Tanja Golob
golob.tanja@gmail.com
COBISS: 1.04
uporaba geografskih 
informacijskih sistemov pri 
pouku geografije v srednji šoli na 
primeru programa Quantum GIS
Use of Geographic Information Systems in Geography 
Class at a Secondary School Using the Example of the 
Quantum GIS Program
Povzetek
V prispevku so opisane značilnosti in 
primeri uporabe geografskih informacijskih 
sistemov (GIS-ov) pri pouku geografije 
na splošnem sekundarnem nivoju 
izobraževanja. Predstavljen je primer 
projektnega učnega dne z naslovom: 
Dan GIS pri pouku geografije (z uporabo 
programa Quantum GIS (QGIS) ter javno 
dostopnih prostorskih podatkov), namenjen 
dijakom tretjih letnikov gimnazije. osrednji 
namen je, da se izbrani geografski 
informacijski sistem predstavi kot učni 
pripomoček, orodje, ki ga lahko učitelji 
in dijaki geografije uporabijo pri učnem 
procesu geografije za vizualizacijo, analizo 
in geografsko sintezo prostorskih podatkov. 
Ključne besede: geografski informacijski sistem, 
Quantum gis , pouk geografije
Abstract
the article describes the characteristics 
and examples of the use of a geographic 
information system (GIS) in general 
secondary school geography classes. 
It includes an example of project work 
called “A day of GIS in year three 
geography class at a selected general 
upper secondary school using Quantum 
GIS (QGIS) and publicly available 
spatial data”. the main purpose is to 
examine and introduce the geographic 
information system as a teaching 
accessory, a tool, which can be used by 
teachers and students in geography 
class for visualization, analysis, and 
geographic synthesis of spatial data.
Keywords: geographic information system, 
Quantum gis , geography class
Uvod
geografski informacijski sistemi (gis -i) 
so orodje, računalniško podprti sistemi, ki 
omogočajo zbiranje, shranjevanje, urejanje, 
analiziranje in prikazovanje prostorskih 
podatkov. sestavljeni so iz osnovnih komponent, 
ki morajo biti za uspešno delovanje medsebojno 
usklajene. mednje prištevamo strojno opremo, 
programsko opremo, podatke (vektorski, 
rastrski podatkovni model, tekstovni podatki ...), 
metode, postopke in uporabnika (Chang, 2012). 
Pomembno vlogo imajo v znanosti, poslovnem 
svetu in ne nazadnje v izobraževanju. Uvajanje 
in integracija geografskih informacijskih 
sistemov v pouk geografije pomeni vsebinsko in 
metodološko obogatitev vzgojno-izobraževalnega 
procesa (močnik in r ugelj, 2006). njihova 
uporaba pri pouku omogoča razvijanje znanj in 
veščin na višjih taksonomskih ravneh. Predvsem 
razvijanje sposobnosti zbiranja, analiziranja, 
vizualiziranja in vrednotenja prostora ter 
ugotavljanja vzročno-posledičnih procesov v 
njem. n avedene prednosti vključevanja gis -ov v 
28
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

učni proces geografije, ki jih izpostavljajo domači 
(l ipovšek, 2009; močnik in r ugelj, 2006) in tuji 
avtorji (g reen, 2001; Fitzpatrick in maguire, 
2001 idr.), so bile povod za raziskovanje in 
načrtovanje možnosti uporabe gis -ov pri pouku 
geografije.
