost in uničujejo čut do del usmiljenja. — Ali niso one tudi nagib k tatvini ? Na vse to naj bi se dobro pazilo, kder so take hranilnice.
Slavnoznani popotovalec po Afriki, dr. Holub, se je 23. t. m. odpeljal Iz Hamburga na parniku iPretoria« v Afriko, da bo nadaljeval preiskavanje tega imenitnega dela sveta.
Pri Izpitu. Profesor: Gospod kandidat, povejte mi, kaj je goljufija?... Zdi se mi, da ne veste: Goljufija je, ako kdo porabi nevednost druzega, da mu Škoduje.
—	Kandidat: Vi tedaj veste, katero hudodelstvo storit*1, ako mi daste slabo spričalo!
Ubozomu manjka mnogo, skopuhu — vse i
Zarad pomanjkanja prostora smo morali denes nadaljevanje nove obrtnijske postave izpustiti; nadaljevanje pa pride prihodnjič.
Antv/erpen 13. septembra 1683.
Velecenjonl gospodi V prilogi dobite detet frankov, in Vas prosim, da mi pošljete za to svoto sladovega koncentriranega izlečka. Ivan Hoffovo zdravilno pivo pijem uže 6 let, jaz ga dobivam redno li Amsterdama. Jaz Vara ne morem z besedami izreči, kak uspeh je napravilo to pivo v mojej družini. Jaz in moj sin nisva več mogla tečno jesti, ne spati. Moja hči je bila nervozna in bledična; Vaš živenski in zdravilni balzam — tako imenujemo Vaš izleček iz slada — nas je zopet popolnoma ozdravil. 8 posebnim spoštovanjem znamujem Vam vedno hvaležni pl. Westphal, major r. s. zdol tukaj, »Hotel Wien*. - Predstoječe pismo, katero je prejel
S Ivan Hoff, dvorni oddajalec na Dunaju, raben. Brdunerstrasse, št. 8, dne 14. septembra 1883, se od besede, do besede glasi tako. Jasno se kaže, da je uspeh Ivan Hoflbve zdra-
V i 1 n C p'll,J r\r\ tv/. Inn	.. - J^i___' t
bolezni
iolno zdravljenje iudi.
se kaže, da je uttpeh Ivan Hoflbve zdra-pi vrt po polen, kder gre za odstranjenje ni v želodcu, ali vzbujenje apetita ln po-t zdravljenje nervoznih, in na krvi bolnih
Poslano.
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromni*B•
Trg u o porodilo.
Kava. — Tendenca za vedno vite cene, kupčija zdatna. Prodalo se je te dni do 8000 vreč Rio po 52 do 70 gld., 1500 vreč Rio 1 p0 71 do 88 gld., 5000 vreč Santos po 63 do 70 gld., 1600 vreč Java po 72 do 76 gld.
Sladkor — slaba kupčija po vedno nižih cenah. Prodalo se je zadnje dni 8000 vreč sladkorja po 28 do 801/, gld.
Sadje — srednja kupčija po stainih cenah. Pomeranče, limoni 3 do 5'/ gld rožiči 6 do 6'/, gld., fige v vencih *13 do 16 gld., v sodih 16 gld., datlji 30 gld., opaža 17 do 21 gld., cvebe navadne 15 do 17 gld., Elemć 18 do 26 gld., Sulta-nina 22 do 40 gld.
™	jedllno 40 d0 45 gld., namizno
80 do 90 gld.
Petrolje. — Cene vedno viSe, denes stane uže 12'/4 gld. Tendeuca za Še viŠo ceno.
DomaČi pridelki. — Fižol rudeči 11 gld., bohinec 12 eld., koks 13 gld., mešan 8 do 9 gld. — Maslo, dobro, naravno 90 do 98 yld.
Žito. — Pšenica ruska 9 gld. 60 kr do 9 gl I. 80 kr., koruza podonavska 7J. goldinarjev.
Les — stalne cene, dobra nada za večo kupčijo.
Seno — 4 gld. 20 kr. dj 1 gld. 50 kr.
