22. štev.
V Ljubljani v soboto 25. februarja 1882.
Letnik X.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., ce se tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,. 2 „ )> it » ^ >t Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II, nadstropji.
Po pošti prejeman	velja:
Za celo leto . . 10	gl. — k
Za polleta . . 5	.. — ., Za četrt leta
2
50
Politični list zaslorasKi uril
V administraciji velja:
Za celo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ . Za četrt lota . . 2 „ 10 „ "/
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. ve« na leto.
Vredništvo je Florijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Govor poslanca Fanderlika.
(Konec.)
Zdaj pridem do veltštovsnega gospoda poslanca za Ilebsko trgovinsko zbornico. Gospod Piener je specialiteta v tej zbornici, denarne zadeve smatra on kot svoj lovski okraj. (Veselost na deBni.) In če gospod Carneri misli, da ministerstvo sedi v sobi, kjer ljudi trpinčijo, tako je gospod Piener tisti, ki ima pravico, trpinčiti vRacega denarnega miuistra. (Veselost na desni.)
To je delal še pod ustavovernimi vladami in t,o dela tudi zdaj, ob enem pa napada tudi večino. Posebno o narodnostih se je jako čudno izrazil, da mu nikakor ne sme obveljati.
On je pristaš liberalne stranke. No, ali ni liberalna stranka zbudila narodne prepire? Zi. čelo se je s francozko prekucijo, kjer se je tlaka odpravila, in od tam je šlo narodno zbujanje čez Nemčijo in do nas.
Gospodje, v Avstriji živi mnogo narodov, .in ideja narodnosti zamogla bi Avstriji nevarna po tati, če se ne bo pametno vladalo. Treba je spoštovati zgodovinske in narodne pravice, da bodo vsi narodi v Avstriji našli svojo hrambo. (Dobro I na desni.) Narode tlačiti je zi mogel še obsolutizem, ustavna država pa tega ne sme. (Dobro! na desni.) čs se govori o panslavizmu, da je sovražnik Avstrije, m ram tu navesti izrek nemškega moža, g. poslanca Greuterja (smeh ca levi,) da je ulo-vani-.tvo Avstriji le potem nevarno, ako bi se v državi zatiralo. (Tako je! na desni.)
Mi ne potrebujemo nič od panslavizma, mi smo tu v Avstriji ponosni ca svoje pri-roduo in zgodovinsko pravo, ter hočemo Av Btrijsiici ostati (dobro I na dežu ), toda mi nečemu nemške Avstrije, ampak v takt Avstriji, kakor jo misli g. miuisterski predsednik, da bo pravična vsem narodom. (Dobro na desni.)
Gospodje, vsi ti govorniki so napadali našo stranko, in nam očitali, da vlado podpiramo samo zato, da dobimo od nje kake koncesije.
Prašam vas pa, ali smo kedaj prosili za kako stvar v svojo OBebno korist ali za naše prijatelje, aii smo zahtevali, da se nam dovolijo kake banke ali železnice aii kaj tacega? če smo pa zahtevali, kar je v korist našim voblcem in do česar imsjo pravico, ali je to kaj hudobnega?
Vi zmirem pravite, da imate le korist države pred očmi, nam pa oč'tat.e, da le vsak za svojo deželo skrbimo. Znano pa je, da vsaka stranka misli, da je to, kar ona hoče, celi državi v korist, in v tej misli živite tudi vi. Tudi mi pa lahko rečemo, da je to državi v korist, kar mi zahtevamo, iu nas je več, sostavljeni smo iz raznih dežel, dokaz, da imamo prave misli, ker so v našem programu zedinjene tako različne dežele.
Ko nas Cehov ni bilo v državnem zboru, ste nam oč tali, da zanemarjamo koristi svojih volilcev, ker se obravnav ne udeležujemo. Tačas ste rekli: le v zbor pridite, tukaj boste vse dosegli, kar želite.
Mi Moravci smo prvi sledili temu vabljivemu klicu Pa kako ste nas tukaj sprejeli? Dovolite, da vam to v spomin pokličem.
Koj potem, ko smo ustopili in povedali uzroke, zakaj smo ustopili, razžalil nas je ta-častii minister Auersperg s tem, da je rekel, da mi nismo ustopili iz proste volje, ampak da nas je k temu prisilil nek od njega ustanovljeni listič ua Moravskem. (Dobro! na desni.) Ko je to rekel, prikimal mu je tedajni kmetijski minister iz Moravske, ki je hotel kredit malih posestnikov menda s tem povzdigniti, da nam je založne pobral, pozneje pi je kot kupčijski minister železnicam podpore dajal. Tako se je z nami delalo, visoka zbornica pa je k temu ploskala. (Veaei03t ua desni.)
Ko smo se pritožili, da se nam šole po-nemčujejo, rekel je tedajni naučni minister, da je to že prav in da bo še naprej tako delal. (Čujte! ua desni.) Tudi tem besedam je zborn>c& ploskala.
Tako je delal Stremsjr, in tako Lasser.
Ko sem vlado prašai, zakaj pri volitvah vai uradniki proti nam delajo, odgovoril je minister Lasser: „Ne vem sicer, če je to ren, jkar pravite; pa če vam to ni všeč, kar uradniki delajo, je pa meni všeč, že zato, ker 83 vam ne dopada. (Veselost na deBni.)
In tača3ni govorni minister Unger je rekel, da hoče vlada vedno služiti le ustavoverni strank', n;;m pa je rekel, da za našo naklonjenost in naše zaupanje nič ne porajta in da bi si v nesrečo štel, ko bi naša stranka njemu

Kotorsko ustje ali Boka.
Po jugoslovanskih svedokih , priobčil Avgust B—c.
Šotor je naj južneji del našega širnega carstva v spodnjem kotu Dalmacije napram jugoiztoku. Ta najiztočneji predel Dalmacije se razprostira okoli valiva imenom Boka, ali „kotorsko utčs." Kotorski zaliv, v starem veku imenovan Sinus Rhizonieus je dolg 4 milje aii 29 kilom, ip se deli na več manjih zatonov.