Analiza slovenskega in finskega 
učnega načrta za geografijo z 
vidika vključenosti GIS-ov v pouk 
geografije
Primerjalna analiza slovenskega (Geografija: 
splošna, klasična in ekonomska gimnazija, 2008) 
in finskega učnega načrta (The National Core 
Curriculum for Upper Secondary Schools, 2004) pri 
predmetu geografija na splošnem sekundarnem 
nivoju izobraževanja temelji na kriteriju 
zastopanosti učnih ciljev glede na vključenost 
gis -ov v pouk geografije. Finski učni načrt 
ima procesno strategijo zapisa učnih ciljev – 
poudarjajo se spretnosti, veščine in sposobnosti, 
medtem ko slovenski učni načrt temelji na učno-
ciljni zasnovi in kompetencah. Ugotovili smo, 
da so pri finskem učnem načrtu vsebine gis -ov 
in njihova uporaba zapisane eksplicitno. izbirni 
letnik (četrti letnik) na Finskem je zasnovan 
kot celovito projektno učno delo z uporabo 
gis -ov. n amenjen je spoznavanju osnov gis -
ov in njihovih aplikacij, obdelavi, interpretaciji 
ter vizualizaciji prostorskih podatkov z 
njihovo uporabo. d ijaki izvedejo regionalno 
geografsko raziskavo, ki temelji na samostojnem 
raziskovanju, pripravi načrta, izvedbi in 
interpretaciji rezultatov. g re za tako imenovano 
celovito projektno učno delo. medtem dijak 
v sloveniji predvidoma izvaja in interpretira 
terensko delo po vnaprej ponujenem načrtu, ki 
eksplicitno ne vključuje uporabe gis -ov.
izpisali smo izbrane splošne učne cilje pri pouku 
geografije, ki jih lahko realiziramo z gis -i:
• »dijaki pridobijo prostorsko predstavo o 
izbrani pokrajini;
• dijaki znajo opisati, zakaj in kako se v 
pokrajini dogajajo spremembe;
• dijaki znajo brati različne tematske karte in 
splošne zemljevide, tiskane in digitalne;
• dijaki se naučijo izdelati nekatere vrste 
tematskih zemljevidov;
• dijaki spoznavajo pravilno uporabo 
preprostejših geografskih metod in tehnik 
dela ter potrebne pripomočke;
• dijaki se usposabljajo za samostojno uporabo 
geografskih virov in literature (statistična 
gradiva, zbirke geografskih podatkov itd.);
• dijaki znajo sami zaznati ključne geografske 
probleme in si zamisliti svojo pot njihovega 
preiskovanja (pristop k problemu in strategija 
njegovega reševanja) (Polšak idr., 2008)«.
v slovenskem učnem načrtu so gis -i neposredno 
poudarjeni pri digitalnih kompetencah. t u je 
zapisano, da dijaki pri pouku geografije: »z gis -i 
in drugimi orodji (gP s, google e arth) zbirajo, 
urejajo, obdelujejo in prikazujejo podatke o 
prostorskih pojavih in procesih.« splošni in 
operativni učni cilji ne vključujejo eksplicitne 
uporabe gis -ov. Uporaba gis -ov je torej lahko 
ena od možnosti doseganja ciljev. 
Vpeljava GIS-ov v učni proces 
geografije
Učitelji morajo biti za kompetentno uporabo 
orodij gis ustrezno usposobljeni. t emeljna 
znanja pridobijo tekom študija in jih nato po 
lastnem preudarku nadgradijo s praktičnimi 
usposabljanji (seminarji), lastno iniciativnostjo 
ter željo po usvajanju novih znanj/kompetenc 
s področja gis -ov. v pouk geografije jih lahko 
vpeljejo na različne načine. Uporabijo jih lahko 
za demonstracijo aktualnih prostorskih pojavov 
ali procesov ter za vodeno ali samostojno 
raziskovanje dijakov. njihova uporaba je najbolj 
optimalna v okviru projektnih dni, izbirnih 
vsebin itd., saj je potrebno postopno usvajanje 
osnovnih konceptov znanja in dela z orodji gis . 
z njihovo uporabo lahko odgovorijo na temeljna 
geografska vprašanja (kaj je kje; kje je kaj; kakšne 
so spremembe v določenem časovnem intervalu; 
kakšne so prostorske zveze med posameznimi 
geografskimi elementi; kaj se zgodi, če; zakaj itd.) 
in ustvarijo nove informacije. t e lahko grafično 
vizualizirajo v obliki grafov, tabel, tematskih 
zemljevidov itd. Podatke, ki so potrebni za 
analizo in vizualizacijo, lahko pridobijo iz javno 
dostopnih prostorskih podatkovnih baz ali jih v 
obliki terenskega dela zbirajo sami.