Dnaaj»ica borsa
dne 23. novembra. žnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 75 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79
Zlata renta......98
S'/, avst. renta .... 93 Delnice narodne banke . 837 Kreditne delnice .... 280 London 10 lir sterlin . . 120
Napoleon.......9
G. kr. cekini......5
100 državnih mark
59
25
30 \
50 . 35 • 57»/,« 70 . 10 •
Dr. IVAN BRUNETTA,
dravnik, ranocelnik In ostetrlk sprejema bolnike vsak dan od II do 12 ure dopoludne in od 4 do 5 po-ludne v lekarni 1HANZON1, Via
6-6 alle sette Fontane N. 1.
V omenjenej lekarni se govori tlo-veneko in uboge se leči brezplačno.
I
Priporoča se
novo prodajalnico
raznega blaga za obleko
BRATOV RUD AN
3-3	na
Corsu Nr. 27 nasproti Caffe „Imperiale".
Najniže cene.
Govori se slovensko.
Začasno naznanilo
Ponižno podpisani ima čast, da spoŠljivo naznanja si. p. n. občinstvu in c. k. posadki v Trstu, da zopot odpre v soboto dne 24. novembra zvečer uže od nekdaj poznano, popolnoma obnovljeno gostilno
,Duon Pastore'
z vinotočem (Osteria o Bottigleria) vred in sicer za lastni račun. Sobe 80 soldov in viSe.
Istodobno naznanja podpisani, da se pri njem nahaja zaloga najbolših namiznih in boteljskih vin vinarskega društva Isterskega v Poreču, kakor tudi zaloga tukajšnje svetovno znano tvrdke Emilio Bouillon, katera vsa vina se prodajajo po najnižjih cenah.
Sč spoštovanjem : 2—2	Gr. Hochwind,
Borano poročilo.
Na borsl prevladuje mlahovost: kurai državnih papirjev pri vsem tem trdni.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
p«r eonunerolo «4 I ud utrla.
versamentiTn contanti
Banconote: 3' V/o anaue Intorosse verao prenvvlso dl 4 glornl
3'/»» » » » » «8» 3*/t» » » » ■ »30»
Per le lettere di versamento attualnoente in circolazione, 11 nuovo tasso d' interesne co* mincieri a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a aeconda del rispettivo preavvUo
Napoleoni: 3 0/« aunlRter«Me veru preavvUo dl 30 gUrnl
3'/«» » » » » » 3 neti 3'/t • " * * » »6»
Banco Giro: Banconote 2V»°/e "opra qualunque somma Napoleoni senza interessl Assegni
oopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, G raz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco speae.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e ineasso couponi '///o provviglone.
Antecipazioni ■opra WarranU ln contanti, interesse da con-venirsl.
Median te apertura di credito a Londra HJo provvigione per 3 mesi. » ofTcftl 6% interes se annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-venlril.
Trloste, 1. Ottobre 1883.	(49)
«• PORLI
'Waierprofl in plašči po
l>;ld. S.IS in viš*>. HoČnlbl (inufi) iz koiuhovlne po
SO soliiov in v Se komad. Sukneno blago »a molke
po gld. I .IV uietr iu više. Volneno blago sa ženske
po 90 soid. metr. Pregrinjala z 1 posteljake po ^O roM. Preproge za mostovže iu sohe 15 soli. in višo. Viožll-bovine za obrol)ljenje SS sol'1. metr. Savratnlkl iz kožuhovine po gld. l.fO. FI ,nelaiz čiste volne eld. t met Govori se slovensko
L Cor»o Kr. 99.
Velika zaloga
zimskih sukenj
v ražnlh barvah, poSev i z volnenega tka« nja po najnovejšem krovu
^ gol«l. 15 komad
kakor tudi popolne zitnBke obleke iz no-vošegnega sukna po f^ld. iS.
6—5	v krojaćnici
PELLEGRINA LEVI
"Via m. Antonlo Nr S. nuprotl kavarne *alla Stella Polaren.