Ko vir življenja s svojimi pojemajočimi žarki krosi slemena skalnatih gorskih velikanov, človeku se dozdeva, da se nahaja v tolikanj od starodavnikov opevanih hesperidnih vrtovih. Nepopisljiva krasota, čin svojrglavnih Fat obdaja divno okolico. Okolica kotorskega zaliva, ako prav kraševita, kamenita je zelo plodna, še r,ajbolje obdelana v cel; j Dalmaciji. Dobro-naseljena broji še do 40000 stan. V srednjem veku je spadal severni del Boke pod Travunjo in južni pod kneževino dukljansko ali zetsko. Konci XII. Btoletja je Boba pripala srbskim viadadarjem in pod istimi ostane do izumretja Nemanj cev. A koccern XIV. stoletja apade večidel Boke pod državo bosansko in v XV. stoletji se je predal en del pod zašč to Bene-
čanov, med tem, ko nadostalom zavlada Tuvčin. Ali Benečani polagom potisnejo Turčina iz onih krajev tako da je koncem XVII. stoletja cela Boka bila v njih vlasti. Oni nazivajo Boko s posebnim imenom, Albanija veoeta, in to je trajalo do pada republika po Napoleonu I. 1. 1797.
Tej okolini je mesto Kotor. Oao leži nu črnogorski meji, ee prostora v dnu zaliva na skrajni jugo-iztočni meji kotorskega zatona; na podnožju strmega brega imenovan Krstac, ki je eden obronkov črnogorske planine Lovčeti.
Od severne in južne strani ebtekata mesto dva potoka: Reka in Gorčic in taka stoji Kotor na poluostrovu. Kotor je vtrjeno mestice. Od zapadne, severne in, južne strani ga obdaja močno obzidje do 28 čevlj. visoko in ga popolnem zakriva. Osob>to obzidje na zapadno morsko stran je jako čvrsto z nasipi in drugimi vtrdbami prevideno. V ostaiem je zidovje zarad mnogih prav močnih potresov tu pa tam popokalo. Naprsm meji črnngoskej, me?,tu ua iztočni strani, se nad njim vzdiguje trdnjava sv. Ivan na bregu, kipeča nad ostalim do 300 metrov.
Ona je spojena z mestnimi zidinami. Izven te se nahaja tudi mnogo drugih trdnjavic. V obrambo me^ta služi trdnjava imenovana sv,
Trojica, ki se dviga jedno uro hoda mestu na jug; ta brani budvanske strani.
Mesto broji do 3000 stan., je glava celemu okraju in sodstvu, zatim stol ca katoliškemu in grško-iztočnemu škofu. Ima realno gimnazijo in dve ljudski šoli; svoje gledišče, 2 čitalnici (arbsko in hrvaško) in pevsko društvo. K;cr stoji dati denes Kotor, stalo je nekdaj rimsko mesto Acruvium in Plinij ga zove: Akravij rimski grad (oppidum).
V VII. in VIII. stoletji se zove mesto Decadaron. Leta 840 pripluje v Boko Saraceni ali Arspi in osvojivši si razvaline mesta Roso in grad Decadaron. Ali kmalo si pomore tako, da že I. 925. 3e spominja v njem sedež ektfijstu (ecclesia catharitana). V polovici X. stoletja je spadal Decadorum, a že hrvatsko-srbaki Kotor z drugimi mesti io gradovi Dalmacije pod bizantinske carje. Tedanji car Konstantin zgodovinopisfc alavjunskih reči (Jugoslovanov) opisuje Kotor in Boko takisto:, Mesto Decntera znači „ož na", kajti morje skozi tesni predor se do 20 rimskih milj v kopno razteza; m grad leži v kotu zaliva. Naokolo ga obdajajo visoke planine, da po leti vidi solnce še |p, ko ono stopi stedi neba, a po zimi ga na vidi. V tem mestu je shranjeno truplo sv. Tr fona. Ilrsm tetcu svetniku je okrogla zgradba."
zaupala. Tako bo z nami delali v tej zbornici. In kako ae nam je godilo zunaj zbornice?
Od leta 1861 ni bilo nobene vlade, kat-ra bi bila pravico tako z nogami teptala, kakor ustavoverna vlada. (Dobro 1 na desni. Obo-klici na levi.) Vsi uradniki od cesarskega namestnika do zadnjega briča bo bili v službi ustavoverne Btranke, in še zdaj imajo ta strah v kosteh. (Prav res! na desni.)
Potem so prišli naši bratje iz Češkega v v to zbornico; zgodilo se je to že pod drugo boljšo vlado. Misliti je bilo, da jim boste prijazno naproti prišli, ko ste jih prej tak> vabili. Toda vse, kar smo mi zahtevali, Bte hoteli odbiti; in če je večina za nas odloč.la, ste nam vsak dar vsaj z grenkimi besedami oskruuili. Tudi pretenja in grožnje se niste sramovali. Eden od vaših nam ]e rekel: „lef sklepajte, kar hočete, ker imate večino; kadar pa naš čas nazaj pride, bomo vse to kakor z gobo zopet zbrisali. V gosposki zbornici pa se je nek stari gospod jokal, ko amo mi čehi dobili avoje laatno vseučilišče. (Smeh na desni.) Kaj imamo pričakovati od tacega narodnega fanatizma? (Smeh na levi — Dobro! na desni.)
Zdaj boste vedeli, zakaj vladi proračun potrdimo. Res morajo volilci težke bremena nositi, pa eno tolažbo jim prinesemo domu, da imamo na čelu države vlado, ki ni iz vaše srede vzeta. In kaker je nek laški pesnik v spevu „il delenda Cartago" vBako drugo vrsto sklenil z besedami „e non vogliamo Te-desehi" (Nemcev pa nečemo), tako tudi jaz vam zakličem: mi hočemo ravnopravnost vsili narodov, pa nobene ustavoverne vlade, mi hočemo uredjeno gospodarstvo, pa nobene ustavoverne vlade, mi hočemo dobro pravosodje, pa nobene ustavoverne vlade (veselost na desni), mi hočemo močno Avstrijo, pa nobene UBtavoverne vlade. (Ploskanje na desni.)
