gospodars brtniške iiaro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 ft SO kr. za ćetert leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 5. novembra 1S4>2. Velika vrednost ielše 0 7 korcov hroscev je veljalo pa Ie 6 tolarjev in 19 novih To vsakemu člověku znano drevó ima to lastnost !» da grosev, potem takem pride na korec le 28,4 nov. grošev. (Mjilo (zajfa) iz koštanja, s kterim se ma poprej cvcte kakor ozeleni. Nahaja se pogostoma ob mo- dež i iz obleke od pravijo). To mjilo se tako-le na-čilih in sicer močirnatih in vlažnih krajih. kjer razun vrb pravi: Zreli z drevesa pocepani kostanj se pobere, olupi in nobeno drogo drevo ne raste. Jelša raste in se tako naglo njegovo jedro dobro posusi, potem v kakem možnarji drobno v omenjenih krajih ponaša, da donaša v 15 letih že obilo stolče; s to kostanjevo moko se madeži na perilu nama-drv za kurjavo in drugo hišno rabo. Zasadba jelše ne žejo in o perilu potem preidejo. pride tako hitro v nevarnost, da bi jo živina objedala ali -----------------* da poškodovala, ker ima grenko perje in popje. Čudno je, ima jelša, ktera v moćvirji raste, rudeč les, una pa bel, ki Predpisi 9 na suhem stoji. Jelšini les, srednje trd y je precej žilast in vlečljiv in nekoliko lažji kakor brezov. Jelša je razun tega, da obilo in vrlega lesa za kurjavo obrodí, tudi zato koristna , ker ga ni boljšega lesa za stavbě na vodi, namreč pri malnih, mostovih, jezih in enakih delih v močirnatih krajih, od jelševega; ker ima v vodi in sicer v mokri zemlji to lastnost, da je od leta do leta trja . in da koli čez dolgo časa v vodi ali mokri kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Dalje.) Naznanila zastran kuge. Ko se je natanko spoznalo, da je kaka naznanjena boiezen med živino kakega kraja res živinska kug V • morajo zdravniki, dokler kugra ne ugasne , natanjčne na zemlji celó tudi okamnijo. Za stavbo na s uh em pa jelša znanila kantonski gosposki pošiljati, kantonska gosposka jih ne veljá, ker jame, kakor hitro se posuši y kmali hirati in potem z lastnimi opombam bi odloga c. kr. dezel se krči tako , da čedalje kraja in tanja prihaja ; zato gosposke v nekterih krajih vatle iz jelševine prepovedujejo, da se kupci pri meri blaga ne goljufajo. Jelšev les se rabi tudi za razno hišno pripravo, ker iz njega se izdelujejo niške, mentrge, loparji y kopita y coklje y opetice itd., ker se tako lahko ne raztrga in ne prekole. Mizarji in strugarji porabijo obilo jelševega lesa za mnogovrstne izdelke; ce se dobro oluži in s firnežem převleče, je iz njega vsak izdelek prav čeden in ličen. Iz jelševe korenine se posebno čedne leseue pipe, tako imeuovane ulmarce, režejo, ktere tobakarji veliko obrajtajo. nemu poglavarstvu predložiti k K tem naznanilim se štejejo: pozvedb P b port in klep naznanil o. Da podučiti more, kako se je se gosposka iz teh naznanil dosti boiezen začela , razširila in kakošna je bila, in da more potem o pravem času potrebne naprave narediti, in če je treba v dvomljivih in nevarnih primerljejih se z drugimi v tej imajo zastran kuge delati, v vseh rečeh prav narejene biti Pri spisovanju posamnih naznanil se je po teh-Ie pra-vilih ravnati. reči učenimi možmi posvetovati, morajo naznanila, ki se Gospodarske skušnje. (Pirn i co za tret i). Od tega škodljivega zeliša se v časniku za „Zgornjo Avstrijo" to-le bere: Njiva, na kteri 53 se je pirnica jako razširila in spesno hobotá, y naj se, zlasti spomladi, plitvo preorje. Ce jo pa globoko preorjes se ti bodo preobernene pirnicne korenike zlo s prstjo zasule in začnó na novo koj spešno rasti. Ce se pa njiva plitvo preorje, in z ojstro brano dobro převleče, se pirnica ua se njiva še enkrat převleče kjer se, ako ? y vrh zemlje spravi, pri lepem vremenu posuši, ali se dá pa ovcam popasti ktere po nji rade segajo, in še celó pirnične korenike za slast pohrustajo. (H V v (kebri) so za gnoj k Kakor uradni list kmetijskega društva na Saksonskem na znanja, je gosp. Lay v Logi pri Budišinu ( Bautzen j skušnj z gnojem kebrovim délai y ta-le: Na njivi, ktera se je pognojila z 20 vozmi hlevnega Pozvedbeni zapisnik. 0 Pozvedbeni zapisnik je pervo pisano naznanilo, ki se ima zastran živinske kuga narediti, in v kterem mora vse biti, iz česar se more glede na znamenja bolezni, na to, kar se je pri raztelesovanju živine zvedlo, na to, kako je boiezen pretekla, kako se je začela in razširila, za gotovo spoznati, kakošna je kuga. Veliko je na tem ležeče, da se skrbno spise, ker se po pravem spoznanju bolezni, in potem, da se vzroki zvejo, iz kterih izvira, tudi to ravná, ktere naprave naj se zoper njo narede in kterih zdravil je treba, da se zatre, . , < \ Beli pozvedbenega zapisnika. Pozvedbini zapisnik, kteri se ima koj po stor-dnosti). jeni pozvedbi narediti in politični gosposki predložiti, ima zapopasti : 1. Nadpis in pa izkaz v tabeli, koliko je živine izid skušinj njegovih je bil pa bolne; gnoja in s 7 dreždanskimi korci hroščev se je přidělalo razširila; 2. povedbo, kako je kuga ustala in kako se je 3000 funtov zrnja, ki je bilo 145 tolarjev in 25 nov. grošev vredno, od 20 voz hlevnega gnoja se je přidělalo le 2850 funtov zrnja, ki se je cenilo 138 tolarjev in 6 nov. grošev ? 3. popis z name nj in preteka bolezni; 4. kaj se je pri raztelésbi najdlo; 5. razsojevanje in dol oč ba bolezni; a f • 4 6. % 374 da bi se z a t r fia ; zadnjic 7. kaj; &e/ je storilo za druge žiyjjjov' storilo, da bi se kuga ue sirila, iu kaj, predpisov zastrau kužnih bolezen prestopil, uaj vzame ko , kteri je kriv, k posebnemu protokola, kte misija tistega varnost zdravja ljudí in rega naj z pozvedbenim zapisnikom vred kantonski gosposki (Dal. prih.) predloži. /. Nadpis. Yr nadpisu se zapiše politični okraj (kantonJ, soseska in kraj, v kterem je kuga. dan, kterega se je kuga gosposki naznanila , in je bila gosposkina pozvedba , zadnjič ime kuge. Slovenskem Pravniku4 4 i želj P o s t oj pričakovano knjigo Jako nam je dopadlo, da smo přejeli visokospoštovanega gosp. doktorja Koj potem se ima v tabeli po izgledu I. izkazati, ko- azlaga „Slovenski Pravnik". Ceravno so Ijudje pri nas ■ HR dosti bistroumni, in samouki marsikaj dobrega zapisati znaj t liko živine je bilo, preden se je kuga začela, potem, koliko živinčet je od tistega dné. ko se je bolezen prikazala, pa vendar se vé, da nam je učenega, skušenega vodnika silno do dné pozvedbe zbolelo, ozdravélo, poginilo in pobitih bilo, treba, ki nam pomaga v raznih zadevah življenja s svetom po spolu in starosti posebej v dotičnih predelkih. in z izgledi, ter nas varuje škode. Hvala tedaj , velika Ako se je pa bolezen v več krajih prikazala, se ima hvala gospodu izdatelj Da mu je ne daje samo mi tudi takrat, kadar bi bila pozvedba tajiste enemu samemu zdravniku naročena, za vsaki kraj poscben pozvedbini zapisnik narediti in predložiti. 2. 