G. Piccoli,
homoepatičen In ale-
opatičen lekar »Pri Angelu*
r Ljubljani,
na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 letni skuini te le
izborne zdravila.
AntlrrHeumon, najboljše zdravilo proti preblajenii kostoboljl, nromotl delavnih cutnie, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Dr. Mora-vo sredstvo zopor mrzlioo je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj ielodečno kapljico. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenjo, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen ln nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je Želodec pokvarjen z jedjo in pliačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih ln proti zlati Žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najbolji« In najvpllvseji« prave norveško pomuhljovo jotrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnlci, kašlju Itd. Steklenica 60 kr.
Paotllo It »ladsega ekstrakta (Malz Bonboni; proti kaSlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Rastline santonlnoke; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr, 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
Sallollno pastlle proti prehlnjenjn najboljši pripomoček proti davici (dilteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj ln hripavost, škatljica 20 kr. NaroBila so Izvršujejo točno 00 polti
na poltno povzetje.
16-5
t
uda obrtnosti.
Le 4 gld. 50 kr.
g c. k. patentom previđena ura z nihalom z nabijalom in kazalom dne-vov (datuma)
iz najfinejšega, pobranega orehovega lesa, lepo kornižiraria z nihalom in bronovlnl uteži. Razun teh prednosti ima ta ura nepre-plačljlvo lastnost, da se v noči
nje c. k. patentirano kazališče sveti
v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem sijtju ln se za intenzivno svetilno moč
jamči 10 let
Ta zbog nje prednosti jako ugodna ura, je prcpotrebna vsakemu, posebno zato, ker naznanja tudi dneve, tn sicer je nad kazališčem ure drugo kdzališče, na katerem so v rudečej barvi dnevi od 1 do 31, katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika i>am mehanizem ure naprei.
Stotine in stotine odjemalcem, kateri so videli ln kupili to uro, so bili kar očarani zarad še nepoznane.
neverjetno nizke cene.
Mi smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to, da od kar so poznane ure, šo nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega ce-nega ln morda se kaj tacega tudi v 100 letih zopet ne nameri.
Svarilo. Vsaka moja ura ima na kazallšču pozlačen napis ..Pntent".
N&ročbe, katere se izvršujejo le s povzetjem, ali pa proti pošiljaivi denara z naročbo. naj se poŠi ljajo na adreso:	6-6
Patent-Pendel-lJhren-Fabriks-Depot SCHAPIRER. WIEN. II., Schiffamtsgasse 20.
Aux trois Francois
^ jI	veliki trg pod »HOTKL GARNI«.
pjg Došla je velika poši^jatev klobukov angleSkih. iz klobučevine za možke in za ntrnlrn nn />ani 9 nlrl PillHil.:
muMc m otroKe po cem 2 gld. Cilindri, nekaj novega po riH gld. 4.50. — Pregibljivi cilindri (gibus) iz atlasa po gld. 7.
r ■ ■ ~
3—2
Aux trois Frangois
veliki trg pod »HOTEL GA UNI«.