Gospodje, vedno nam očitate, da je se-dajna večina jalova, da nič sadu ne obrodi in nič koristnega ne sklene. To očitanje je neopravičeno. Pa če bi to prav res bilo, eno veliko zaslugo imamo vendar, namreč to, da držimo in podpiramo sedajno vlado, in to ho
čemo tudi zanaprej storiti. (Dobro! na desni — smeh na levi) Goapode, ne mislite, da me boste b svojim smehom OBtrašili. Mi hočemo to vlado podpirati, ker jo imamo za pošteno m pravično. (Dobro! na desni.) Nikar si ne domišljujte, da 80 bomo mi sprli. Tudi v zakonu je včasih prepir, pa bedak bi bil, kdor bi na tak prepir zidal. Videli ste, kako amo se zadnjič hitro zedinili, ko je bila nevarnost blizo. (Smeh na levi.) Tako bomo tudi v prihodnje delali in svoje težnje na malo mero skrčili, ako korist, države to zahteva, ker za blagor in moč države smo pripravljeni kaj žrtvovati. Iz teh uzrokov bom za proračun glasoval. (Živo ploskanje na desni.)
Politični pregled.
V Ljubljani 24. februarja.
Avstrijske dežele.
Na Ogcrskcm se tudi hudujejo nad nad nemškim „schulvereinom", kteri je začel avoje roke raztezati tudi po ogerekih pokra jinah. „Peater Lloyd" pravi, da je jako predrzno od nemške države, da se ona vtika tuje zadeve, in daje nemškim nemirnežem in profesorjem tak svet, naj začnejo svet naj prej na Nemškem popravljati, kjer je dosti nerodnega in napačnega. Ako bodo Nemci tako postopali, pravi list, potem se bo res osnovala velika zveza zoper Nemčijo.
„Politik" poroča, kako je bilo pri znani, važni volitvi velikega posestva v Pragi. Volitev je trpela cel h 12 ur in so morali volilci ves ta čaa v volilni sobi stati. Za čeako konservativno stranko je glasovalo vse odličnejšo plemstvo, tako 10 knezov, 32 grofov in mnogo baronov. Za , chabrusovo" atranko pa ao stali bogati judje, fabrikanti, nekaj.,žlahtnih" nemških kmetov od pruske meje pa Auerspergi in njih [prijatelji.
Poljski psslanec Hausner hoče v državnem zboru staviti nasvet, naj bi država živinsko sol po nizki ceni prodajala, da bi Be živinoreja povzdignila.
Čcsko vseučilišče se ima že letos odpreti, in Bicer ae bo začelo z pravoalovno in
modroslovno visoko šolo. Huda je bojda za prostore, ker bi morali zdaj dve univerzi v tistih prostorih biti, kjer je bila prej ena. čehi hočejo, naj se sozida za češko vseučilišče novo poslopje.
V državnem zboru se je Kusin Kulač-kovski pritožil čez Poljake, da so tiste Rusine, ki so zdaj zavolj veleizdaje zaprti, po nedolž-vem ovadili, ker o veleizdaji pri njih ni govora, ampak le o brambi zoper poljsko nasilje.
Tudi je državni zbor sprejel izjemno postavo zoper ustnike llalmatiiicc* Monti ae je sicer potegnil za Krivošijance in lih zagovarjal nekoliko, kar ae rojaku ne more zameriti, vendar je večina sprevidela, da Be v takem slučaji se ne more milost za pravico deliti, sicer veljava države škodo trpi.
Iz bojišča na jugu ni nič posebnega poročati. Pač ae tu pa tam vdarijo, pa odločilnih udarcev še ni bilo. Najbolje bi bilo, da bi Hercegovce pamet srečala, da bi se z lepa podali, saj morajo aprevideti, da nič ne opravijo , ako jim od zunaj ne dojde pomoč, za kar pa nimajo dosti upanja.
Vnanje države. Skobclcv! brez konca in kraja, to je evropski pogovor. Njegove besede se grozno pretiravajo, zavijajo, da celo take besede se mu podtikajo , ki jih nikdar govoril ni. Saj Skobelev ni niti car, niti diplomat, nerazumno je, čemu se njegovim izjavam taka važnost pripisuje. Oa je hlapec svojega cesarja in kar ta ukaže, mora storiti, ali mu je povšeči ali ne. Oa govori, kar mu na misel pride, in ravno s tem kaže, da ni diplomat, čeravno je dober in hraber vojskovodja. Sicer pa je car že poklical Skobeleva iz Pariza domu in ga bo menda oštel, zakaj tako nepremišljeno govori-,,Politiki" Be iz Pelrograda piše, da je vse laž, kar nemški listi pravijo, češ, da Ru-sij» k vojski sili in da ruski listi zoper Avstrijo ščujejo. Nasprotno pa vsi ruski listi brez izjeme ie to povdarjajo, da se morajo bosanske zadeve na kakem novem kongresu uravnati. Od vojske z Rusijo smo tedaj še precej oddaljeni.
To pa je res, da Bizmark snuje neko
L. 1067. je kotorsko škofijstvo bilo odredjeno od Splitskega in podredjeno nadbiskupiji du-kljansko-barskej. Početkom XII. stoletja pripade škofija zajedno z mestom Dubrovničanom
Še v X. stoletji je Kotor spadal pod vr hovno oblast bizantinskih carjev; ta je, kakor tudi druga dalmatinska mesta imel laatno upravo in pravice.
Potem, ko so mesta severne ali prave Dalmacije priznala Kolomana svojim kraljem 1. 1102—1115, ostane Kotor tudi še zvest Carjigradu.