Učni proces geografije z računalniško podprtim 
učenjem je treba skrbno načrtovati. osnova 
za delo so zastavljeni vzgojno-izobraževalni 
cilji. osnovno vodilo za delo z geografskimi 
informacijskimi sistemi so geografska vprašanja, 
saj moramo, preden začnemo z osnovnimi fazami 
dela, opredeliti naslednje: kaj je predmet našega 
raziskovanja in kakšni so cilji raziskovalnega 
dela. n ato nadaljujemo z osnovnimi fazami dela 
z geografskimi informacijskimi sistemi.
osnovne faze pri delu z gis -i:
1. faza: pridobivanje podatkov (prostorske 
podatkovne baze, zajemanje podatkov s 
pomočjo gP s, ...);
Izbirni letnik (četrti 
letnik) na finskem je 
zasnovan kot celovito 
projektno učno delo 
z uporabo GIS-ov.
Z uporabo orodij 
GIS lahko dijaki 
odgovorijo na 
temeljna geografska 
vprašanja in ustvarijo 
nove informacije.
29
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

2. faza: shranjevanje podatkov v ustreznem 
formatu (na primer vektorski ali rastrski 
format in tako naprej);
3. faza: analiza podatkov (prostorske analize, 
statistične obdelave);
4. faza: interpretacija rezultatov;
5. faza: vizualizacija prostorskih podatkov v 
obliki tematskih kart, grafov, tabel (Chang, 
2012; k vamme, 1997).
Načrt projektnega učnega dne z 
uporabo geografskih informacijskih 
sistemov pri pouku geografije
n ačrtovali smo projektni učni dan, tako 
imenovani dan gis , za dijake tretjih letnikov 
na splošni gimnaziji, z uporabo geografskih 
informacijskih sistemov. k riteriji za načrtovanje 
projektnega učnega dne so bili: artikulacija 
projektnega učnega dela po Freyu (n ovak, 
2009) ter splošni in urni učni cilji iz slovenskega 
učnega načrta geografija: splošna, klasična in 
ekonomska gimnazija (2008) ter finski učni 
načrt The national Core Curriculum for Upper 
secondary schools (2004). n ačrt projektnega 
učnega dne je predstavljen v Preglednici 1.
z a načrtovan projektni učni dan (dan gis) smo si 
zastavili naslednje splošne cilje:
• d ijaki spoznajo osnove geografskih 
informacijskih sistemov.
• d ijaki se naučijo samostojnega geografskega 
raziskovanja: pristopa k problemu in strategij 
njegovega reševanja.
• d ijaki se naučijo zbirati, urejati, analizirati 
in prikazovati prostorske podatke (izdelati 
tematske zemljevide).
• d ijaki s pomočjo prostorskih analiz obdelujejo 
prostorske podatke in ustvarijo nove podatke 
oz. informacije.
• d ijaki se naučijo analizirati ter interpretirati 
pridobljene informacije za obravnavano 
območje.
• d ijaki razvijajo sposobnost, da geografsko 
teorijo povezujejo s prakso s kritičnim 
geografskim mišljenjem.
URA FAZA PROJEkTNEGA 
UČNEGA DELA
VSEBINA UČNE METODE UČNE OBLIkE UČNI PRIPOMOČkI
1. ura uvod v GIS-e. Spoznavanje osnovnih značilnosti 
GIS-ov (Urna učna priprava: Uvod 
v GIS-e).
Možganska 
nevihta, metoda 
razlage, razgovora, 
demonstracije.
Frontalna oblika 
dela, delo v 
dvojicah.
Računalnik, PPt, 
aplikacija St AGe.
2. ura uvod v GIS-e. Spoznavanje osnovnih značilnosti 
GIS-ov, prostorskih podatkovnih 
baz in programa QGIS (Urna učna 
priprava: Uvod v GIS-e).
Metoda razlage, 
razgovora, 
demonstracije, 
možganska nevihta.