2 P
m
Alojzija Majfer-jeva
[trgovina piva v stekle nicah v Ljubljani
priporoma izverstno ex-portoo marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	21-12
Strašanska katastrofa
v Casamiooiola
28 julija je bil švicarski fabrikant ur lintfjCM iz Chaux de Fonds
■■P" na Ischiji zasut
in je tam v 41. letu umrl. Vkljub vsem preiskavanjem postavljenega kuratorja Gla-como Buliato-ja v Napolju, ni hllo mogoče najti ne sorodnikov, ne drugih pravnih naslednikov, vsled Česar je vse premoženje zapalo državi. Pošiljatov 2463 pravih švicarskih ur in mnogo zlatenine, katero vse je bilo na poti 6iz Dunaj na jutrovo, mora] je vsled tega obdržati 7. avgusta špediter, gospod Franc Qevauxflls, in je bila ta pošiljatev izročena podpisani komisijski hiši za zlatenino dne 15. oktobra t. 1 z nakazom, da razproda vse to blago le proti temu, da dobi zanj, kar znese, voz-nina in carina, torej »kor* Zastonj, da se le more zapuščinska obravnava poprej iz-vršiti. — "Vse ure so reparlrane, torej urejene na minuto, in le fasoiia in graviranje zlatenine je toliko stalo, kolikor se dene s zahteva za vse. -
350 ko*adov žepnih ur na cilinder iz najfinejšega francoskega double-ziatu, ali i>a močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljoširanih, z močno pozlačeno verižico, zlata fasoua, fino na minuto repariranih. Vse skupaj le gld. 4.90; iste iz pravega 131otnega srebra po c. k. uradu za punciranje poskušene in močno pozlačene le gld. 6.50. Iste ure na cilinder iz teškega, pravega 14karatnega zlata po c. k. uradu za punciranje poskušana, poprej gld. 45,
zdaj pa za smešno ceno od Ie gld. 16. 250 ur na tidro iz najfinejšega francoskega double - zlata, ali močno posrebrnenega nikla, fino graviranih in giljosiranih, na 15 pravih rubinov, z natanjčiiim strojem, kazali za sekunde in krasno verižico, fino repasiranih le gld. 7. — Iste ure na sidro (anker) iz težkega 131otnega srebra, po-skušenih po c. k. uradu za punciranje in
močno pozlačenih le II gld. 200 Vlfashlngtonsklh rementoir ur iz močno posrebrnega nikla ali double-zlata, navijajo se brez ključa, z mehanično pripravo za kazala ali sekunde, reguliranih na sekundo, najizvrstnejša ura sveta. Cena s krasno verižico vred le gld. 8 30. 180 srebrnih remontoir ur iz težkega 131ot-nega srebra, potrjenega po c. k. uradu za punciranje, navija se bre2 ključa z mehanično pripravo za kazala, plošnato šipo, emailiano kazališče in s kazalom za sekunde reguliranih na minuto, najizvrstnejša ura sveta. Poprej gld. 25, zdaj za smešno ceno od le gld. 13.
Da vse ure gredo natanjčno,
W jamčim 5 let.
217 prstaio i Iz pravega zlata s ponarejenimi briljantl v vseh velikostih, pravo 6 karatno zlato in v fiuej Škatljici, komad le gl. 3 75. 184 parov uhanov iz brlijaatov oli gumbio, iz
6 karatnega pravega zlata s krušnimi brl-Ijanti v linej baržunovej škatljici, par gl. 3 75. 222 parov uhanov Iz pravega zlata punci-ranega na 6 kuratov z najlepšimi koralami,
se škaljico le gld. 1.50. 164 medaljonov iz francoskega double-zlata s
ponarejenimi brilj inti le gld. 2.50. 150 naprsnih in ovratnlčnlb zaponk iz čistege 6 kar. zlata. Zlato je potrdil c. k. puneovni urad, vdelani so vanj« krasni ponarejeni
dijamanti, z škatljico vred 1 gld 80 kr. 250 iemiietnib gumbov iz čistega 6 kar. zlata s prelepimi ponarejenimi dijamanti po gl.1.80 Vse okrasje je tako lepo brušeno in se tako sveti, da nadomeŠčuje najlepšo, pa predrago
pristno okrasie. Naročbe po pošti, kakor tudi telegrafične, katere «e izvršujejo proti povzetju, ali pred-pošiljatvi dotiČnega zneska, naj se pošiljajo na
ScHweizer Uhren- und, G ldwaaren-5— 2 Vertreiungshaus WIEIST Leopoldstadt. Schiffamtsgasse 20.
Vincencij Hmeljak,
mehanikar
Cortia Giulia 666. [Odlikovan natrža-škej razstavi leta _ 1882. ^^ izdeluje rotne mline si vsakovrstno iito po naj niže j certi, namreč od 65 do 180 gld.