Bizantinski carji se zadovoljejo puhlim vr-hovništvom, dočim se Kotor liki Dubrovnik, sam vlada; ko prosta občina. Ako je imel Kotor mir pred carji v Bizantu, tim več so si prizadjali sosednji kralji tudi knezi dukljanski ga pripraviti pod prejšnjo oblast. Kasneje so si mnogo prizadevali tudi raški veliki župani, da Bi ga pokore. Osobito glasoviti Štepan Ne-manja osnovatelj srbske države. L. 1166. je Kotor še v bizantinskih rokah, marveč je tu tedaj stoloval vojvoda Izak; carja Emanvela namestnik za južno Dalmacijo in Dukljo (Dioclea v sedanji Črni gori). Potem so se raški veliki župani in kakor Štepan Nemanja še bolje brigali, da si ga pokore, in to zaradi pota na morje. Osobito i. 1168. se bori Št. Nemanja za Kotor. Ali dokler je živel car Emanvel, mu ne more zavladati. Po Emanve-
iovej smrti 1. 1180. postane šs le gospodar Kotora Št. Nemanja. Prvikrat ae spominja Št. Nemanja, ko vrhovni zaščitnik Kotaru v jedni listini od I. 1186., a 1. 1195. je on že pod vrhovno oblast sina Nemanju, Vukana, kateremu je cče izroč'1 Dukljo, južno Dalmacijo in Travuujo, da v njegovem imenu opravlja ali vlada.
Kotor se je vladal v tej dobi, kakor ostala dalmatinska mesta. L. 1124. se spominja načelni« mesta neki prior Mela , koji se je s škofom Vukom in drugimi mestnimi plemenit-niki sestal na glas zvona v aabor; ta in tudi hram sv. Trifonu nadari nekojim zemljiščem. L. 1166. spominjata se kotorakim škofom Maiua in načelnikom Vita (Živkovič). Sledeče lete 1167. podnačeloik mesta eklene prijateljsko zavezo s Kačiči; jiosledui se zavezuje, da ne bodo več na morju nadlegovali Kotor z ladjami, in to od Molunta do Prevlake. Malo zatim 1. 1181. sklenejo mir in prijateljstvo s s sosednjimi Dubrovničani; tedaj bil je načelnik Dubrovnika knez Trifon Kotorčan 8 s nekojimi plemenitniki. L. 1186 se v Kotoru nastavi poverjenik velikega župana Št. Ne-mauje, stotnik Juraj. Ta z mestnimi sodniki, od Nemanje namestjenih, skliče glasom zvona aabor vseh plemičev iz Kotora, da razprave tu v nekojih vredbah gledd kmetov. L. 1105. utemelji neki Maver, sin Andreju Catafrangi
s svojo žeuo Buvno (Blagojico) hčerjo, priorju Vasilju cerkev na čast sv. Luku in za spasenje svoje duše. Iz teh podatkov Be razvida jasno, da Kotor skozi celo XII. stoletje je bila svobodna plemička občina, imajoča načelnike in zbor, v koji so zahajali vai plemiči, da razpravljajo, gledč občiuBkih zadev.
Naj bi niti višji niti podložni nikoli ne pozabili! Pri nedavnem odgovoru in zagovoru je miniBt. predsednik grof 'Faaire lep izrek izvrstil: „Avstrija ne sme biti iz-ključljivo niti nemška, niti slovanska, ampak mora biti ravno in edino Avstrija". Pravo! Avatrija naj da vsakemu svoje in bo Avstrija ostala in mi vsi — srečni, zadovoljni Avstrijani.
Kotor ostane pri srbski državi od 1. 1186, do izumretja Nemanjičav 1. 1367. V tej dobi je Kotor popolnem svobodna občina, v katerej gospodujo mnogobrojne obitelji plemenitnikov; a od teh se osobito razlikujo obitelj Biboli-čiča uže I. 1124. Draga, Bučičti itd. Srbskim vladarjem je dokaj prijalo, da so vrhovnim gospodarjem Kotora, radi tega ga nadarivajo raznimi pravicam i zemljami. Kralj Juraj. ali Djordje sin kralju Vukanu podeli Kot, 1. 1215 povelništvo; njega posnemajo kasneje kralji srbski; Št. Redosloslav, i brata mu Vla-dislav i Uroš L 1230. Nadalje Št. Uroš i žena mu Jelena; car Št. Dušan silni 1. 1351. i 1355. i sin mit Uroš IV. 1. 1356. Od vseh;
nemško-tur*ko zvezo. Lani je Turkom poslal nemških uradnikov, zdaj jim pošilja že oficirje. Nedavno je 10 nemških oficirjev stopilo v turško vojno I
Izvirni dopisi.
lx Celja. (Mlad tat.) 12letni Vinc. Mavc, ki je še le pred kratkim prišel s svojimi stariši iz Maribora v Celje, potreboval je za pretečeni pust novo šemo ali larfo. Ko mu pa oče ne da zaželjeuih denarjev, si je Bkušal dečko novcev dobiti po drugi poti. Pazil je na cerkvenega strežaja pri sv. Duhu zunaj Celja, kam neki leta skriva ključ od cerkve Pretečeno soboto ob poldne sname cerkveni ključ iz kostenjaka, kjer je bil shranjen, odpre cerkvena vrata, sname škrinjico, ter jo nese iz cerkve na pokopališče, kjer jo skuša izprazniti. Med tem pa pride slučajno cerkvenik na pokopališče, kteri se komaj polasti pobalina ter ga izroči gosposki. Dali so mu 12 ur zapora; pa menda še nekoliko brezovega olja. Kaj pa če bo mladi tat tožil tistega, ki mu jih je pet naštel? Gorje kaznovalcu!