1 zroki bolezni in kako se je razširila. Ko je bila tabela tako spisana, kakor je prav, se ima uvod začeti; v njem se popiše vse, kar je bilo takrat ali pa kmali potem pricujoce, ko se je bolezen začela, ako je temuc velika ročni kov. množica Slovencov, pričuje pa število na Ker pa vemo, da gospod doktorju vstrezemo, ako mu odkritosrčuo razodenemo svoje misli o rabi nekterih nena-vadnih in malo znanih besedi, posebno imen, naj poveino to in uno. Vekosla Davorin, Božidar so uekakošni čudni svet niki 9 ki jih pratika nima, in kterih bi ne bilo dobro v to bistveno k temu pripomoglo, da se je kuga začela, ši- pravnih pismih rabiti, zavolj djanskih nasledkov rila iu spoznati dala. Znano je. da Slovenci Ijubijo imena iz prve dobe kr To vse zvé zdravnik nekaj iz lastnega presojevanja sanstva. za ke posebno imena apostelj ki se sicer razmér, kakor iz lege okuženega kraja, iz kakosti hlevov, tudi v uašem „Pravniku* nahajajo. Ostanimo raje pri ča klaje in vode za pijaco, iz tega kako se živina glešta itd., stitljivi stari šegi. Župnik" namesti farmester zupnt nekaj pa iz tega 9 kai mu na njegove vprasanja župan, ured" priljub namesti farui ed se bode Slovencom težko kedaj Bolje bi bilo, da bi se v pravnih delih sploh vsi lastniki in njih posli, čedniki ali pastirji itd. povejo. Tu sem se štejejo odgovori na sledeče vprašanja : Kadaj se je pokazala prvič živinska kuga v tem kraju? Ali je na enkrat več živinčet ali le eno zbolelo? Koliko piše „popečiteljstvo" namesti ministerstvo, kakor rabij časa po prvem je zbolelo držali dosedanje po slovenskih zakonikih vpeljane trmiuo- „Pravnik" je to večidel storil. Zakaj vendar logije Tudi drugo zivince in druge zivinceta? Cehi iu Hrvatje? Prosti Slovenec bo pri tem mislil na kak zraven drugega stale 9 ali so zbolele zivinceta, ki so eno zaporedoma, ali se je pa bolezen na raznih krajih v hlevu pecat pa 99 Dnarstvo" pomeni samo dnarske stvari 99 finance obsegajo več, tedaj recimo raje „finance". 99 finanční" itd pokazala? Ali se je kuga v več hlevih, ki so dalječ vsa- kakor vsi drugi narodi. Ne bo menda obveljala tudi beseda ksebi, ob euem času začela? Kakošno je bilo zdravje do kolek 9 kolkovati" namesti „stempelj 99 stempljati" po tične živine pred kugo? Ali se more po pravici misliti 9 da sebno odkar imamo marke, ki ne opominjajo ravno na je podnebje, letni čas, vreme, lega kraja in njegova oko k V slovenskih postavah se v novejših letih ta beseda lica, klaja, voda za pijaco, hlev, stelja, paša, živež in po- vec ne nahaja. Tudi besed „kant" ali „konkui strežba , rabljenje živine tukaj bolezni krivo? Ali je bila , u advokat' itd bi se ne b notar", ravno tako bati . ker so to 99 taka ali nji podobna kuga že pred kadaj v tem kraju , ali je morda v tem kraju domá? Kakošno je zdravje živine v tehnicui nic. eki 9 kteri ne škodovaj Da U slovenščine ploh rečemo 9 purizirajmo le z mero ! Na soseski? Ali je ondi kaj bolne živine in kakošnega ple mesti „prejemnica" (ki prav za prav pomeni žensko ki mena 9 Ali je bolezen, ktero imajo v tem kraju, podobna prejemlje), bi bilo bolje vzeti hrvaško besedo „primka V v u tej, ktera se ima pozvediti? Ali se je pred ali pozneje začela, ravno tako za nemško „Gebiihi .u 9 namesti ..davscina kakor tù? Ali je posebna zveza ali kupčija s temi kraji? je 99 Abgabe" sploh ) , hrvaško ,,pristojb u (kar Véliki slovái Ali se pase živina tega kraja in una iz soseske skupaj? nas svetuje med popravki besedo „uredoven" namesti 99 ure Ali gonijo skozi ta kraj ali skozi njegovo okolico tuje cede, in ali se je kdaj prigodilo, da je tuja živina zbolela? je bil kratko den u ali 99 uredski Namesti „pribiti izrok ali edikt na 9 preden se je kuga začela , Ali blizo tù kak ži- sodnijo" (kar je „Gericht"), bo bolje pribiti na „sodilnico Nekteri gledki 91 V Pravniku" se nam zdij predol ori O1 9 po žinsk sejm in ali so od ondi domu prignane živinčeta naj- sebno tišti, v kterih se predmet večkrat prve zbolele? Ali je kdo nove živine dokupil in ali je po nepotrebnim ktero živinče te in une najprvo zbolelo , ki je v tajistem CIJO dolzneg kakor mislimo vlja; na pr. v prošnji za intabula-pisma ni treba prepisati vsega pisma, ravno hlevu? Ali je samo eno pleme bolno ali pa tudi druge, in tako ne v odstopnem pismu (cesii), v prošnji za přepis v ali so bolezni si podobne ali enake? Kakošne znamenja zemeljskih (ali gruntnih) bukvah in v drugih enacih pi bolezni so bile viditi pri onih, ki so najprve zbolele? Kako njah menda ni treba sodnika opominjati, kam in komu ima je pretekla njih bolezen in kako seje končala? Ali je bilo pošiljati prvopis, nadpise in priloge. Omeniti moramo po-ktero za kugo poginjenih ali pobitih živinčet ali več njih sebno dva pogreška za Slovence na Krajnskem. Za raztelesenih in kaj se je takrat zvedilo? Ali so se zoper Krajnsko (kakor tudi za Belaški okrog) ne velja lestvica sedanjo kugo že kake zdravila rabile in kakošne, ali je razglasena po ces. patentu 20. februarj 1811 ( stran 42 mar že gosposka kaj zoper njo storila in kaj? Kdo je to „Pravnika"), temuc lestvica, ki jo je ustanovil maršal storil in s kakošnim uspehom? itd. Marmont z ukazom 6. marca 1810, in ki je poterjena po Če bi se pri teh pozvedbah pokazalo, da je kak lastnik sklepu c. kr. dv kancelije 6. junija 1816 stran 1252 živino , ktera mu je prva zbolela, zatajil, da je župan prepozno vediti dal, da je živinska kuga ustala, da se je bolna živina, njeno meso itd. prodajalo, ali da se je kteri v §§. 400 do 402 kazenske postave imenovanih splošnih * ..Intabulirati" intabalacija" je bolje kakor „vknjižiti" 9 99 „vknjizba", ,,prenotiratiu in „prenotacija" je bolje kakor „predznamovati" ali „predznamba", ker te besedi imate že staro pomembo vsakemu znano. Pis. 395 zbirke pravog, post. Za razkosevanje kmetovske zemlje in za prodajo posameznih delov od nje na Krajnskem ni treba nobenega političnega do voljenja (str. 77 „Pravnika*' opomba), treba samo razdeljenja davšin in (deloma) privo-ljenja intabuliranih upnikov, kakor ukazuj e razgias c. kr. nadsodnije dne 14. novembra 1850 štev. 561 dež. zakon, krajn. Potrjujemo besede gospoda spisatelja, s kterimi na 10. strani „Pravnika" Slovencom posebno priporočuje me-njično pravstvo (Wechselrecht) , ki ga je veljavni nas gospod M. Cigale res izvrstno razložil; zamolčati pa ne moremo svoje skrbi, da bi prosti deželan , posebno kmet, večkrat lahko v zmoto, v zadrego in v škodo přišel, ako bi menjice podpisoval, ker človek, ki nima vsaj nekoliko kupčijske vednosti in skušnje, se ne bo mogel na tanko držati vseh pravil, zaukazanih po menjičnih postavah. Tr-govec, veči obrtnik naj delà z menjicami, gledé na druge ljudi pa bodimo zadovoljni , da se navadijo spisovati na-vadne pisma in vloge v dragi in lepi naši slovenščini. Kadar je treba pri kakem opravilu večje gotovosti ali na-glosti, je bolje posluževati se pomočkov, ki nam jih druge postave dajejo, na pr. postavo za notarstvo, postavo zastran plačilnega zaukaza in drugi, od kterih se nadjamo v drugem zvezku „Pravnika" kaj več brati. Ker državljan nima samo opraviti s sodnijskimi stvarmi, temuč tudi, in menda obil-niši s političnimi, želimo, da bi dragi „Pravnik", ki si je dozdaj že toliko hvale pridobil, v drugem delu nas učil, kako bi imeli pisati v zadevah soseskinih, kadar soseska kaj prodá, v službo vzame poljskega čuvaja itd., v zadevah cerkvenih, kadar je treba sloga za cerkev, kadar hoče kdo ustanoviti večne sv. maše, ali išče odveze od zadržka zakona itd., zastran davkov, ako bi jih radi razdelili, zmanjšali, itd., zastran razdeljevanja gojzdov, paš-nikov, v opravkih z vojaščino itd. itd. Ne bomo krivo prerokovali, ako izrečemo , da take knjige , tudi če bi je bilo na tisuće natisov, ne bo ostalo nič v prodajališčih bukvarjev. Bog daj srečo ! Slovensko slovstvo. Doinac koledar slovenski za leto 1863 , spisal dekan postojnski P. Hicinger. 