NOVA LEKARNA
„ALLA GIUSTIZIA"
(k pravici)
MARKA RAVASINI
na kolodvorskem trgu (plazza della Stazione)
bode vedno previđena f=e svežimi Jeki napravljenimi po najzvedenejših rokah, in z vsemi lekarniškimi posebnostmi inostran-skimi in domačimi, kemičnimi izdelki in mirodijami (drogami) ranocelniŠkimi pripravami in k njim spadajočimi stvarmi, predmeti za kemične laboratorije in z vsem, kar potrebujejo lekarničarji in obrtniki.	6-3 Govori se: italijansko, nemško, slovensko in francosko.
tbmi
Vesela nada
za bolnike in okrevalce.
Proti kail]a, bripavoatl, prsni In želodčni bolečini, onemoglosti, euSlol. slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepilno sredstva zs okrevalce po vaake) bolezni. Kder nI pomagalo uže n<8 druzegs, pomagali oo prvi In edino pravi, 59 krat odlikovani Ivan HofT-ovI zdravilni Izdelki Iz slada (molca) In sicer pri sto-tlsočlh, kateri so bili aže proglašeni za neozdravljivo, bili so Jim pomoč in zdravje In bolniku so dali zopet Klvenje In idravje.
(La ■tno besede ozdravijenln ) Na edinega bnajdnika in izde oralra pravih zdravilnih isdelnov iz slada, c, k. dvornemu rdd*jalcu In o4-
dajaica skoro v,-oh evropskih vladarjev, gospodu
IVAN-u HOFF-u,
k. svetovalcu 7» narofibe, pogestaiku zlatna kril «. za saalnge s Krono, vtem viaokin pruskih in nemlkih redov, im Duniju. tovarna: Sti\dt, Graheuhof, BrSuer-atrasite 2, pisarna in zaloga: Graben, Urauerstrassa 8.
Kg r, 1. septembra. VelHcenjeul gospo i ! S tem Vas pr>siu.t da mojo nar Cbo i/vriite dobro in hitro, kajti Jaz sa-i. n ej od-Jenitolei in cenilnci VaSih po Bogu blagoslovljenih zdra-vilniti izdrUov iz slada, katere Vi napru''ljate v nr>ćo CloveMtva. Ko s»m gi leta 18C0 bival v Braunscliwcif.-u, rabil sraz naj bolj Ni m uspehom pro i hi- , oroidam in pokvarjenemu Celodou Vata nedosegljiva zdravilna sredstva iz -liuLi. Zdaj po letih dobrega zdravja, zopet trpim in rabim Vufia zdravila iz slada in jaz s^m gotov, ker imam zaupanje, da mi bodo zopet pomagali, kajti jaz sem porabil Be ie 16 steklen ic slad nega piva in 4 fuate Rokolade, in u(a se čutim boljlega. Jaz Vaa *a-gotovim, da /im bode ino alo CloveStvo noataviti ve&en inek, ker ste iznaili tako okusno Rokolado, slatino
spoi
pivo in bonbone; vsak Človek te izdelke rad uti ne zametujri ■ tuin svojega douara. Vufiin &8 odiikovitnj ste pr«d Bogom in svetom vestno 'aslulili. Moj biBni rdravhik je pripor. Bil naduSItelju Flica-u Va*a p repa rop iz slada, kateri Vam se je tudi javno zahvalit zi uspih; njegova mati se ima zahvaliti VaBim nlaln in zdravilom, da Re »Ivi, prav tako tudi uradnik Magde-bdrRke zavarovalne drulbe. Kujawa, latercga go>pa je bila ufe odpovedana in je zdaj popol: oma zdrava. O mojej matrri Vam v Sast rosnioi naznanjam, di Je bila uRe onemogla, bolola sta jo felodeci prsa in imeU Je nlpdico, a po 7 in pol mesečnem uživanju VaRega Isa-nii.i izleSia, Škrat vsaki dan i:i /JotraJ in zvetfer 1 kozarec slado'e Rokolade, je t ko dobro ozdravila,! i nj kot 78 letna gospa vodi gospodi Jstvo in vedno ni oli z i Vas. Tukaj notri Vam poRIJem 10 gld.; poRljlte mi sladovega piva in Rokolhde v Benetke, Hotel Bauer. — Vai za veke hvaletni
■ .Radollnakl, Cbcramtman.