Toda bati se je, da se razuzdana mladina prihodnje preveč ne uči krščanskega nauka in straha božjega, da še kje ne postane preveč pobožna. Zatoraj se bo treba po izgledu modrih zastopnikov liberalnih mest na vse kriplje ustavljati naj novejšemu vladinemu predlogu. Ta predlog Bkuša nektere naj neumnejše in nepotrebne igrače iz šolskega poduka odpravit in pot gladiti pametneji izreji šolske mladine. Za Boga: Avstrija razpade, če se 81etno obiskovanje šoie skrči na 6 let ter Be ne mlati več prazna slama — po šolskih klopeh!
Tu nam pride na misel, kar se je čitalo po listih o nekem župauu, ki je bil ob enem deželni poslanec. V deželnem zboru — tam nekje na Kitajskem — se je sprožila misel naj se zabranijo kr žem ženitve. Toda modra večina deželnega zbora je sklenila, da je to na veliko korist domovine, ako se ženitve ko likor toliko množijo, kajti po tej poti se množi tudi število prebivalcev, kteri bojo po nizki ceni delali po fabrikah itd. Prav živahno je
zagovarjal te križem [ženitve tudi naš župan in deželni poslanec. Kajti, bil je podoben naš m liberalcem, kakor jajce — jajcetu. Ko pa pride ovi župan zopet v svojo sosesko, ga prosi srenjski sluga za dovoljenje naj bi smel svojemu vlačugarskemu življenju konec Btoriti, da zadobijo njegovi otroci njegovo očetovsko ime. „Bog varuj I Kam pride Boseska, če danes ali jutri mora skrbeti ce le za tebe temveč tudi za tvojo ženo in tvojo deco". Pa če smem prositi, milostljivi gospod župan: Vi ste Be v deželnem zboru tako živo potegali za križem ženitve; zakaj toraj meni tega ne privoščite"? Da, to sem moral storiti kotzna-čajni liberalec; toda po tem se v domači soseski ravnati ne smem, kar sem tamkej storil.
a ravno hočeš imeti zakonsko ženo, pa popusti službo v soseski". Sluga tega ni storil, temveč še danes živi v divjem zakonu, v kterega pa ne bi bil privolil, ako mu ne bi bila postava in pa liberalni župan dajala upanja do pravega zakona. — Dakle: liberalna zna-čajnost na Kitajskem pa še nekje drugod: Na papirju so telesne kazni v kajhi in v šoli od pravljene — v resnici se pa vendar rabijo; križem ženitve bo dovoljene; toda kedar bi pamet zahtevala, naj ae dovoljenje da za že nitev, da se konec Btori pohujšanju, takrat dovoljenja dobiti nij. Živela doslednosti
Iz Sarajeva došel nam je list, pisan 18. t. m., iz kterega posnamemo naj to-le: Preč. g. kanonik dr. Anton Jeglič dospel je srečno tja dne 9. febr., Btanuje iu obeduje pri nadškofu, kteri ima dva kaplana: g. Gozsl je Hrvat in g. Slavič jezuit Slovenec iz Ljutomera. Kakor bratje živijo med seboj. Delo je od začetka strašno težko. Vlada rada po maga, kar le more v pretežavnih okoliščinah. Marsikaj se Bnuje na pr. poprave cerkva, šole, vstav za spreobrnjenke iz mohamedanstva, od-gojevalnice, bolnišnice itd. V Boga zaupamo.
Sarajevo ima prekrasno lego. Mislim, da spomladi mora prav rajsko biti. O vojski ne vem ničesar. Sarajevski list niti ne črhne o njej, da, v zadnjem je natisnjen oglas vladin, da ne sme nikdo pisariti kaj o vojaških na-redbah. Tudi ee Bmrtna kazen napoveduje
onemn, ki bi iz zlobnosti nastavljal na želez* niči kamenje ali sploh kaj naredil, kar bi bilo proti javni varnosti.
Včeraj smo šli vsi k javnemu izpitu iz krščanskega nauka. Gimnazija je nadškofovi hiši prav blizo. Doslej ima tri razrede. Kato-ičanov je 48, število druzih mi ni znano. Ka-tebet je fra Daniel. Ob devetih so se pričele Bkušnje iz verskega nauka vseh veroizpoved. Mladež vseh različnih verstev ni bila skupaj, ampak odločeua. Prišli so poslušat tudi judje in mohamedanci. Vodja gimnaziji je protestant. Očetje franč škani so jako prijazni... Okoli ene je z grada jelo streljati. Bil je požar, ki so ga pa kmalo pogasili. Ko bi bil veter nastal, bi bil lahko strašansk požar, ker je večinoma vbe leseno. — Jutri bo celi dan bv. Rešnje Telo izpostavljeno; duhovni smo Bi ure za molitev razdelili. Tudi veliki teden in veliko noč bomo skušali kar Be da lepo napraviti. Nadškof hoče svojo kapelico odpreti tudi občinstvu; dal je postaviti vanjo apovednico, klopi itd.
Došel nam je tudi „Directorium Ro-manum Archi dioecesis Vrhbosnen-b i s'*, tiskan v Inomostu (Oeniponte); Pastirski liat crkvi božjoj u Sarajevu i svim vjernikom u nadbiskupiji Vrbbosanakoj v 8 str. 20., tiskan v Sarajevu; iu tako tudi „Srce Isusovo", službeni list za to nad-škofijo v 8 str. 16. — izročil je blagi nadškof Josip vse svoje vernike „Srcu Jezusovemu" in za patrono ali zavetnico nadškofije izbral si Devico Marijo brez madeža spočeto. — Prvi pastirski list in službeni časnik — oba Bta pisana jako prisrčno. V službeDetr. listu, 1. broj 15. januvarija (viečnja), nahajale ae bodo razun alužbenih stvari tudi razprave občne, na korist dnhovnom in neduhovnom, torej se vabijo sploh podporniki, naj si ga naročijo. V gladkem, lahko umevnem srbsko-hrvatskem jeziku izhajal bode vsaki mesec, stane dva forinta ca leto, in naroča se „Srce Izusovo" v Sarajevu, odgovorni urednik mu je tajnik nadbiskupov g. Ivan Gotzl. —
listin je najzanimeja in najzvučneja ona, carajse izroči, ko poči Dušana od I. 1351., tu pripoveda Dušan, kakojOgrsko. Da Kotor bo k njemu v Prištino došli plemenitniki mest-jani njemu vernega, stolnega, ljubega iu slavnega mesta Kotora, na ima Miho Bučič i Grube Bištet č i Žun Balševič i Grgur Gima-novič in Bože Bigovič. it. Iz te listine se vidi i tudi, da 1. 1351 največjidei Boke je podvržen kotorskej občini. L. 1363, besnila je tu strahovita kuga; zato so mnogi Benečani, koji to v mestu imeli ua prodaj svoje blago pred strahom pobegnoli v Benetke. Po Bmrti Št. Uroša IV. 1. 1357 priznade Kotor gospodarjem kralja Vukašina; ali na to Be pojavi žetski gospodar Gjorgje Balšič da Kotor siloj spravi pod svojo oblast. On ga zasede s kopnega i morja, da ga prisili na predajo. Ali kralj Vukašin i Bami Kotorci pomole se Venetčanom, naj oni Balšiča pretnjami sklone, da ostane veren uiti Vukašinu, nego ostane sedaj za malo časa povsem neodvisna občina.