8. tečaj. Ce se je stari naš znanec letos nekoliko zakasnil, pa prinaša razun navadnega svojega obsežka v podučnem in zabavnem delu zopet zanimive reči, zlasti s slovenskega polja. Daljši spisek razlaga prvine zemeljskih stvari, po izgledu letošnjega programa ljubljanske realke, samo v nekoliko manj učeni podobi, in pa z dovršeno raz-lago vseh prvin. Pisatelj je poskusil imena teh prvin za-znamovati po manj različnih oblikah , kakor pa je bilo v imenovanem programu nakazano. Kolikor namreč je novih imen slovenskih, kaže, daje bolje vse iz prilogov iz-peljevati ; tedaj kakor se reče: k islec, vodenec, tako tudi: ogljenec, soljenec, soiitrovec, kremeno-vec, apnenec, glinjenec. Kolikor pa je imen ptujih, kaže bolje, vsem po navadnih vodilih slovensko obliko da-jati, namreč z odmečkom ptuje končnice; tedaj kakor: klor, brom, jod, bor, krom, tor itd., tako tudi barij, stronec, ozem, rod, palad, i rid itd. Namesti neprijetnega g nj ilea ali trohnelca pa kaže v priliki z imeni druzih prvin bolje soiitrovec, ker ome-njena prvina je obstojni del znanega solitra. — Ce dalje v omenjenem koledarji popis svetih mest in Carigrada duha odpelja v daljne kraje, ga nasproti popis Gorice in cerkniškega jezera vrne v domovino nazaj. Bolj obširni popis življenja sv. Cirila in Metoda z ozirom na slovensko zemljo je prav primerjen letu 1863, kot ti-sučletnemu spominu teh dveh slovanskih aposteljnov. Životopis Friderika Baraga z njegovo podobščino pa kaže še živega Slovenca kot aposteljna med amerikanskimi divjaki. Kmetijstvo, obrtnijstvo in trgovstvo na slovenski zemlji v starodavne m času otegne se-danje Slovence tudi po svoji strani buditi; naj vedó, kako so njihovi očaki delali pridno in umno. Naj nehajo svojo lenobo pokrivati s praznim izgovorom: „Sej moj oče tudi niso posebnega počeli, in so vendar živeli". Ziveli so očetje, pa so menim da slabje živeli kakor pa njihovi stari očaki; pač slabo znamenje za sedanjo modrost in pridnost, če je pred 2000 leti vse tako dobro in še bolje bilo v kmetii , obrtnii in trgovini kakor današnje čase. Sedanje dni telegraf in železnica vse naprej pođi; bi li Slovenec ne hitel naprej? ^Cvet ja iz domaćih in ptujih logov" sta prišla 7. in 8. vezek (v enem snopiču) na svetio. Nahaja se v teh zvezkih konec „Babice" in začetek ^Ksenofontovih spominov na Sokrata", poslovenil P. Ladislav Hrvat, profesor slo-venščine na gimnazii novomeški. Res lepo spolnuje „Cvetje" svoj namen, da zabavno podaja roko podučnemu, in rad- nostni smo našli v vrsti pisateljev „Cvetja" našega gosp. Ladislava — moža, kteremu slovenščina ni igrača, ampak resna študija. Spomini. ih. Na grobu Antona Olibana. Spomini — in sopet spomini! Kaj ste mi nek in čemu? — — Spomin! — 0 čuj zdihljej iz preglobokega dna pretesnih prs, le solzo v trepečem očesu ; lej zvezdico samičico na temnem obnebju, kako mirno třepetaje migljá, kako se samotna solza iz tresečih se trepavnic utrinja; — lej bledo , bolehno rožo, ki se je na pozno rnrazno jesen zakasnila, dopada se Ti, — al se Ti pa ne vžali njeni pogled? — Loj, kako ste vendar same, samotne zapuščine brez tovaršice, sestre, mile tolažuice. Lej ! to mi je spomin, — solza-zvezdica, solza-rožica, žalostna, samotna! Lahko se menda dá brati, se kratkočasiš , kadar jih prebiraš, saj ti čas preteka; — al pisati jih! — — ah, kako v duši vrč in kipi, kako se srce krči v pekoči bole-čini, in vendar ne morem drugače, — pa ložeje in resnič-neje bi pisal, ako bi pomakal pero v svitlo, slano solzo, ki mi kane na list, ali v srčne žile vrelo kri, kakor v temno, mrzlo crnilo. — In sopet sedem za potok prenaglo dere-čega časa in vpiram oči v njegove tamne valove, in primem za drog pametvanja in dregnem do dna, — in lej, vzdi-gujejo se drobčkene pene in jih je čedalje več in več, zamišljeno dušno okó vidi in gleda včs kip minulih dni: vzdignili so se svetli biseri spomina iz dna krvavega srca, edino blago, ktero mu je ostalo, in nad strohnelim grobom davno minulih časov šumljajo zelene vejice spominja, kakor bi mi šeptale o komaj preteklih trenutkih. Pa več ali manj so žalostni vsi, naj se vzdigajo iz lastnega življenja rajsko solnčne mladosti ali iz mojega roda starodavne prošastosti, ali — naj se ozrejo na gomile rajnih prijatlov. Na tvojo gomilico naj se vsedem, moj mili rajni brate! Naj mi stopi tvoja drobna podobica pred moje oko, naj jo gledam še enkrat veselo , živahno , prepevajočo, — naj jo gledam še enkrat bledo, bolehno, zdihajočo , — naj čujem še tvojega zadnjega bojevanja mili otožni glas. Veči del bravcov „Novic" te je prej že poznalo ko jez. Naju sta osoda in poklic še le leta 1846 pripeljala vkup. Živ, vesel , skoz in skoz resničen in odkritosrčen, včasi zamišljen, večidel humorističen, tudi nekoliko zabav-ljiv, pa nikoli ne hudoben, — tak si bil, ko sem te spo-znal prvikrat, in — tak si ostal do zadnjega zdihljeja, ko sem te obiskal še kake 4 ali 3 dni pred tvojo prerano smrtjo. Ni moj namen, in tudi ne more biti, zvunanje življenje mojega rajnega prijatla na dolgo in široko v številnih, pre-množnih besedah popisati, saj jez le spomina nabiram, kakor borne ponižne jagode na travico, in jih le zadovoljnim bravcom ponujam. — Moj Bog! življenje učeuca, in je, svojim starišem želje spolnivši, odpel novo maso plana , je eno drugemu tako podobno , ce pride. ka kakor listu list, in moral bi z znano šablono začeti: „Rojen v slavni moravski nekoliko brenkati. Ko sem bil se v Ijubljanskem Alojzevišu, sem se naučil franeozki brati in prvo stran Telemaka iz glave, kar sem pa že vse zdavnej pozabil; potem pa na glasoviru Drugo tehantijski fari na stajarski tneji krajnske Slovenije, opravo sem imel, le hlač mi je Je manjkalo; toraj je bila moja največa naloga te s franeozko bil sin pobožnih, pa tudi bolj ubožnih starišev, kteri so slovnico vred na kakoršen trnek si bodi ujeti. Nehoté mi mlađega Tončka že sprva lepo podučevali." — No tako je Tiln na misel pride, ki ima vse to v najlepšem stanu. Da tudi bilo, in hvaležen je bil za to svojemu starému očetu mi črnih hlač že zavoljo svojega principa dobrovoljno ne tudi večidel hvaležnost posodi, sem si bil že naprej svest. da mu niso ravno ne- Menda ga je do njih konca dní. do njih v duhovšnico gnala, da bi jim njih najsrčneje želje obhodno potrebne, sem iz tega vresničil. „Refugium stupiditatis « kakor dostim očitu sklenil, ker se po celi dan mu duhovšnica ni bila , ker on bi lahko bil z viso v knjigarni greje in lekcijonaril nikoli v svojem življenju m. kospoštovanim ondašnjim višjim državnim odvetnikom dr. R. na kakošno Toraj ajd nad njega, in res ste si obe mreni ujele y • v vizo, vem, vam je ze sam povedal. v Gradec šel , in tam s svojim bistrim umom si drugega, morebiti boljega kruha dobil, kakor tega , Ko se s hlaponom odpeljem, me je ua čudne viže za kterega mu je celo skrbeti kako bom fraucozčini in jrlasovirju zadosti!« ------------J ------ -----7 --------------~ 7 ------O- ----J - ------------ 7 -------—• ..«uvvuv.u. * " pelin natolcevanja in žele krivega sumnjenja dostikrat dobro ker oboje je bilo za me skoraj sanskrit. Pa prekrasna osolil in ogrenil. Da je bil hvaležnega, nježno hvaležnega misel me prešine in kmalo je bil naklep načinjen. Rekel « • « V. ft « • • l ft • ft ftft ft V ft. ft srca. mi med brezštevilniuii drugimi pisanimi pricami tako bom, da knjige vse razumem, govor mi pa ne gré od rok, prisrčno lepo kazeta dva stara, vsa rujava, ze skoraj raz- ker sem se le bolj s francozkim jezikom v jezikoslovnem trgana lista od leta 1837, ktera so mu pisali častiti gosp. obziru pečal in tudi mi je premalo časa za to ostalo, ker Miha Peternel, onda kaplau v Poljanah. Cemu ju je hranil? sem se skoraj vedno z glasovirjem vkvarjal. Da se pa v čemu vláčil s saboj skoz vse uči lnice in po vsih svojih muzikalni zadevi ne vrežem ali blamiram, se bom pa raje kaplanijah? Hvaležno občutljivo srce se ni upalo zavreči precej urezal. Vzamein břitev iz žepa in se na dva prsta prvega učenika, pobožnost proti levice skoraj do kosti urezem. Peklensko me je sklelo, pa se kmalo dobro obvežem. K večemu, sem si mislil, če sem svojega miloprijaznih vrst starišem iu učenikom, tinta prava dini zmiraj bolj in bolj zmanjkuje v blaziranih, civiliziranih do Božica doli, in dotistihmal bo vendar lahko levica ob „pietas", ktera naši mla in oblizanih naših časih. (Kon. prih.} vezana in tako sem tudi glasovirske pošasti rešen. Originali iz domaćega življenja. v Spisal Valentin Zarnik. III. Čudni mozje. (Konec.) Bog Vas živi vse skupaj ! posebno pa tebe, na pol Zdaj pa franeozko slovnico v roko, in neprenehoma sem se do Požuna tako skoz nos napenjal, da sem skoraj náhod dobil. Drugi dan opoldne se že v gradu baronu in baroneši predstavljam, ktera je bila posebno lepa, prijazna m na prvi videz dama polna takta. Kakor sem prićakoval me precej po franeozko nagovori, kar pa jez s tem pobi- zlo Ja- kterega se pa žalibog saj toliko časa ne smem do- y Z jem, da sem se Ie temeljito s slovnico iu slovstvom, bodranjem pa nikdar pečal in da moj pravi element je ar » sovir podohtarjeni Lim; Bog Vas živi fantje! u Vsi se obrnemo in zagledamo, kar vsak bravée lahko vgane Franceta pri vratih. Poprej je bil čisto obrit, ker je bilo včasih treba bogoslovca predstavljati, al zdaj cjje prevzela. . v v a I « « • 1 « ■ • V • I t • takniti, predeu se mi raue na levici ne zacelijo, ktere sem si danes neusmiljeno potolkel, ko iz vagona stopim iu padem. Zlo me pomiluje in me tolaži, da bo v štirih tednih gotovo vse zaceljeno, dotistihmal bo pa ona muzikalne lek- je bil zaraščen kakor medved, in ko blizje stopi, zapazim da ni imel vec suknje na hrbtu z dratom zvezane, temveč Vsi ga obsu- Vse je bilo za moje zadovoljstvo vredjeno, paglovci se je odlikoval v opravi po najnovejši šegi so bili majhni in me radi ubogali; zvecer sem se sam jemo in mu veseli roke stiskamo. „Turibius, bokale napolniti!" drugi dan jim jo pa v glavo vbijal in se vpije od radosti Lim. » Odloži y France, in tù k meni se vsedi in povej nam ? kaj in kako? kje si vendar okoli po svetu hodil ?" Ko France prvi vrček na en dušek sprazne, iz žepa eno pest milares potegne in nam jih podari, potem pa prične: lekcije naučil, tako močno skoz nos napihoval, da sem nazadnje sam sebi vrjel, da sem Fraucoz. Vse je bilo dobro, ali le roka se je meni v grozo neznano hitro celila vsled y y roka nekega mazila, s kterim me je baroneša sama mazala na vseh Svetih dan sem bil spet popolnoma zdrav. Še en krat se ne bom vrezal, spahoval si je tudi ne bom, m Ko smo se s popotvauja vinili, fantje, je meni pre- toraj, sem si mislil, zdaj je čas, da predrzno po navadni ir . « A . » m m * ft m « 4 * 1 • V 1 ft m ft t 1 sneto slabo šlo, bil sem popolnoma suh : lekcije nobene, Knafel je komaj „pijanomu srakoperju" zadosti!, teta se je flegmatičnosti iievarnost v obraz pogledam. Res se je na omenjeni praznik popoldne velika drušina tudi uprla in ni bilo več duha ne sluha od nje. Druzega pri nas zbrala, bil je poln salon ^ ft « « ft % fl V «ft ft v « II ftftVft I^f ft starih gospej ves obupan znanega prepeličarja srecam glasovir igrati. in mladih, ki me nježnih gospodičin. Xa enkrat zapazim šeptanje in mahoma Brez po- se včs mladi krasni spol okoli mene zbere in me za Božjo oktobra vpraša, če znam franeozko iu na miselka se možko odrežem , da če se pripravim, sem vsa- voljo prosi, naj kaj kemu virtuozu kos. Ponudil mi je potem, če bi hotel iti da sem. Se vé, da se branim še vse drugače kot hudić zaigram, ker so slišale, kakošen virtuoz za dva ali tri mesce križa, al nadlegovanja ni konca ne kraja; zgovarjam se na Ogersko k baronu T. osem ur od Požuna sedašnjega odgojitelja nadomestovati, da spet okreva, ker je za legarjem hudo zbolel. Imel bi trem paglovcom nisem mogel dalje izurjati. Al vse je bilo zastonj! prvine francozke slovnice, pisarije in številstva v da le stare reci znam, ker v Beču brez glasovirja se glavo Ker vidim , da so vse moje besede bob v steno , se vsedem k France, zdaj pa le ko- glasoviru in sebi zaklicem: alo. vbijati in jih na glasoviru izuriti. Ker bi bilo le za malo časa, bi imel še enkrat toliko plače na mesec, kakor stalni rajžo in šnajt, bodi stari praktikus in ílegmatikus! Vse odgojitelj, namreč: 120 goldinarjev, popotnino sèm ter tjè, sicer drugo pa kakor po navadi svobodno, s pogodbo, da družtvo „pravo" kliče, upa, me obleže in se skoraj sopsti ne da bi se nobeden mojih angeljskih glasov ne zgubil! že saj pojutršnjem odrinem. Obljubim, v roke si seževa Mirno pričnem par starih viž, ki jih je že Metuzalem znal; io prepeličar precej baronu odpiše, kakošnega Francoza in virtuoza mu je dobil. ko eno koncam, zacnem drugo, in potem spet prvo in tako Vi se smejate, pa star pregovor naprej v kolobaric, kakor mi je enkrat normalni učitelj v pravi y d a sila kola lomi, in da čez sedem let vse prav Ljubljani na uho trobil: Stirí klínce gori, Štiri klince doli. in pa : Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba. Vse vtihne in strmi, baronesa, pravi angeljček za me, spet spregovori: „Ali vam nisem pravila, da gospoda M. prav je, In tako sem bil še roka boli, da mu mir dajte, lek, lek, lek prav je, da vam je tako šalo naredil". reseu. Mrtvaški pot sem si s čela brisai in se pohlevno v en kot stisnil. Pozneje tudi je ona polna takta otroke zmiraj sama na glasoviru urila in meni nikdar ne besedice rekla. Božič pride, stalni odgojitelj se je popolnoma ozdravil, gld. potegnil in in jez sem se priporocil in za tri mesce 360 še povrh za sv. Miklavža srebrno žepno uro dobil tako je zlata praktika obveljala. Zapraviti nisem mogel kebra , ker sem tako samotno živel, kakor egiptovski pu- scavniki iz tretjega stoletja. Ko je France končal, se lijenosti dosti načuditi, še Tiln za vrček prime in s Fran nismo mogli njegovi preka Bo- e» te živi! kaj ne, juter bom že v «etom trči, rekoč: svojih hlačah!? Bili smo veseli, da še ne kmalo tako, dolgo čez pol-noči skupaj ; Lim iu France sta se skušala , kdo bo več plaçai. Spet je leto minulo. Lim je popolnoma dohtar postal in prvi od družbe Dunaju za zmiraj hrbet pokazal. Za njim debelega, svitlega krčmarja od „pijanega srakopcrja 4C mrt voud zadene iu tako je starodavna historiška krčmica ne hala. Turibius se je nazaj v Hamburg podal skrbet y da slavna rodovina Skoggs-ov ne pomerje. Tudi modroslovni Spencir se je naveličal načelo slovenske filozofije iskati in se je na Hrvaškem za gimnazi-jalnega učitelja naselil, kjer zdaj pri pičli plači principa isče, po kterem bi saj vselej iz lajbčevega žepa, kadar va-nj seže, en bankovček za 10 kebrov potegnil. Šuka se je pa v domačijo spravil, kjer je v nekem ,,pecirkuu blizo Ljubljane c. kr. politišk uradnik in berače na vse pretege neusmiljeno preganja in zapira. Pravijo, da ga vsak že eno uro deleč, kakor turško kugo, zavoha in «e mu gotovo, magari ko bi ob sedmih bergljah hodil, ogne. Dohtar Lim je v prijaznem hrvaškem mestu blizo Za- o* » reba, kjer veliko ljudi ozdravi in lepe krajcarje sluzi. Da mu jih tudi precej pomerje, mi ni treba jih, če je le moč, strastno po dostavljati, in da stari navadi strančira. Nje gove sanje so se zmiraj tište, namreč: da bo on na pri hodnji zdravoslovski fakulti na jugoslovanskem vseučilišču v Zagrebu gotovo profesor anatomije postal. Vsakdo bo pa radoveden vprašal, kaj je vendar pre-kaujeni in praktični France Môdrôs postal. Kakor po na- kaj kako in kam . ni nihče vedil. Ko letos enkrat Lima ob- vadi je spet enkrat zginil, al nazaj ga ni bilo vec; y iščem , mi pové, da je France nazadnje z vso svojo prak-tičnostjo rudeče hlače obul in se med papeževe vojake vpisai. Potem mu je enkrat poznej iz Napulja pisal kakor lajtnant v Tiir-ovi diviziji Garibaldi-ove armade. Zdaj pa " v ■ vsaki dan pricakujem , nadaljuje Lim , da mi bo iz Crne gore pisal , ker se mi vse tako dozdeva . da se je podal zdaj tje, kamor ga je vedno njegovo slovansko srce vleklo. Dolžan sem še povedati, kaj je preslavni in vse časti s kterimi pri- postal. Bil vredni trgovec gosp. Emanuel Kanalček imki ga France nikoli ni pozabil nagovoriti je on gotovo prav sposoben knjigovodja, ker je imel 2000 gold, plače na leto, al stavil je on vso svojo srečo na bogato partijo, ki mu bo na noge pomagala. Ker težko bi ga bilo prepričati, da se more ktera deva njegovim žganim lasem zoperstavljati. Popraševali smo ga včasih, če bi ne imel volje kdaj se v Ljubljani samostojno naseliti, kakor veliko mladih trgovcov njegove mere. Pa imel je na to zmiraj ošabni odgovor pripravljen: Krajnsko je za-me gar- jeva cr lava, Ljubljana, kakor poglavitna uš kraljuje moja firma mora enkrat po Hamburgu in Londonu na glasa biti imel je posebni TD fiduc u na hčér velikege trgovca M., s y ktero je enkrat na balu plesal in en par besed spregovoril. Govorica je bila, da bo imela najmanj pol milijona dote. Tudi mu je zmiraj neznano zaljubljene pisma pisarila, kteri so nazadnje v Kanalčku tako ponosnost zbudile, da že ni bil voljen več se z nami pomenkovati. Le tega ni vedel da mu vse te liste France dopisuje. Cez nekoliko časa dobi list, v kterem ga njegova Amalija prosi, naj se vendar zdaj k njenemu očetu potrudi in o tej zadevi euo resno zine. Kakor rečeno, tako storjeno: v fraku, v glacé-roko- kakor po navadi, se gre predstavit. Natanko nismo nikoli zvedili, kako se mu je tam godilo, le to smo vicah in žgan, povzeli iz njegove mimike, da je kar po telegrafu tri nad-stropja po stopnicah doli letel. Ravno takrat je tudi po svojem stricu na Notranjskem 1500 gold, podedoval in sam je imel tudi toliko od treh let prihranjenega. Pripetlej pri spremenil, da je Dunaj njegovi nebeški Amalii ga je tako za zmiraj zapustil, se v majhen kraj na Notranjsko podal in kramarijo naredil. — Nikoli se več ne žge, z zaviha-nimi rokavi špeh reže, v lajto po arenke sega in kresivno gobo prodaja ni več za poznati al pri vsem tem se pa prav izvrstno pocuti. Kratkočasnica $ Kako neki Nemec slovensčino razume. Ako na cêlo svojega spisa postavim besedo „kratko casnica a , ne mislite, da je prigodba izmišljena; svoje poštenje Vam zastavim, da je skoz in skoz resnica, kar bom povedal. Bilo je na dan sv. Štefana, 26. grudna 1. 1., ko pride po naključbi oskrbnik nekdanje grajsine v cerkev ; bila je ravno pridiga. Gospod kaplan, znan iskren rodoljub, razla-gajo življenje, trpljenje in smrt mučenika, in končaje pri-stavijo , da sv. Stefan je slavno premagal svet in smrt. Slovencom neprijazni Nemec je pažljivo čakal, ali bo ktero popadel; ko zasliši „slavno", se mu jeza vžgč, da iz cerkve pridši začne enemu svojih znancov, kteri ni pri pridigi bil, pripovedovati, kaj je v cerkvi slišal rekši: „1st das doch eine Niedertrachtigkeit von den Geistlichen, dass sie sich unterstehen, eine so grobe Luge von der Kanzei dem gemeinen Volke vorzutragen und ihm vorzuplauschen, dass der h. Stefan ein Slave war!" itd. Tako se je sirotek v ježil, pa ni vedil zakaj; da bi sv. Stefan Slovan bil, mu ni šlo iz glave. Priložnost gosp. pridigarja za to zgrabiti, e kmali prišla. Bilo je več gospodov zbranih, kar naletí najde ravno tistega pridigarja in si misii : y tudi ta oskrbnik haha! zdaj se bova učila življenje svetnikov razkladati! Al strasno se je opekel; smeha je je osramoten pobegniti mogel. revček si toliko uabasal, da D. G. Smolnčan. f.Dober svet). Daudauašnji ljudje vse poskušajo, da bi si najbolše ohranili. Tudi jaz sem čital v neki madžarski knjigi, ki pod naslovom: „Oerozd betsuletedet" moško zadržanje priporoča, mnoge pravila, ž njimi se nadležnih posluša v k ubranití. Med drugimi ojstroumnostmi tudi to-le priporoča: Vtakni pale desne roke med dva bližnja soseda, in na vsako stran njegovo stisni med-nja črni fižolič y vso pest pa z belim robeom tako pokri, da se bodo le ti trije prsti vén vidili, pri luci pokaži to podobo tisti, ktere nočeš priče svojih pogovorov imeti. Bezala bo, se v nji ogledati za kakih štirideset let starejšo mamiko. — Le to ni res, in tisti go- Skušnja veljá res je! spod v K...... nima prav, ki je vse to nalašč na-se obrnil. — Resnica, dragi moj! naj Vam bo sploh mocno priporočena; saj jo sami drugim priporočate. 3?§ Dopisi. Iz Zagreba 30. okt. A. K. V nedeljo 26. t. m. So li nase šolske bnkve brez jih je. * pogreškov? Oh! le preveč je slavilo pevsko društvo » kolo u Iz Gorice. (Oznanilo in povabilo). 26. sept. t. I. svoj početek. Ob 11. št. 2192/P. je potrdilo c. kr. namestništvo v Trstu pravila uri je bila slovesná peta maša v cerkvi milosrčnih bratov, (štatute) slovenskega družtva za branje in pošteno razve-potem pa glavna skupščina v dvorani streljački. Predsednik seljevanje v Gorici, kteremu je ime „Slovenska čitavnica". gosp Zlatarović je razložil v lepem govoru namen družbe Podpisani začasni odbor, ki je prevzel nalogo , oskrbeti, in je tudi povedal, koliko se je treba bilo boriti, preden se česar je treba za napravo in začetek imenovanega društva, je dalo ustanoviti narodno družtvo. Potem so se volili častni je spolnil svojo dolžnost s tem , da je najel spodobno sta-élani iz vseh slovauskih narodov. Izmed Slovencov so bili o- pr Davorin Jenko in dr. Gustav Ipavic, Anton žl. Stabile-na novalisce in sicer prostore nekdanjega kazina v hisi gosp 1. nadstropji, odzad) na Travniku iz voljeni potem pa dr. Radoslav Raz lag, ki je přišel pozdravljat zraven kavarnice „pri Evropi", da je naročil čedno število družtvo v imenu Slovencov. Ob sedmih zvečer se je za- slovenskih, hrvaških , srbskih, čeških, laških in nemških inn 1 a li n r* ťwl o KW. nnnln n n î a vini nuni n ! a trn n n \? a n r\ i« a î U lr é Ai«n * ___• ____1 V JI ^ _____ 1----L ^ I I_____ 1__! ^ • ___2L A.____ ^ cela beseda. Zapela seje najprej slovenska „Naprej", ktera se je morala ponoviti. Namesto Livadićeve-Crnogorski sin" so zapeli nekteri gospodje pevci Jenkovo „Strunám", ki se casopisov pravila. sploh da je preskrbel, česar terjajo družtvene Slovenska citavnica v Gorici je tedaj za dobro in za je tudi prikupila. Po besedi se je mladež zasukala v ples. trdno postavno ustanovljena in se pridružuje sestrám svojim, Nekteri gospodje pravniki so razveseljevali še dolgo čez čitavnicam: tržaški, ljubljanski, mariborski, celjski, tominski. polnoč zbrano občinstvo v dvorani, ki je bila za okrep- Odprla se bo prve dni novembra t. 1. V tem, ko se daja canje pripravljena, z vbranim čveteroglasnim petjem hrva- to slovenskim domoljubom po Goriškem na znanje, šteje si ski h in slovenskih pesem. Izmed slovenskih so se slišale: podpisani odbor v čast, da se mu je zaželjena priložnost Ljubica ponudila , vabiti vse prave prijatle slovenstva, posebno pa 55 Savica", „Otok bleški", „Kje so moje rožice", moja", „Pridi Gorenec", „Naprej" in še nektere. Stirnajst po zdravov je prišlo družtvu iz raznih slovanskih krajev, več iz Ceske. Karlovec je poslal deputacijo. Ostala bo sve nai canost deležnikom v blagem spominu Gledišče bomo Slovence in Slovane po rodu , v omenjeno družtvo, ki je Slovenci! časi so se spre-Naš mili slovenski jezik, ki le za kmeta dober živa živa potreba naših dni. měnili; tega ne bo nihče tajil. odprli 10. novembra v domaćem jeziku. je bil do sedaj kakor se je mislilo in pripraven, zadobiva od dne do dne veči veljavo tudi pri Iz Maribora 2. listopada. Zadnja beseda v tukajšni gospodi, vpeljuje se že v viši šole in kancelije. Nikar mu čitavnici je bila resnobnega značaja. Razun pri naših be- tedaj mi, ki nas je slovenska mati na slovenski zemlji ro- sedah navadnega petja je posebno zanimival govor o živ- dila, ne kratimo časti, ktero mu Cesar sami skazujejo, Jjenju in slovstvenem delovanju Slomšekovem, v kterem ktero mu je postava že davno privoščila. Spoštujmo svojo smo čuli velevažne crtice. Ni nas volja govora prečastitega narodnost vselej in povsod, očitno in djansko; sosebno pa MHHHHMH in gosp. špirituala le površnje ponavljati, ker zavolj občne za učimo se materni jezik čisto in gladko govoriti nimivosti želimo in za gotovo pričakujemo, da se celi govor kar bomo s pridnim branjem slovenskih časnikov in bukev, dá natisniti. Jedno vendar ne moremo zamolčati iu sicer, z govornimi vajami in enacimi primernimi sredstvi, ki nam ker je tista reč zdaj z nova na dnevnem redu, iz srca že- jih bo slovensko družtvo ponujalo, gotovo dosegli. Končni limo y da bi se na prid slovenskega naroda zvršila. Da bi in poglavitni namen našega društva je: Narodna omika! Ci se namreč slovensko slovstvo uajhitreje in najbolje po tavnica bo nekako narodno V V ognji sce od kodar se bo po gorkota, blaga gor vzdignilo, so že rajnki, kakor smo iz životopisa zvedili, naravni iu postavili poti širila dušua prosili za dovoljenje slovenske matice. Kar se je ta- kota slovenskonarodne vednosti in zavednosti, po hribih in krat odreklo, bo se gotovo ob dobi ravnopravnosti dovolilo, dolinah slovenskih ob Soči in Ipavi. — Sicer pa vse za Slovenci! podajmo si tedaj roke in izvedimo uni imenitni Vero, Cesarja in Domovino! nasvčt našega cenitega pisatelja Ce tem gnarja y in postavimo s da se vsaj po Slomšckovi smrti njih vroča želja iz- vede , umrlému zaslužen spomenik! Prihodnja beseda bode v nedeljo 9. listopada in se začne ko navadno ob 6. V Gorici mesca oktobra 1862. Začasni odbor : Andr. Winkler, (c. k. uradn. in dež. odbornik) predsednik. Viktor Milharčić, (c. k. uradnik) podpredsednik. uri zvecer. Andrej Jeglič, (deželni računar) tajnik. Od rogačke Slatine 28. okt. Urno, kaj je novega? J°že Furlani, (duhovnik) denarničar. Domočili novic druzih ni, ko da se vse glasovitega razboj Ferd. Zorer, (c. k. sodniški svetovavec) odbornik. nika Patkota boji, kteri je pred po Ogerskem ropal, pred Anton Toman, (c. k. učitelj) odbornik, kratkem pa v Podravini in celó v Lotomerskih goricah. Andr. Marušič, (učitelj vérstva na c. k. gimn.) odbornik. Toda, kakor se trdi, menda druga drhal v njegovem imenu na Oger- Iz Cepovana v goriškem okraji 21. okt. Dva zraven, ker mu pred gresi. Morebiti pa je tudi on sam skem za kožo gré, in toraj zavetja išče. Patko je neki bil feldbebel pri Belgier-polku, ter je že tamkaj burke uganjal. iz „Izvješće Novine" iz Zagreba Tominca sta potovaia v ipavske okolice, ter na prodaj nesla vsak svojo krošnjo raznega semena, kakor: korenja, salate pa regrata. Sla sta po Trnovskem gojzdu in ko ravno v Gledé slovenstva zaslužujejo posebno uspomeno Naglovec prideta (Naglovec je neki homec blizo Mrzavca), školskega odbora", kakor so ga rt prinesle, te-le crtice za nas: „Poslie Narodne se vsedeta ter se pogovarjata to in uno. Naposled se spreta zavoljo svojih semen, ki sta jih po krošnjah pometala, da dugoga viecanja slozi se odbor u tom, da se knjige, koje su dosad rabljene, dotle zadrže, dok boljih ne dobijemo; ne vesta, čigava je ta in pa una vrećica ter kričita: v Ta je màja, ta je tàja." Celó s kolmí se bijeta. Zadnjič nu da svaki put imade dotični učitelj pogreške, u knjigi vendar se zopet sprijaznita, da kot najljubeznjiviša prijatla se nalazeče, učenicima u školi izpraviti." Na pitanje po- dospeta v ipavsko dolino. To smešno prigodbo zapišem Ie taknuto: čemu se imade odbor nadati od visoke vlade gledé knjigah? * pregledanja školskih knjigah? zaključeno je, umoliti visoku vladu , neka naše školske knjige nešalje više u Prag i u Beč na kritiziranje. Školski bo se odbor uvjerio , da su knjige vrátivše se iz Beča ili Praga posije pregledanja imale više pogriešakah, nego što su imale prije revizije. 0 tem se ne slagamo s ćastitim gosp. dopisnikom popolnoma, kajti ne moremo misliti, da bi revizorji delali nouh pogreškov v knjige, vrivajo se le, ker je popravljanje v tiskar-nicah nećimerno. Al to tudi je nasa misel, da naj se pri tisku naših domaćih knjig pusti zaslužek našim domaćim tiskarjem in ne vleče na Dunaj, kar na Dunaj ne gré, A nije ni mogoce, da nam tudjini narav našega jezika bolje znadu nego mi." — Ni li tudi pri Slovencih taka? Vred. 9') „Ta je màja , ta je je moja, ta je tvoja.w tàja" govori prosto ljudstvo, mesto: „Ta Pis. zato da et vidi. da se naši ljudj če se tudi skavsaj pet brž sprijaznij t Pivke 31. okt. H. Prav je neki dopisovavec iz Letina je bila pri nas prav dobra Vipave omenil modro začetih poprav na cesti čez Reber bi razločka. da že zdav take ni bilo. Bo 5 hvala nico. Ondi je bilo že davno spoznano, da je treba vso Danes je pri nas tako močno deževalo in potem sodrilo, da cesto predelati ; zakaj za živino i i za blago in za ljudi J« je zdaj jako mrzlo. Iz Krasa. Ravnokar smo přejeli zadnji zvezek Kafolovih ..Večnih resnic*4. Slavnoznani tr © osp velika nevarnost pozimski cas, kadar je ledeno, pa tudi o poletji,.kadar je vse preveč suho. Nacrti in nasveti so se gosp pisatelj je delali; pa preveliki stroški čez 30.000 gold, so bili na pet dokazal, da v bog učenosti vrlo krepko na šteli so delo odkladati ukazovali, če bi se bilo vse imelo preduj Temeljitost njegovih dokazov pač ne spodmakne ob enem izvršiti. Zdaj pa se bo delo polagoma izpeljalo z noben še tako sofističen ostroúm. Skoz kosti gré člověku navadnim popravami vsacega leta vred , tako da se bodo gosp. Kofol eden stroški le sčasoma in malo po malo izplačevali. poprave pa nje beseda. In kar se jezika tiče je tistih govornikov » čigar beseda je prav domaća in razum vendar ne na dolgo potegovale. Enake poprave se delajo Ta zvezek ima gledé na predmete in njegove raz tudi na tržaški cesti med Postojno in Razdrtim. Tukaj se deljenja še to prednost, da je mnogo pripi ivorih, ker vsak del nj • V za porabo v mnozih letih ni nič posebnega pri nedeljskih og je kratka prid ogovora zgodilo, dasiravno je cesta celó nerodno izpeljana ; vsak griček in vsako dolinico po- gica. i\ koncu knjige priobcuje knji • v v isce, samo da živina več trpi y in da burja o zimi in snegu Sohar v Gorici, da pride v začetku prihodnjega leta v lože delà velike zamete. Zdaj pa se grički in dolinice od 55 D njegovi založbi že imenovani Přestavil ga je France Zakrajšek Quixote" na svitlo, pravljnjo z odkopi in nasipi, in krvine in kljuke se rav Ker tr r» osp s a telj po najo z novimi nadelki. Hvala za to gré gosp. Pilcu (ne jegovih prelepih spisih ze davno poznamo, nam je to Bilcu tr © ospod je rojen Poljak iz Tarnovega) ? ki je oznanilo kaj drag N mladini prihodnost naša stoji In zdaj vodja stavbnega vreda v Postojni, pa tudi višemu gledé ravno na Goriškem se solska mladina moško obnaša, da člověku srce veselja zaigrá, ko le sliši odnosti tako vredu, ki take početke dopušča in potrduje. Iz Iga poleg Ljubljane 24. okt. Naj zvedó tudi nje pomenke o povzdigi narodne književnosti in bi Pri vanja našega naroda. Zatoraj se nadj tr osp boiroslovci © posneinaje lep © naše „Novice" nekoliko o naših jesenskih pridelkih. delali smo, hvala Bogu! še precej vsake reči. Posebno se lede svojih prednikov je ajda letos dobro obnesla; namlati se je tudi dokaj več da bodo naši letos to v svet poslali, kar smo že lani pričakovali ko druge leta. Tudi zelja, korenja itd. je obilno. Dosti Iz kanalske doline drage 55 N /i kar niste nič iz Veliko let je že preteklo, več delà imajo tudi terice letos ko druge leta. Vse pa smo naših krajev slišale, ker spravljali v uajlepšem vremenu in tudi ozimino posejali. naši ljudj rekel bi. še skoraj ne vedó, kako slovenščina Mesec dni imamo tudi pošto; radujemo se te priložne na ? po svetu napreduje. In nobenega ni, da bi jim to naznanil. prave, ker zdaj naše reči in časopise redno prejemamo Treba bi nam bilo tedaj misijonarjev za slovenščino, kakor svojem času kaj drugega. Z Bogom! v ednji Afriki za pravo vero. Imamo sicer nektere du Fr. Pavlič, župan hovnike , ki se za našo reč res pridno poganjajo pa le Iz Ljubljane. Njih ekscelencija novi c. kr. deželni vzeli vodstvo nase malo jih je, in zato se bojé nemškutarjem odkritosrčno v poglavar kranjski baron zobe povedati, kar jim gré. Drugi bi se radi delà popři j eli, ta. Schloissnigg deželne vlade, sprejemajo ki so v četrtek pre- sedaj poklone pa se jim gabi slovnice učiti. Najžalostnejša pa je različnih uradnij, družb itd. da v vradnijah slovenščina nikakor ne vživa svojih Ljubljanska zdravniška družba se hoče raztegniti Letina je bila precej dobra. Belo žito je bilo, v družbo za celo deželo. Če le ne bo preveč težav z raz pravic. posebno po hribih, tako lep pomnijo. belka sicer nobene da V se star v • mozje takeg ne deželi, kar je poglavitna korist, ki Sadj so tudi veliko iz naše doline izpeljali \ ©» ? nase iroričice ; ja- pa toliko več hrušek vsake baže. trtami obraščene. ktere so nam posiljanjem casnikov po jo družbeniki od družtva imajo? Kakor se je pred 14 leti ruski prof. Gregorović več časa mudil v ces. knjigarnici naši, tako je tudi unidan sode z vincom letos proti navadi sladkim ..cebedinom" naslednik njegov gosp. prof. Petrovski, ki učí slovanské precej obilno napolnile. Tudi čbelic imamo veliko pri jezike na učilišču v Kazanu, več dni se mudil tukaj in nas ki so nam letos veliko medu napravile, ker so imele mnogo zanimivih slovanskih kujig našel v knjigarnici, tako, na kostanjevim cvetju iu na ajdi obilno pašo. Pa marsikteri da jo prvo za pražko stavi med knjigarnicami avstrijanskih se pritožuje, da njegove panje „roparee" uadlegujejo. Pro- kronovin. Ponosno smo sprejeli tako hvalo iz ust kompe-simo tedaj, da bi nam povedali Vi , kako bi jim okom priti. Hvaležni \ bomo mogli A. M. k-vič. v tentnega rnoza Iz tuhinske doline 1. listopada » i ki je le to obžaloval, da knjigarnica nasa nima vseh slovenskih knjig in časnikov , ki so poslednje Hll^H HM ■ HUB HHlit v V sredi pre- leta na svetio prišle, in ki jih vsak išče ravno tukaj. 5 tekleg tisti tali sploh in mesca kozoprska so mo pri kamniški poski knjigi, ki jo je učeni ki niso vseh davkov do vseh Svetih že takrat odraj-še povrh TO krajc. plaćati. Treba bi bilo , da bi se , ... ^ ______ ©osp. profesor ze pred vec časom na svitlo dal pod naslovom: „Oglaski o poezii slovanski'4, se nahaja tudi prevod treh Prešernovih pesem. t na zuanje dalo » kaj se je mogel ta dnar odrajtati, da se v okom pride vsem krivim mislim in » Pobérkov" iz stokrát imenovanih časnikov tudi danes nimamo nič, ker njih dopisniki nekako mirujejo suntarijam, kterih se o takih zadevah ne manjka Dnarstvene in davkarske ampak na dan se staviji reči niso več skrivnostne reči 5 kakor vidimo to v državnem Ali se tudi po druzih krajih cigani tako pogostoma v trumah po 6 do 10 oseb klatijo, zbor in deželnih zborih tz domačih in ptujih dežei. V državnem zboru se je přetekli teden godilo sledeče: Zbornica gosposka je dognala nektere stareje kakor pri nas? Eni se sliši, imajo pravice, za poberanje reči, ki so že večkrat iz spodnje hiše potovale v zgornjo ; sicer je sklenila še, od ministerstva zahtevati, da pa jih ne pobirajo, ampak le beračij ali 5 ljudi pa kradejo. oplaši, da ji osnuje cunj, Ce taka drhal v samotno hišo pride morajo dati, kar terjajo. Dokler so žandarji okoli hodili, predloži; za pravilo pri osnovanju te postave naj veljá to postavo za vredbo hišnega davka in jo še temu zboru 5 jih je bilo malokdaj viditi; zdaj pa imajo cigani popolnoma da povsod, kjer se davek od gostascine odrajtuje, naj bojo prostost. Take potepuhe bi mogla gosposka prijeti in v čisto nove hiše skozi 15 let, pre zidane ali dozidane • V zbornici poslancov so se přetekli teden posvetovale bankne zadeve; večkrat je pri zapreti. Če duhovni resnično revnim, domaćim pa 10 let davka proste. dylavnišnico ljudem ne smejo listov za beračenje dajati, kako da bi ci gani imeli pravico beračiti in ljudi nadlegovati? teh pomenkih hudo zavrelo t pri 10 se je zgodilo celó 9 380 kar fie še nikoli ni zgodilo v tej zbornici, da je velik ne- pripomaga narod ogerski, in da ogerska dežela je cesarju po pokoj ustavil besedo državnemu ministru. Znano je, da že svoji zgodovinski preteklosti, sedanjosti in prihodnostizlo zlo - da cesar pred več leti je vlada dunajsko banko pooblastila ban- pri srcu. To kaže pravijo casniki ogerski kovce izdajati, ki so velika polajsava ne le trgovstvu 3 temuč tudi vsakdanjemu življenju; se dobro se spouiinjamo, da , kakor zdaj na srebro, tako so nekdaj trgovci radi na bankovce dajali nekoliko pot, nadavka, da se zamenjalo srebro za bankovce. AI to je takrat bilo, ko želi prijazno roko podati Ogrom in da na podlagi oktober-skega diploma je mogoce, da se sopet staja led, v kterega so zamrznile poslednji čas vse zadeve ogerske. — 27. dne Narod. List.4* dr. Jul. Gregr je, podavsim se na p. m. je sel vrednik ceskih 33 je banka imela toliko srebernine v svojih hramih 5 da je vsak bankovec, ki ga je izdala, plaćala s srebrom. Ti casi za 10 mescov v jeco, v ktero je obsojen bil zavoljo mnogih oštrih sostavkov v svojem listu. Že pred ta dan je prišlo od njega, in ko se je v * * mnogo mestjanov poslovit se jeco pa so prešli, ko je banka nehala biti samostojna m je po- peljal, ga je spremilo 12 voz; od vseh straní so slovo je » ^ 1« ! ^ ^ J ^ C rx t r> /I n I rk «T a A knn!/nr/>ni7 i no nit*__wi n 11 rw i n imro o nîf?î mi 1- 1 ! ni a f r# ■ í a U D.,^ ^ _•______ J„ V.1J. 3 stala sluznica države, da je izdala vec bankovcov (papir natega dnarja) kakor je srebrne gotovine imela, smo prišli do tega, kar se » ažio" imenuje , to je y lu tako da ban- mali od njega s živimi klici „at žije". Brat njegov dr. Edv. Gregr je prevzel zdaj vredništvo ter oklical , da se bode drzal vodil dosedanjih. 33 Nar. Listi" v listu 255. pod na kovec ni toliko vreden kolikor srebro in da se ta vrednost slovom: „K zgodovini ruskih redov" pripovedujejo to-le: Ko spreminja, kakor politični petelin kaže dobro in jasno ali se je posvetoval« na carském dvoru, kako naj bi se praz- oblačno in viharno vreme. Da pa tako vedno spre m en- noval spomin tisočletnega obstoja ruske države, se je sklenilo, ljiva I všemu občinstvu, vsak vé. Zato je prišla sedaj bankna se zraven te tudi poslavila veda in znanost národna. veljava (valuta) našega dnarja je silna nadloga naj bi slavnost ta ne bila izkljucljivo vojaška, temuč da bi zadeva v pretres državnemu zboru, in ni čuda, da so vstali temu cilju in koncu so bile pozvane ruske vseučilišča hudi viharji včasih, ko so se pretresali posamesni oddelki bi predložile caru imenik za slovstvo zasluženih mož, bankne postave. Zlasti o treh rečeh je stopil državni zbor ministerstvu nasproti ; ministerstvo hoče, da bi se banki y K naj njih njimi bi sposobni bili, da bi se na spomin omenjene slavnosti poslavili z redi. Ruske veduost in znanstvo, in kteri med vnovič za 20 let pravica podaljšala za izdajanje bankovcov, vseučilišča so storile to po ukazu, pa so dodelale zraven , ampak le za 10 let; še prošnjo, naj bi se pri tej priliki ne pozabilo tudi učenih odbor pa noče tako dolge privilegije dalje hoče odbor, naj se odloči gotov čas, kadaj bo mož ostalih kolen slovauskih. Ta prošnja, ktera res delà spet banka začela s srebrom plačevati bankovce, tega pa ministerstvo noče; najhuji razpor pa se je med ministerstvom in zborom vnel s tem, da je ministerstvo se je čast ruskim vseuciliscem in spricuje modrost ruskih učenih sprejem na carském dvoru, in tako mož, našla je prijazeu zg odilo y hotio y naj država bo deležnica čistega dobička ki si da so učeni mozje slovanstva in med njimi najvec Cehi poslavljeui bili z ruskimi redi" ga banka z bankovci pridobiva 3 zbor pa tega nikakor ni Dnevnik" od i V Srbski 13* oktobra izhaja vsaki dan. Vse se hotel dovoliti, ker to bi spet banki vzelo samosvojnost in spet bi mogla banka državo štuporamo nositi. Da pa raduje 3 list da imajo nasi Srbi kteri vsaki dan izhaja. sedaj prvikrat političen Na Laškem je vse pri vendar banka za dobiček, ki ga ima pri izdajanju bankov- starem. Državni zbor je sklican na 18. dan tega mesca. Garibaldi ima se zmiraj kuglo v nogi in brž ko ne bo cov, tudi kaj povrne državi, naj ji za čas privilegije brez obr es ti (činžev) posodi 80 milijonov gold. Ker pa se po šel ž njo v věčnost, ker celo malo upanja dajejo si zdravniki, da bi mogli hudo rano zaceliti brez nevarne operacije Zvonec političnih novic nosi zdaj Grško. Prekucija besedah ministerskega svetovavca barona Brentano-ta ne kaže, da bi banka sprejela to zahtevo, je minister Schmer- ling besedo poprijel, da bi preveril državni zbor, pa pri tukajšna je bila na vrat na nos gotova. Kralj je ravno tem se je tako spozabil, da je poslance državne v eno vrsto potoval po svojem kraljestvu, kar mu pridejo 23. p. m. postavil z dnarničarji banknimi, rekši: „sklep o tej važni poročniki evropejskih vlad na morji naproti z žalostno no- reči leži v roči zbora, ki šteje komaj čez lOOudov; bankni vico, da je v Atena h punt in da vse prizadevanje bi bilo odbor šteje tudi 100 udov — kteri teh dveh zborov more tedaj zastonj, da bi se mogel vrniti v svoje kraljevo mesto. reči, da njegovo je pravo?" Pri teh besedah vstane tak Kralj se je po takem s kraljico vred napravil na beg in nepokoj, (med kterim se slišijo besede: „mi smo poslanci se je podal v Benedke, odkodar je šel domu na Bavarsko, ljudstev"), da je mogel predsednik mir storiti. Potem na- Začasna vlada je vzela vladařstvo v roko, dokler ne bo da pa želi, nov kralj izvoljen. Čeravno se imeuujejo kraljević an- 3 da nikogar ni hotel razžaliti daljnje minister da se ta važna reč že v tem zboru sklene 3 y ker y ce se «T e» ležki Alfred, kraljević sardinski Amadeo, kraljević belgiški, zdaj ne sklene, se utegne zgoditi, da se ne bo sklenila ruski princ Eugen Maksimilianović Romanovski (vojvoda takrat, ko pride vseh 343 poslancov skupaj, ki bi morebiti Leuchtenberg) za ponudnike na namesti ene grski prestol, bo vender dunajské banke nasvetovali vec bank brž ko ne le kak do mac prihodnji kralj ar » rški. Bavarca po posamesnih de žal ah." Vse je bilo tiho, ko je mi- za nobeno ceno nočejo. Unanje vlade se ne bojo vtikale nister svoj govor končal; pri glasovanju je pádel mini- v to volitev; Grkom bo na prosto voljo dano, da volijo sterski predlog zastran udeležtva države pri dobičkih ban Po y kogar hočejo; ne zgrabi bližne kinih. Pretresovanje bankno trpi že nekoliko dni. ministerském ukazu od 19. okt. se bojo pri rekrutbi za pred Atene, prihodnje leto najpred mladenci jemali leta 1842 rojeni, za le to hočejo odvrniti, da prekucijni plamen so poslale bojnih ladij veliko Turcije, zato njimi pa iz leta 1841 y 1840 1839 in 1838; ako se hoče kdo odkupiti vojaščine, mora prošnjo za privoljenje odkupa zadnji čas do 24. decembra (grudna) tega leta pristojni gld. nov. dn. gosposki izrociti; taksa za odkup znaša 1200 Iz Ogerskega se slišijo sedaj neke novice, po kterih se upati more, da se bo poravnal razpor, in te novice iz- Listnica vredništva. Gosp. Iv. T. v T: Drago nara bo, ako nam veckrat dopisujete; al tako imenovane „korespondencije" se ne smejo sprehajati v obćnih premišljevanjih, ampak morajo le popisovati do god be. — Gosp. A. K. v Z : „Na potu itd." remo; manjka nam prostora. ne mo hajajo iz tistega casa, ko so 28. dne p. m. cesar sprejeli ogerske poslance, ki so se prišli zahvalit za dovoljenje, da napraviti zemljišno upnico. Pri tej Kursi na Dunaji 4. novembra. 3 Ogerskem smejo na priliki so cesar rekli 5% metaliki 70 fl. 90 kr. Narodno posojilo 82 fl, 15 kr Ažijo srebra 21 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 82 kr. 3 da zelijo Ogre zadovoljne, ne samo v materialnih y v vseh zadevah da naj k temu tudi Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.