Uradno poročilo o zdravilu.
C. k. priv. osrednji od< or itd. v Flensburg-u. Ivan HofT-ovo pivo iz sla o vega izvlečka se je pokazalo kakor Izvrstno sred tvn /a krepranje.
Major Witigo, poslanec kr. pruskih lazaretov.
Opomin in opomba.
Naj se tirja le prve, prav« Iran Hoff-ove izdelke iz B 1^4» z varovalno marko pri c. k. trgovske| sodniji avstnjikej in ogersk<;j zkbiljeReno [slika izttajdnikuj Ponarejaaiut izdelkom drugih manjkajo zdravilna ze iiflća i i pa niso prav napravljeni, kakor Ivan llMT-ovi izdelki iz slada in vteguejo torej, po izreku zdravnikov, eelđ Rkodov iti.
Pano pravrga Ivan Hoff-ov»*a adravilnaga piva uuntt {B aladoveca Isladha : 13 steklenle gld. (1.0(1, 28 steklenic gld. 12.08, ht steklenic gld. 21.4». — Od IS steklenic na zgoraj so pivo po*lje franko v h Ro. Za po-Riljatev iz Du-aja : 13 steklekleuic nld. 7.2«, 88 ste-klet.ic gld. (4.61, r>8 aisklrnio gM. 29.10. 1p> kilograma Rokolade la ilada I. gld. 8.40, II. gld. 1.60 lll.gld. 1. (Pri moĆnejR h uaroćbah dovoli se rabat J Koncentrirani aladovnl lale<*«k 1 stekleni a gld. 1.12, l|-i steklenice 70 soldov, Bonboni la slada : 1 inolnjiea 00
so Ido v (tuiii li2 ali J f4 moRi.jiee.) § Barofbe pod S gld.vredno.il u n« IsvrRajeJo. 0
Prvi, p avi sluz razstapljajotfi Iva> Hoff-evi prsni bonboni Is alada so v m dretn papirju. Pri kD]>ovanja naj so odlodno terj.i h take.	12—S
GIuaIio zalogo v Trstu ima: Franc Ks.
Princ, lrt?oVPC na Akvpdntu. v LJubljani: Pettr Lassnigg, v Gorici: O, ChmtofoUtti, v Mariboru : F. P. Holasek na glavnem trgu; v Ptuji: J. frasimir, lekar-
mmmniminmmnM
Nič več kašlja
10-7 l*rwni čaj
napravljen po lekarničarju O. B. Rovls, v Trstu. Corto 47
ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mno^a naročila, spričevala In zahval.-, ki dohajajo od vsoh strani in pa uspehi prvih tnk zdravnikov.
x 2 I jR sestavljen ii ».amih rastlin in Cisti kri, ima dober okus In velia en zavoj za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestenjo života in proti madronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. In se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. En« skatlja velja 30 soldov.
Plaiter in tudi Hektara proti ksrjlm očetom in debelej ko« - cena S plaštrov za kurja očesa 20 soldov. - Ena sleftloniea tinkture 40 soldov.
Edina laloga v Trota v lekarni Rovis, v Gorici v lekarnah Crlotofoletti in Pontoni, in v AJdovKlnl v lekarni Guglfelm. Vtej lekarni govori sr todi slovenski.
wmmmm
mmiiHtmt
NarapMce Avjlro-Oprsk
Nujni okli a!
Zarad podedovalne razdelitve so dedifti 121 let obstoječe trgovske hiSe Ivan Karol1 Kunmhmldt v 9eji dne 1. oktbbra t. I. iskife-noli, da dajo v najem dosedanje prostare 15. decembra 1883 in prodajtrvse v zalogi' nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo I«i surovine dotičnih izdelkov, to-rej skoro Kflston|r da bodo ib mogli prostore »prazniti do 1. novembrai
To le blago Je še v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejjega angleškega Sifona s pravimi' švicarskimi vezenim: všitki, resnično umetne ve* zarije, po gftl. 1.50 komad in gld. 16.50' tucat.