Potim nahajamo Kotor v razprtiji z Venet-čani, ter 1.1374 beneško starešinstvo zabiči bvo-jim podanikom, da ničeaa uaj ne vozijo v Kotor; i onim nastanjenim v njem zapovejo, naj za 3 mesece popuste mesto — ako nečejo zgubiti svoje blago (imovino). Verjetno je, da je tudaj Kotor se naklanjal na stran hrvatsko-ogrskega kralja Ljudevita L, pod kojega obrano
vojska mej Republiko i obranijo beneške osvete, ga posedejo Genoveji Ljudevitu zavezniki. L 1378. pripluje velikim brodovjem pod Kotor beneški admiral Viktor Pisanši, ga zavzame na-skom. Osvoji tvrdnjavico v kojo se je bila zatekla genoveška posadka, da mesto vpleniti i po vrhu še otme Kotorcem nekatere svecinje, za kojimi bo največ žalovali. V beneških rokah Kotor ne ostane mnogo časa. L. 1381. se morajo Venet, zavezati, da na podlagi mira sklenjenega v Turinu, predado Kotor kralju Ljudevitu I.: dotično njegovemu polnomočniku Pavlu Jurjevšču iz Zadra. Še tisto leto prime Pavel Jurjevič Kotor od zapovednika Jakoba de Rippa, to potvrdi izjavej v Kotoru pred mestnimi vrati. Po smrti Ljudevita I. 1. 1382. poganja se zanj bosanski kralj Št. Tvrdko I., i ga zadobi 1. 1385. od ogrsko-hrvatske kraljice Elizabete. L. 1385 izda Št. Tvrdko Benečanom povelje, kojim on — kakor gospod Kotoru, potvrdi benečanskim trgovcem vse pravice, ki so jo preje imeli v tem mestu. L. 1391 je Kotor moral trpeti mnogo nasilja od Bosednjih zetskih knezov. Ponudi se na to 1. 1396 Venetčanom, da ga vzamejo pod svoje okrilje, ali varstvo; ali oni ta pot jim otrečejo.
(Konec prih.)
Domače novice.
V Ljubljani, 25. februarja.
(Ribištvo na Kranjskem.) Neutrudljivi predsednik kranjskega ribiškega družtva, g. Kastelic, je v bajer pri gradu Rakovniku blizo Ljubljane drie 30. grudna lanskega leta položil 4000 poatervnih jajčič. Iz njih se je izleglo blizo 3600 mladih posterv, ki kakor blisk po bajerju švigajo. V nekih tednih se bodo te ribice prenesle v za nje odmenjen potok.
„Laib. Ztg."
(Požar.) V Jugorjah pri Loki črnomaljskega okraja je pogorel posestnik Predovič. Škode je 1200 gld. Bil je zavarovan.
(Občinska volitev.) V občini Ilotedržici pri Litiji bil je za župana izvoljen posestnik Matej Gruden.
(Za „narodni dom") se je že začelo povsod nabirat;. Želeti bi bilo, ko bi vodstvo vsak teden enkrat objavilo izkaz o doneskih, ker rodoljuba veseli brati kako svota narašča, in in s tem dobe ljudje veselje do kake stvari, če jo vrlo napredovati vidijo.
(V Alojznici) so gojenci pustni večer napravili veselico, kteri je bil vspored tale: 1. Slavnostni govor. 2. Pjevajmo! Moški zbor. Zložil Ant. Foerster. 3. Danici. Moški zbor z bariton-Bolo. Zložil dr. B. Tpavec. 4. a) Tuga po domovini. Zložil Jul. Ilopfe. b) Seherzo. Zložil Horzalka. Na klavirji za 4 roke. 5. Slavček. Čvetverospev. Zložil K. Zahorskj'
6. a) Romanca. Zložil M. Ilaniš. 6) Mazurek. Zložil K. M. pl. Weber. Na klavirji za 4 roke. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih činih, z vde jano R. Genče-jovo , laško salate", ki jo poje mošbi zbor. — Vse točke ho se izvršile jako dobro in živo; posebno zanimiva jo bila umetno vmeB stavljena „laška salat". Razun prem. knezoškola, več duhovnov jo bilo vpričo mnogo šolske mladine. Škoda, da se v take koristne in vedrilne vaje le premalo prostega časa daje mladini po šolski sedanji vravnavi.
(Dve zlati poroki dveh bratov in dveh sester.) V Ljutomeru na slovenskem Štajerskem »ta vzela pred 50 leti dva brata vBak eno sestro. Oba para sta doživeln toliko let, da sta praznovala letOB vkupuo zlato poroko. Nebrojna množica ljudstva se je te redke svečanosti udeležila. Oba brata, kterih eden je 74, drgi 72 let let star imata mnogo čvrstega zaroda, sinov, hčera in unukov.
Razne reči.
—	Kriva obsodba. Čudno, do Be kriva obsojenja tako množijo I Še le zadnji „Slovenec" je pripovedoval, kako je bila Stei-ner po porotnikih umora „kriva" spoznano ter potem k smrti obsojena. Le pomilostenje cesarjevo jo je rešilo, in je tako pričakala, če tudi v ječi, da jo njena nedolžnost na dan prišla. Enak izgied nam pripoveduje „Siit-steier. Post". Neki L. Groasmau je bil v Celji umora avoje Btare matere obdolžen, po porotnikih „krivega" spoznan in po sodnikih k smrti obBojen. Grozne smrti ga zopet rešila miloat cesarjeva, pa zdihoval je čez šest let v hudi ječi, dokler jo namreč pravi morilec na amrtni postelji svojo hudobijo obstal in nedolžno zaprt Grosamau bil izpuščen.
Mar li res porotne sodbe niao več za rabo? Reč bo menda tako, kakor pri vsih liberalnih napravah in postavah. Na papirju je vae izvrstno lepo, da se mora čiovek skoruj veseliti, da je take srečne čase doživel. Ali potrpežljivi papirji in resno življenje kako bo pač to različni Btvaril
—	Na Francoskem so tudi ptiči republikanski rudečkarji. Neki rudeč-kar je imel v avojem tičniku kosu zaprtega; znano je, da ima kos dober posluh in da se ga lahko navadi vsako vižo prepevati. Tu liberalec je na orgljico učil avojega kosa republikansko vižo: marsellaiso žvižgati iu brihten tiček nauči se je kmalo imenovano vižico. Ko je bil tiček žti zadost izurjen, ga naš ru dečkar izpusti. Koa veselč ae avoje prostosti brez prenehanja prepeva navajeno vižo. Lepa truma krilatih tovaršev prileti, pazno umetnika posluša ter se vižice nauči. Ktuulo se ostudna rudečkarka marselluisu po vsem bližnjem gr-movji razlega. Si non 6 vero, e ben' trovato.
—	NaroČite si »Katoliške misi-jone", ker, odkar je začel liat izhajati, verni kristijun, ki želi s Cerkvijo rudovati se ter ž njo živeti, izvrstnega listu ne more lahko po gnšati. —• Po poročilih iz Bombaja je bil m sijonar Brieux v Tibetu kamtijuu potem t' razmesarjen.
—	Kje h o k o n j i n a j b o 1 j p o ceni? V južni Ameriki, v argentinski republiki. Tam letajo divji po pustinjah in stepah, ter so vsacegn, kdor jih hoče loviti. Prodajajo se prav lepi, urni konj či po tolarji, to jo v nu-šem po dva goldinarja eden. V šest h dneh jo tak kotij privajen in ukrotda. Za tako krotenje in ujahanje so plača zopet en tolar, da prido konj n» dva tolarju.
—	Dohodki pariž ki h gledišč. Leta
pričaujem na oni svet, da tudi liberalna stranka, ktero ud je bil, n'č ne velja?
1880 so parižke gledišča imele takele dohodke: Velika opera 3,087.000 frankov, francozka komedija 1,803.000 fr., komična opera 1,390 000, hipodrome 1,200.000 fr., chatelet 1,138 000, vari<5t<5 1,120 000 fr. Za njimi sledi še mnogo drugih gledišč, ki uiso cospele do celega mi-Ijonu dohodka. Vso parižke gledišča ho imele
22	miljonov frankov dohodka,
—	Črn zajec. V pruaki Šleziji ao pre tekli mesec ustrelili čisto črnega zajca. To je že drugi črni zajec, ki so ga tam dobili. Pru-vijo, da je čez ruBko mejo, v varšavski gu-berniji dobiti več črnih zajcev. Tam ae dol.č tudi črne liBice ; njih kože pa so silno drage. Plačajo bo po 4000 rubljev.
—	Prebivalstvo severnih držav v Ameriki znaša zdaj 50 miljonov, toraj za
23	miljonov več, ko pred 30 leti. Rusija ima 75 milj. prebivalcev, Nemčija 44 milj., Av-Btrija 38 milj., Francija 3G milj., Anglija 34 milj., Italija 28 miljonov.
—	Svarilo. Ljudje ao že doatikrat sle-parjem v roko prišli, vendar ae jih še vedno ue manjka , ki so takim tičarjem na limanice vaedejo. Tako jo zdaj iz Dunaja ušel en tak slepar, z imenom Ticby, ki je rekel, da bi ljudem Biužbe preskrbel, samo če mu dajo kavcijo. Ko je na kavcijah nabral do 8000 gld. in ta denar tudi že zapravil v mešani družbi, jo je iz Dunaja popihal. Kuko arce mora tak potepuh imeti, da ljudem, ki ko tako že brez službe, šo zadnjo prihranjene ali celo izpoaojene Bolde pokradel Zato avarimo pred inaerati nemških, judovskih listov, ki vaako naznanilo v avoje predale sprejmejo in so s tem žo marsikoga v nesrečo spravili.
—	O g e r s k o ž e n i t o v a n j e. V Kom-
loai na Oijerskem je bilo 12. t. m. kmečko': , , ,	, ,	......
. ,	,,. .	lemnl lo rokopise, kateri so glede iczika |'i>
ženitovunje, pri kterem ao vabljeni gostje P»- L,„],„,,„ R0(i„j /a tjg,^-.
jedli šest volov in 400 parov perutnine. Potice! Matični odbor pričakuje, da bodo vsi
se je apeklo iz štirnajstih centov moke. Ven-1 rodoljubni pisatelji slovenski složni podpirali
dar je še jedi zmanjkalo iu ao morali iti k
mesarju po 40 kil mesa, Potem se ni čuditi,
Poziv slovenskim pisateljem!
Matica Slovenska bode po otlboroveiu m s 13. dno t. m. v poselmej knjigi na svetlo dala obširen živ o topiš pokojnega svojega prvosednika dr. Jan. Bleiweisa viteza Trs teniške ga. Pisatelji kateri hote prevzeti to delo ali vsaj sodelovati pri njem, naj se do 15. dn6 prihodnjega meseca mavca oglase društvenemu prvo-sedstvu.
1'mlovanje Letopisa za 1HK2. leto je Matic i n otlhor izročil podpisanemu prvesetl-»ikovemu namestniku, ki se torej usoja uljudno vabiti slovenske pisatelje, naj mu čini preje, vsakako jia do konca augusta mesec,a blagovolijo poslati rokopise namenjeno za letošnji Letopis. Sprejemali se bodo vanj kakor dosle krajši znanstveni iu poučno-zabavni članki. Zu Letopis kolikor moči ustreza različnim zahtevani Ma-tičinih družabnikov, je želeti, da je njegova vsebina mnogovrstna, v obče zaniuiljiva in vsaeemu izobraženemu Slovencu umevna: zaradi tega spisi za Letopis z jed ne strani ne smejo biti preobširni, z druge ni strogo učenjaški. Uviniim člankom se bode da jala, se ve da, prednost; mej prevodi bi v prvej vrsti ugajali oni iz slovanskih jezikov, to je iz češčine, poljščine in ruščine. Pisaleljska nagrada je različna in se po vzajemnem doroznmljeim naprej ustanovi, če treba; v obče po določilih odliorovega »pravilnika znaša nagrada izvirnim delom 25 do 40, prevodom 12 do IH goldinarju za tiskano poio in se vselej še le izplačuje, kader je spis natisnen.
Pisatelji, kateri v oče slovstvene proizvode pripravljajo in nanierjajo ponuditi jih Malici Slovenske)', naj jih takoj naznanijo in, kader bodo gotovi, pošljejo v presojo odboru, ki bodo pa sjiloli v poštev
da bo je pri tej jiriložnosti izpilo 4500 litrov vitia. Dober tek vsem !
— Razstava jedil. Znano je, da Lah
vse
l>o,č', to je, on zna iz slabe tvanne dobrot
jed pripraviti. Zato jo luška kuhinja od nekdaj j--
slovoču. To je napotilo neko družbo v R mu,',
du jo napravila o predpuatu razstavo laških,	£ „ v. k.
jedil. Tu so se ruzkazovule vsakojake klobase j leto	v«o plačano.
iu salame, vsakolične iu razno pripravljene	O. g. A. r. vik.
ribe, pa tudi močnute jedi itd. Kdor si je1,0,0	V.H(! P1'""11«0'
;	c. g M. K.
najimenitnejši naš slovstveni zavod — narodu našemu na radost in korist, svojemu imenu na čast in slavo!
V Ljubljani 23. februarija 1882.
Za odbor Matice Slovenske: Peter (Jtasselli, prvosednikov namestnik.
Listnica opravni.štva.
kupi. v Sk. li. I lo, zu protoklo
kapi.
G. Zrt protoklo in tek. Iv. Xi'g:i do 1 julija sndoatuje za
11. Poslano
Sn motite; zu I. plačano ; tedaj plu-
enkrat oči napast), podal no ,e potem v po , ^ sobno sobo, kjer ae je vsaka teh jedil v resnici j <2, R> ,j_ u. za denar dobil«.	(a/4 tek. lota.
— Obrtna razstava v Pragi. Pri-i <'• K- '<• ž»i»'- "" Bt hodnje leto 1883 mislijo Čehi napraviti veliko! I880 !'"" 7- iatogl1 1
, , . , .	liano ilo koncu tek. lota.
obrtno razstavo, h kfertj vabijo vse po svetuj 1()g g A> B V(., p0Bt!8tn> razkropljene Čehe. To razstavo hočejo pora- imato prav, nekoliko nimate prav biti in povzdigaiti v veliko narodno svečanoat, I Homo videli.
To bo nam Slovencem nekoliko v napotje,) . & J N- duhovn. v <;. Potrpijto ho ni
Ali ho bndn zgodilo vho po Vilšib željah, ali j>u nič; polovičariju moril tudi enkrat noliati, svečauost 600 letnega združenja z našo dina- £ g_ K> lt< v ,, Slll0 popo|n0 vaših misli;
v P. kukor
Nekoliko ho obrne.
ni lo.
ker mislimo drugo leto praznovati tudi svojo
z našo dinastijo, in bi mi želeli, du bi bila tisti čas po-zorao.it Avstrije na n»n obrnjena, ker ae na dejavno visokih gostov.	J
— Ale k s. Friedmann f. Na Dunaji io umrl državni poslanec Fritdmaun, šo le 44 let star za kozami. Oa je bil izvedenec v tehničnih rečeh. Ni še dolgo, kar je dunajske čainiko v rol o vzel, iu jih grdo oštel zavolj njih podkupljivosti in nesramnost'. Tačas mu je na - i stranka živo ploskala, lovica pa so je kisla dižilu in pred glasovanjem iz zbornice bežala. l'uko je tedaj Friedmann en par tednov J
pred svojo smrtjo vendar sprevidi) »pr.denoat j KtH!" »k0i), aua u»r..,.. liberalnih časnikov. Kdo vt«, če ni šel b pro-
lo čndno, da noktori nikoli 110 umnjo.
Organisiova služba
pri farnej corkvi v Vipavi jo razpisana. 1'lnčo ima na loto organist 300 gld. za stanovunjo pa dobi 100 gld., tudi noknj pogrebne Stolnimi so dobi.
Prosilci naj svojo proSnjo h Hprlčuvall vred farnemu picdutojnlBtvu v Vijiavi do 12. marca 1.1. predložijo.	(1)
felcitrnill^r««' dfininn con« 2(1. (februarju. Papirus r»nt» "a.7fi — Hroberim roum 76 10
i:
01 7 r> 186011 ■ 1 '
illS...... Loin
;.C6 211-irani.iiv V-Cii).
...1 t>O"*l0i 120.10 —
is (r.o
Ce». fct