Frontalna oblika 
dela, delo v 
dvojicah.
Računalnik, 
PPt, program 
QGIS, prostorske 
podatkovne baze.
3. ura Izvedba: izdelava 
kart.
Izdelava in analiza tematskih kart 
(Urna učna priprava: Izdelava 
in analiza tematskih kart, 
predstavitev rezultatov dela).
Metoda dela z 
besedilom, metoda 
razlage, razgovora, 
metoda dela z 
zemljevidi.
Frontalna oblika 
dela, delo v 
dvojicah.
Računalnik, program 
QGIS, učno gradivo, 
učni list.
4. ura Izvedba: izdelava 
kart.
Izdelava in analiza tematskih kart 
(Urna učna priprava: Izdelava 
in analiza tematskih kart, 
predstavitev rezultatov dela).
Metoda dela z 
besedilom, metoda 
razlage, razgovora, 
metoda dela z 
zemljevidi.
Frontalna oblika 
dela, delo v 
dvojicah
Računalnik, program 
QGIS, učno gradivo, 
učni list.
5. ura Izvedba: izdelava 
kart.
Izdelava in interpretacija tematskih 
kart (Urna učna priprava: Izdelava 
in analiza tematskih kart, 
predstavitev rezultatov dela).
Metoda razlage, 
razgovora, metoda 
dela z zemljevidi, 
metoda dela z 
besedilom.
Frontalna oblika 
dela, delo v 
dvojicah.
Računalnik, program 
QGIS, učno gradivo, 
učni list.
6. ura Predstavitev, 
evalvacija, 
vrednotenje 
rezultatov.
Predstavitev in vrednotenje 
rezultatov dela. 
Metoda razlage, 
razgovora.
Delo v dvojicah. Računalnik, PPt.
Preglednica 1: načrt projektnega učnega dne – Dan GIS.
Vir: Golob, 2016 
30
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

Potek projektnega učnega dne smo natančneje 
opisali v dveh urnih učnih pripravah: urna učna 
priprava Uvod v geografske informacijske sisteme in 
urna učna priprava Izdelava in analiza tematskih 
kart, predstavitev rezultatov dela. izdelali smo tri 
različne vsebinske sklope z nalogami za izvedbo 
projektnega učnega dne:
• vsebinski sklop 1: Poplavna območja v 
sloveniji;
• vsebinski sklop 2: n aravovarstvena območja 
v sloveniji;
• vsebinski sklop 3: Prebivalstvo v s loveniji.
Pri vsakem vsebinskem sklopu smo zapisali urne 
učne cilje, predvideno število ur, predvideno 
število dijakov ter vire in literaturo. izdelali smo 
učne liste in učna gradiva za dijake ter delovna 
navodila s programom Qgis za učitelje.
osnovni učni in delovni instrumentariji so bili: 
javno dostopen in brezplačen program Quantum 
gis (Qgis) ter javno dostopni prostorski podatki, 
pridobljeni iz prostorskih podatkovnih baz:
• zbirka geostatističnih podatkov rs – 
statistični urad rs;
• zbirka okoljskih metapodatkov − a gencija rs 
za okolje (geoportal arso);
• ministrstvo za okolje in prostor − geodetska 
uprava rs (prostorski portal);
• ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 
prehrano − prostorski portal gerk ;
• spletna aplikacija stage − s tatistični urad rs .
Prva učna priprava: Uvod v geografske 
informacijske sisteme. 
n ačrtovali smo, da bi dijaki v okviru uvodne 
učne ure spoznali osnove geografskih 
informacijskih sistemov ter prepoznali 
in razumeli uporabno vrednost gis -ov 
za zbiranje, analiziranje in prikazovanje 
prostorskih podatkov. spoznali bi osnovne 
funkcije programa Qgis in pridobili veščine 
zbiranja in urejanja prostorskih podatkov.
Urni učni cilji:
• d ijaki definirajo geografske informacijske 
sisteme in naštejejo njihove osnovne 
komponente.
• d ijaki s pomočjo fotografije in 
kartografskega podatkovnega modela 
primerjajo vektorske in rastrske podatke.
• d ijaki na podlagi konkretnih primerov 
opišejo temeljne funkcije gis -ov.
• d ijaki opišejo osnovne faze pri delu z gis -i.
• d ijaki opišejo digitalni model reliefa in 
njegovo uporabno vrednost.
• d ijaki zbirajo in analizirajo prostorske 
podatke s pomočjo podatkovnih baz in 
programa Qgis .
• d ijaki vrednotijo pomembnost uporabe 
gis -ov z vidika analiziranja prostora.
Novi pojmi: geografski informacijski sistem, 
vektorski podatki, rastrski podatki, podatkovni 
sloji, digitalni model reliefa, prostorski podatki, 
aplikacija STAGE, Statistični urad RS, Geoportal 
ARSO, portal GURS.
Druga učna priprava: Izdelava in analiza 
tematskih kart, predstavitev rezultatov 
dela. 
v okviru tretje in četrte učne ure smo 
načrtovali, da bi se dijaki naučili urejanja, 
analiziranja ter interpretiranja prostorskih 
pojavov in procesov s pomočjo programa 
Qgis . n aučili bi se izdelati tematske 
zemljevide, obdelati prostorske podatke in 
ustvariti nove podatke oziroma informacije. 
Učitelji bi jih s pomočjo izdelanih delovnih 
navodil s programom Qgis usmerjali 
in vodili pri delu. v delovnih navodilih 
za učitelje smo natančno opisali in z 
zaslonskimi slikami (slika 1 in slika 2) 
prikazali postopke analize podatkov in 
izdelave tematskih kart. 
Slika 1: Primer delovnih navodil za učitelje: urejanje izdelane tematske karte. 
Vir: Golob, 2016
31
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

Vsebinski sklop 1: Poplavna območja v 
Sloveniji
Pri vsebinskem sklopu Poplavna območja v 
sloveniji smo si zastavili naslednje urne učne 
cilje:
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva opredelijo 
pojma poplava in območje poplavne 
nevarnosti.
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva naštejejo 
razrede poplavne nevarnosti.
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva opredelijo 
območja velike poplavne nevarnosti.
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva opišejo 
naravnogeografske in družbenogeografske 
vzroke za poplave v sloveniji.
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematsko karto, ki prikazuje 
območja z veliko poplavno nevarnostjo v 
sloveniji.
• d ijaki s programom Qgis izdelajo in 
analizirajo tematsko karto, ki prikazuje 
število prebivalcev, živečih na območjih 
z veliko poplavno nevarnostjo, gledano 
statistično po regijah v sloveniji.
• d ijaki s programom Qgis izdelajo 
tematsko karto, ki prikazuje oblike 
rabe tal na območjih z veliko poplavno 
nevarnostjo v sloveniji.
• d ijaki analizirajo prevladujoče oblike 
rabe tal na območjih z veliko poplavno 
nevarnostjo v sloveniji.
• d ijaki oblikujejo predloge za zmanjšanje 
negativnih posledic poplav na neustreznih 
oblikah rabe tal.
Novi pojmi: območje poplavne nevarnosti, razredi 
poplavne nevarnosti.
Predvidevali smo, da bi za realizacijo 
vsebinskega sklopa Poplavna območja v 
sloveniji potrebovali tri učne ure (maksimalno 
število: dvajset dijakov). d ijaki bi za delo 
potrebovali naslednje učne pripomočke: 
računalnik, program Qgis , učni list Poplavna 
območja v Sloveniji in učno gradivo Poplavna 
območja v Sloveniji.
Slika 3: Primer izdelane tematske karte območja z veliko 
poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Vir: Golob, 2016
Slika 2: Primer 
delovnih navodil 
za učitelje: Prikaz 
zavarovanih območij 
narave v Sloveniji.
Vir: Golob, 2016
32
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

Vsebinski sklop 2: Naravovarstvena 
območja v Sloveniji
Urni učni cilji vsebinskega sklopa 2: 
n aravovarstvena območja v sloveniji:
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva razlikujejo 
med zavarovanimi območji narave in 
območji n ature 2000.
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematsko karto, ki prikazuje 
z avarovana območja narave v sloveniji. 
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematsko karto, ki prikazuje 
o bmočja n atura 2000 v sloveniji.
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematsko karto, ki prikazuje 
o bmočja n atura 2000 v sloveniji s 
povprečno letno hitrostjo vetra nad  
4 m/s.
• d ijaki kritično ovrednotijo gradnjo vetrnih 
elektrarn na območjih n atura 2000.
Novi pojmi: zavarovana območja narave,  
Natura 2000, narodni park, regijski park, 
krajinski park.
Predvidevali smo, da bi za realizacijo tega 
vsebinskega sklopa potrebovali dve učni 
uri (maksimalno število: dvajset dijakov). 
d ijaki bi za delo potrebovali naslednje učne 
pripomočke: računalnik, program Qgis , učni 
list Naravovarstvena območja v Sloveniji in učno 
gradivo Naravovarstvena območja v Sloveniji.
n a sliki 5 je prikazana izdelana tematska 
karta z avarovana območja narave v sloveniji. 
d oločene kategorije (na primer naravni 
spomenik) iz karte niso razvidne. Poudarjamo, 
da lahko dijaki v programu Qgis karto 
povečajo, dodajo imena zavarovanih območij 
narave, vodotokov in tako smiselno analizirajo 
izdelano tematsko karto.
Slika 4: tematska karta Raba tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, izdelana v programu QGIS.
Vir: Golob, 2016
Pri izdelani tematski karti o bmočja z veliko 
poplavno nevarnostjo v sloveniji, prikazani na 
sliki 3, niso razvidna imena rek in podobno. 
Poudarjamo, da lahko dijaki v programu Qgis 
prikazano karto povečajo, dodajo imena rek 
in tako karto s pomočjo smernic (vprašanj na 
učnem listu) ustrezno analizirajo. 
Slika 5: Primer izdelane tematske karte Zavarovana 
območja narave v Sloveniji.
Vir: Golob, 2016
33
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

Vsebinski sklop 3: Prebivalstvo v Sloveniji
Urni učni cilji vsebinskega sklopa 3: 
Prebivalstvo v sloveniji:
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva opredelijo 
pojma depopulacija in indeks starosti.
• d ijaki s pomočjo učnega gradiva opišejo 
posledice staranja prebivalstva za 
gospodarstvo slovenije v prihodnje.
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematski karti, ki prikazujeta 
indeks starosti v sloveniji leta 1995 in 
2015.
• d ijaki s pomočjo tematske karte, ki 
prikazuje indeks staranja v sloveniji leta 
1995 in 2015, pojasnijo, za katera območja 
je indeks staranja najugodnejši.
• d ijaki s pomočjo programa Qgis izdelajo 
in analizirajo tematski karti, ki prikazujeta 
število prebivalcev po naseljih na goričkem 
leta 1961 in leta 2015.
• d ijaki pojasnijo vzroke depopulacije na 
g oričkem.
Novi pojmi: indeks starosti, depopulacija.
Predvidevali smo, da bi za realizacijo tega 
vsebinskega sklopa potrebovali dve učni uri 
(maksimalno število: dvajset dijakov). d ijaki bi 
za delo potrebovali naslednje učne pripomočke: 
računalnik, program Qgis , učni list Prebivalstvo v 
Sloveniji in učno gradivo Prebivalstvo v Sloveniji.
Slika 6: Primer izdelanih tematskih kart indeksa staranja po občinah v Sloveniji leta 1995 in 2015. 
Vir: Golob, 2016
34
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse

Sklep
z a uporabo programa Qgis pri pouku  
geografije smo pripravili sledeča gradiva: urne 
učne priprave, učna gradiva za dijake, učne liste 
za dijake in delovna navodila s programom  
Qgis za učitelje, ki so namenjena usvajanju 
temeljnega znanja in veščin dela z gis -i 
oziroma s programom Qgis . Poudarjamo, da 
so geografski informacijski sistemi orodje, 
s pomočjo katerega prostorske podatke 
vizualiziramo, analiziramo in ustvarimo nove 
informacije, znanje. n aloga geografa je, da 
rezultate kritično ovrednoti in interpretira.  
k ljub temu da priprava računalniško 
podprtega učenja vzame več časa, je smiselna, 
saj je učencem s pridobljenimi digitalnimi 
kompetencami omogočeno lastno raziskovanje 
ter uporaba usvojenega znanja pri izdelavi 
seminarskih nalog in drugih raziskovalno 
naravnanih dejavnosti. Učencem omogoča 
razvijanje sposobnosti za vrednotenje  
prostora in ugotavljanje vzročno-posledičnih 
procesov.
Primer projektnega učnega dne z naslovom:  
d an gis pri pouku geografije (z uporabo 
programa Quantum gis (Qgis) ter javno 
dostopnih prostorskih podatkov), namenjen 
dijakom tretjih letnikov gimnazije (golob, 
t . (2016): Uporaba geografskih informacijskih 
sistemov pri pouku geografije na splošnem 
sekundarnem nivoju izobraževanja. maribor: 
Univerza v mariboru, Filozofska fakulteta) je 
dostopen na spletni strani d igitalne knjižnice 
Univerze v mariboru: https://dk.um.si/
izpisg radiva.php?id=64460.
Viri in literatura
1. chang, K. (2012). Introduction to geographic 
information systems. new York: McGraw-Hill.
2. Finnish national Board of education (2004). 
National Core Curriculum for Upper Secondary 
Schools 2003. Vammala: Vammalan Kirjapaino 
o y. Pridobljeno 5. 1. 2016, http:/ /www.oph.
fi/download/47678_core_curricula_upper_
secondary_education.pdf.
3. Fitzpatrick, c. in Maguire, D. J. (2001). GIS in 
schools: Infrastructure, methodology and role. V 
Green, D. R. (ur.): GIS: a sourcebook for schools 
(62−72). new York: t aylor & Francis.
4. Golob, t. (2016). Uporaba geografskih 
informacijskih sistemov pri pouku geografije na 
splošnem sekundarnem nivoju izobraževanja. 
Magistrsko delo. Maribor: univerza v Mariboru, 
Filozofska fakulteta. 
5. Green, D. R. (2001). GIS in school education: an 
introduction. V Green, D. R. (ur.): GIS: a sourcebook 
for schools (1−25). New York: taylor & Francis. 
6. Kvamme, K., oštir-Sedej, K., Stančič, Z. in Šumrada, 
R. (1997). Geografski informacijski sistemi. 
Ljubljana: ZRc SAZu. 
7. Lipovšek, I. (2009). opisovalna, razlagalna ali 
raziskovalna geografija v šoli. Geografija v šoli, 18 
(1), 3−10. 
8. Močnik, B. in Rugelj, J. (2006). Posodobitev 
srednješolskega pouka geografije z uvajanjem GIS. 
Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. 
Ljubljana. Pridobljeno 10. 2. 2016, http:/ /profesor.
gess.si/marjana.pograjc/%c4%8Dlanki_VIVID/
Arhiv2006/Papers/Mocnik2006.pdf. 
9. novak, H., žužej, V. in Zmaga Glogovec, V. (2009). 
Projektno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih 
šolah. Radovljica: Didakta.
10. Polšak, A., Dragoš, A., Resnik Planinc, t. in Škof, 
u. (2008). Učni načrt geografija. Splošna, klasična 
in ekonomska gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za 
šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Geografski 
informacijski 
sistemi so orodje, s 
pomočjo katerega 
prostorske podatke 
vizualiziramo, 
analiziramo in 
ustvarimo nove 
informacije, znanje. 
Naloga geografa 
je, da rezultate 
kritično ovrednoti in 
interpretira.
35
GeoGrafija v šoli  |  3/2017
iz prakse