1500 ženskih nočnih korsetov prav iste-baže. prav dolgih in po vsej dolžini všltimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava kra~ sata za vsako damo, komad gld. 160,'. tucat po gltl. 16.50. Iste iz težkega* parheta komid gld. 1 60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sfe švicarskimi svilnatimi portami po piti. 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudeteoa kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevlne komad pld. 1.75. fote iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad eld. 2.50« 856 tucatov ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato nališpamh z zobci, kompletno vetike par po gld. i25, tucat gld 14 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, Sveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov pregrinjalnih garnitur i» da-masta z vtekanime slikami cvetic Itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gtd. 2.85. neobhodno potriebao za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 0000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat gld. 9.75. 2000 velikih ženskih fačolov za &ez rame iz najfineje berolinske volne z dolpiml franžami v raznih barvah, kakor be-lihcrujavih, drapanih, karhranih, turških komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, k»kor: rujavt, sivi, meftane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franŽami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, Šial za dame rabljivi, še cel6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov plalna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišno rabo komad 5.50.
Kor cene pavole rastejo, bodo v kratkem še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lion^ke svile, višnjeve, bele, rudete, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke c»ne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskin pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava« tami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti nsgmanj gld 15.- na enkrat dobi remu-neracijo, ali bfezplo^no eno Švicarsko uro Iz fruncoskega pozlačenega brona Plastika z dol po verigo; fca natančnost se Jam^l 2 leti.
Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na	8—6
Erbschafts-Yerwaltung Rabinowicz, Wien, ti Schiffamtsgasse Nr. 20.
C k. priv. tovarna
Leooolfl TBdesfco & G01D9. Dunaj.
Najelcgantnejše
obleke za gospode in otroke, kakor tudi narodne obleke za male in odraSčene dečke.
Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost »JVouveautćs«.
U
o
M
B
M*
O
o
Podružnica pri 10-9
ALEKSANDRU EISENSTAEDTER v Trstu. Corso it. 2.
Portlandski in Romanski
najboljše vrste i po Zmernih cenah
renomirane tovarn« v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
Via Cartatla 19. 12-10 Zaloga cevi, poljedelskih strojev,, se— salk (purap) mašinsko- olje, jermen«' itd-
Le jedenkraf
podaje »tako ugodna prilika}, da si zm polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
tamkaj.
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so- nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švicovsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dVoialjiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno,- ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane VfMlilsgtoMk« Sspns >rt so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirana in giljoSirane ter so atnerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter ga-riRtilmo za vsak* ar« pet lat.
V dakaz gotavega Ja»atva la atraga aa-HSaeati, prevzanana a te« dallaast Javno, da vaake aeprlitojefo aro nazaj vzaammo in a drogo zamenjamo.
IOOO komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno aataaffaa regulo-vane; razen tega so< tudi elektrogalvanično
pozlačene, z verižico, medaalijonom itd., preje jeden komad'gt. 26, zdaj te gl tO 2q. IOOO komadov krasnih ur na sidro (an-
keruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali; kazalom za trenotke in kristanim ploičnatim steklom, natančno na aekande repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. ICX}0 komadov ur na valje (cilinder-ur) v giljoSiranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in barzunastim etuijem preje gl. 16, zdaj le gl. 6 80
IOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneca srebra, odobrenega od o. kr. denaraega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi etektričnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsako taka uro stala je prejo gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 650 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od a. kr, denarnega orodo, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi beneetjanska vratna verižica; prej je stat jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov Washlngtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c. kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj
fa neverjetno samo gl. 16.
OOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gh IOO zdaj gl. 40.
66O komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 86O komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, prejo gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov:
(SDIhiPaaD-^tiii^^iflkfidflf
der	12-3
Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Lastnik. druStvo »KD1NOKT«. — Izdate^ in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIC
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu,