Slovenec —-- - ............-.....-.......... American In Spirit: Foreign In Language Only "est advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United Suites. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in s asilo D. S. D. Cirgan of the Best! Element of Americanized SloTe-nians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found lElsewhere številka 44. JOLIET, illinois, 26. aprila 1918. letnik xxyii. \ Velikanska bitka na zapadu zopet divja. Sovražnik je udaril proti celi britanski fronti južno od reke Somme in drugod. nemški napadi bili odbiti. Gen. Pershing poslal poročilo o bojih blizu Toula. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918, is required by the act of October6,1917. Huni izgubili 400, Američani 200. Washington, D. C., 22. apr. — Gen. Pcrshingovo prvo poročilo o nemškem napadu na ameriške in francoske čete v toulskem odseku v soboto baje kaže, da so Američani izgubili več nego 200 m*52, a nemške izgube ceni na tristo do štiristo. Nocoj je bilo izvedeti, da je bilo poročilo prejeto, ali uradniki vojnega u-rada ga niso hoteli objaviti, niti niso hoteli govoriti o tozadevnih trdovrat-ni'i poročilih in govoricah. Tajnik Baker baje pričakuje več po-robnosti, preden izda naznanilo, dasi-ravno predloži prejeto poročilo prej-one pred zbornični vojaški odsek, ko Pride v zbornico jutri, da poroča o Svojem potovanju v inozemstvo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918, * required by the act of October6,1917. Zrakoplovec Richthofen mrtev. _ Z britansko armado na Francoskem, apr. (p0 Associated Press.) — ron Richthofen, slavni nemški zrakoplovec, je bil zbit in usmrčen snoči {a "Iranskimi linijami ob sommski on Podrobnosti smrti zrakoplov-cevese niso znane. ' \ Kaz°č mišljenje britanskih častni-> je poročevalec slišal goreče upa-:zra"no, da je Richthofen umrl rec se v ozračni bitki z vrednim najstnikom rajši, nego da bi bil ustre-,en z obrambnim topom. Roditelj nemškega "letečega cirku-Sa bo pokopan z vojaškimi častmi da-!!es blizu mesta, kjer je treščil ob zem- Ijo, ■n britanski uradniki pripravljajo ■L 8en'jiv pogreb. Dobil 80 zmag. London, 22. apr. — V Berlinu vče-1 'zdano uradno naznanilo o zrako-^kih podjetjih pravi: aron Richthofen, na čelu svojega ^"esljivega lovnega oddelka, je v so- °oV°bil svojo 79' in ^ zmas°-" Ust r je bil stotnik Boelke zbit in re'jen v oktobru 1916, je bil stotnik baron Richthofen najodličnejši in najuspešnejši nemški zrakoplovec. Dne 8. aprila je nemški vojni urad naznanil, da je dobil svojo 78. zmago v zraku, dasi v tem, kakor v prejšnjih naznanilih ni bilo izrecno omenjeno, da je zbil kak aliirski zrakoplov. Iznašel "leteči cirkus". Stotnik baron Richthofen je prvikrat proslul kot voditelj "letečega cirkusa", oddelka nemških zrakoplovcev, ki so se bojevali v posebni okrožni sestavi, sledeč drug drugemu naokrog, tako da je v slučaju, če je kateri napaden, naslednji letalec prijel nasprotnika od-zadaj. Pred kratkim mu je cesar Viljem podelil red Rdečega orla. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci pridobili z napadi. London, 22. apr. — Britanci so potisnili svoje linije nekoliko naprej snoči v krajnih podjetjih -na obeh glavnih bojnih frontah, naznanja vojni urad. Pridobili so blizu Villers-Breton-neux in Alberta na sommski fronti ter j blizu Robecqa na koncu flandrske štr-line. Nadalje so nekoliko napredovali pri zadnjeimenovani točki danes. Močan nemški krajeven napad na fronti severno od Alberta je bil odbit, ko je sovražnik zavzel eno britanskih prednjih stražišč. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on April 25, 1918, as required by the act of October6,1917, Submarinski opirališči zaprti. London, 23. apr. — V enem najdrznejših podjetij svetovne vojne so britanske in francoske pomorske čete baje popolnoma zagatile nemški submarinski opirališči Ostend in Zeebrugge snoči, je naznanilo admiralstvo danes. Pod okriljem znatno razvitega dima pognanih na morsko peščino v kanalu, razstreljenih in opuščenih po njih posadkah. Ladje so bile napolnjene konkritom (cementom). Vpričo nevarnih in neznanih bro-darstvenih razmer, so monitorji in ru šivci napadli pristanski nasip v Zee-bruggu. Naskočen oddelek je bil izkrcan. Napadel je baterijo ter tope rušivcev in podmorskih čolnov, kakor tudi veliko opirališče pomorskih zrakoplovov. Mnogo napadnikov padlo. Dočim so bile izgube na življenjih zelo težke, kakor priznavajo, so Britanci izgubili samo enega rušivca in dva obrežna motorna broda v drznem podjetju. Dve ladjici sta tudi pogrešani. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918. as required by the act of October6,1917. Američani v bitki ob reki Somme. London, 24. apr. — Francosko uradno poročilo, ki je bilo izdano v Parizu pozno snoči, je razodelo, da se ameriške čete udeležujejo velike bitke ob reki Somme, ki jo poročilo opisuje kot "obupno". Američani pomagajo po tem poročilu Francozom obdrževati linijo južno od reke Somme in ob reki Avre. Besedilo naznanila. Besedilo pariškega poročila sledi: "Silnemu bombardovanju francosko-ameriških postojank južno od reke Somme irt ob reki Avre je sledil nemški napad, izveden ob vsej tej fronti z znatno bojno močjo ob 5. uri zjutraj. "Sovražnikove prizadeve so bile naperjene proti Hangard-en-Santerru, o-kolici Haillesa in Senecatski hosti. Nekaj izgube pri Hangardu. "Južno od reke Avren se bitka, ki je trajala ves dan, nadaljuje sedaj. Posebno trdovratna je bila v okolici Han-garda. "Po več Ijutih napadih se je sovražniku posrečilo, ustanoviti se v hosti severno od Hangarda in v vzhodnem predkraju vasi, katero naše čete obupno branijo. Sovražni napadi izpodletelL "Bojevanje je bilo manj silno v soseščini Haillesa. Več sovražnikovih naskokov, naperjenih proti slemenu vzhodno od vasi, je bilo zlomljenih po našem streljanju in naših protinapadih. "Dalje proti jugu so bili Nemti sli-čno zaustavljeni v svojih poskusih proti Senecatski hosti in Griču 82, ki je ostal popolnoma v naši posesti." Po tritedenski pripravi ob reki Somme, med katerim časom so začeli ofenzivo v Flandriji, so-Nemci zopet začeli bil V KOT POSLANIK^ Madžari nezadovoljni z Burianom, novim avstro-ogrskim ministrom , zunanjih stvari. živež?*! nemiri v galiciji. Avstrijski Čehi in Jugoslovani združen: v zahtevi svojih pravic. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918, as require ! by the ict of October6,1917. M Czerriin v Berlin kot poslanik. Washington, D. C., 22. apr. — Grof Czernin ima biti imenovan poslanikom za Berlin, po uradni brzojavki iz Francije danes. Navajajoč brzojavko iz Curiha, pravi poročilo, da se je treba spomniti, da je cesar Karel v svojem zadnjem pi.-mu na Czernina obvestil zadnjega, da ne bo dolgo, preden dobi novo službo. Sedanji poslanik je princ von Ho-henlohe, ki je bil pred kratkim poklican na Dunaj in čigar nepričakovana vrnitev je dala priložnost za mnoge razlage, Baron Burian obdrži urad ministra zunanjih stvari samo kratek čas, pravi druga Vzojavka. Ta navaja polurad-no kratko poročilo, izdano na Dunaju, ki se glasi: "Baron Burian smatra za svojo glavno dolžnost, užugati notranje borbe, in vsled tega se hoče izogniti podjetju važnega diplomatskega dejanja, če ne bo k temu prisiljen po okoliščinah. Madžari nezadovoljni z Burianom. "Cesar Karel se je zatekel k finančnemu ministru, ker ni želel zazdaj pri-zvati niti grofa Tisze, niti grofa An-drassyja. "Javno mnenje se odkrito izreka proti ministru, ki ima tako malo veljave :igar položaj je tako negotov. "Zlasti Madžari so nezadovoljni. Želeli so sinistra zunanjih stvari, ki bi močen, da ostane v. uradu True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 25, 1918, as required by the act of October6,1917. Še tri dežele proti kajzerju. London, 23. apr. — Trije nadaljnji narodi so ob robu vojne. Holandija je pred krizo svoje zgodovine po prejemu nemškega ultimatuma, in po brzojavkah iz Berlina je pričakovati, da Uraguay in Argentina napovesta vojno proti kajzerju. , Nemši ultimatum Holandiji zahteva, po tukaj prejetih brzojavkah, pravico do prevožnje ne le za civilne zaloge ter peska in gramoza skozi Holandijo, marveč tudi za vojne potrebščine. Pravica' do prevožnje se zahteva ne le po holanidiskih prekopih, marveč tudi po železnicah. ( V ovenci, svobode zvon vas kliče! odka°rindVainŠtirideset let jc minil°- «VobodJcC Zakl?nkal najslavnejši zvon na ,ls't L U'r ,je bila nova domovi-kraciji.dn°Vljena in P°»večena demo- ■voC- jt' c-as' ko se ameriški zvon VSc"> svetu ? OKla^ia, da otl,»«va po cijo Se lobodo in demokra- *8ope? Ko bi ne bili tako "zeleni", kar se spozna po dopisu, bi Vam svetoval: Vzemite v roko dnevnika "Butte Miner" in "Anaconda Standard" in videli bodete, koliko mrličev vsak dan zakopljejo v teh dveh mestih. Influenci v mnogi slučajih sledi pljučnica in posledice sc največkrat smrt. Drugi vzrok, zakaj se dobi delo, *Je ta, ker kot splošno znano so tu najglo-bokejši rudniki v Ameriki. Notri je po nekaterih prostorih nevrjetna vročina, da se morajo ljudje večkrat preobleči zaradi silnega potu, in to v kratkih 8 urah. Saj že saqio ime pove, te-le prostore imenujejo "Hot box". Notri je trpljenje, da ve lcftoni povedati, ki je delal notri. Komu ni znana lanska eksplozijama koliko pa se posameznih delavcev ponesreči in koliko jih dobi notri takoimenovano "rudarsko jetiko" in umre zgodnje smrti!I Vkljub tej vročini in neznosnemu delu se je tukaj vedno težko dobilo delo. Poznal sem ljudi, ki so po pol ali tudi celo leto čakali za delo. Zdaj je v resnici laglje delo dobiti, a vzrok temu je goriomenjena bolezen. Ker je toliko ljudi bolnih, so one, ki delajo, premaknili po boljših prostorih; novinci pa morajo iti tja, kamor jih denejo, t. j. v "Hot box". Plača je res $5.25, a omenjeni dopisnik ne vidi, da ljudje skoro omagujejo pod bremenom draginje, zlasti oni, ki imajo svoje družine. Seve, on ne vidi, ker kot sam pravi, da je že 4 mesece v Buttu in ni še nikogar videl. Gotovo se nekje pečlari v kaki kempi. Iz vsega tega se lahko spozna, kako bi mnogi čitatelj zašel, če bi šel kam za takim dopisnikom. Da bi pa mogoče dotični dopisnik ali kdo drugi mislil, da jaz komu branim, bi se varal. Vsak dan vozijo vlaki in vsak lahko pride, toda svetovati ni nikomur, da bi šel v te vroče rudnike, ker je dovolj dela po celi Ameriki. Nadalje piše: "Ker sem sam Slovenec v tem velikem mestu." Oj čudo! Idite na "Parrot", na East Butte, South Butte in McQuinn Add., povsod so Slovenci, in celo slovenski duhovnik je tu. Tudi je društev: sv. Jan. Krstnika K. S. K. J. s 190 člani: je dr. sv. Martina J. S. K. J.; in S. N. P. J. je tu zastopana s svojim društvom. Zato bo svetovati takim "pisateljem", naj bi opisovali svoje peč-larske razmere, ne pa delavskih in ljud skih, katerih ne poznajo. M. DOPIS SLOVENSKEGA VOJAKA. Butte, Mont., 19. apr. 1918. — Slavno uredništvo, prosim, da natisnete na slednje vrstice, katere naj bi služile rojakom v svarilo. V newyorskem slovenskem dnevniku ali bolje rečeno, v "Glasilu pečlar-jev", št. 78 z dne 3. aprila 1918 se bere sledeči dopis iz Butte, Mont.: "Delavske razmere so dosti dobre. Delo je tu v rudnikih, dela se 8 ur, plača je $5.25. Delo se dosti lahko dobi" itd. Nadalje pravi: "Kersem sam Slovenec v tako velikem mestu, zato bi že lcl dobiti kakega Slovenca ali Slovenko, da bi se lepo po slovensko pogovoril" i. t. d. Meni se čudno vidi, da v teh resnih' časih more tak dopis priti v javnost in sicer: Kot se vidi, omenjeni dopis- Fort Terry, N. Y. — Kmalu bo tri tedne, odkar smo jo Illinojčani prima-hali na ta otok v vojaška vežbališča. Otok je oddaljen od New Londona, Conn., nekakih milje, od Long Islanda pa nekakih 9 milj. Zemeljska površina otoka meri 6% milje. Težko je dobiti lepši razgled po morju kot ravno iz tega otoka; vse ladje, ki prihajajo v bližnja pristanišča, gredo okoli tega otoka. Okoli otoka vedno križarijo naše bojne ladje. Iz modernih trdnjavskih nasipov pa skrito zijajo mogočni, 14-palčni veliki topovi, pripravljeni za vsak slučaj. Najbližji otok je sosedni mali otok, ki je oddaljen nekakih 7 milj vzhodno naprej in se imenuje Fort Mike, ki meri komaj 2milje zemeljske površine. Danes, ko pišem te vrstice, je so bota. V jutru ob 8. uri smo imeli generalno nadzorovanje, kakor je to vsako soboto po vojaških predpisih. Zatem smo pa dobili odmor za ves dan. Vreme je tukaj zelo izpremenljivo; zvečer je jasno kot steklo, zjutraj pa že dežuje, ali pa je zavita cela okolica v jako gosto meglo. Ravno sinoči je ležala po otoku tako gosta megla, da so parniki v eno mer peli svojo pesem skozi svoje piščali celo noč, tako da mi novinci, ki takemu koncertu nismo še privajeni, nismo zatisnili celo noč oči. — Vreme je tudi še precej hladno. Kakor pripovedujejo tukajšnji starejši prebivalci, je tu pozimi prava Sibirija. Poletje je pa fino, lepo hladno. Seveda za vse in vselej pa tudi nikjer na svetu ni prav. Kar se tiče vojaškega življenja, jaz sem popolnoma zadovoljen. Hrana, k jo dobivamo, je dovolj dobra in tudi dovolj je je za zmernega človeka. Seveda, nekateri tu rojeni pobalinje, ki so navajeni na sladko robo, nekoli ko "kikajo", ker tu nimajo vedno polna usta "sV/eet candy or chocolate" Jaz pa, ki taki robi nikoli nisem bil navajen, pa prav nič ne pogrešam Ravno danes smo imeli za mene jako ugodno južino, kuhano govedino med zemljem in pa krompir. Nalopal sem se zelja in krompirja tako, da sem komaj prihlačal iz jedilne sobe, ter sem sam pri sebi m.sli!, da je bila južina za "Kranjskega Janeza"! Glede vežbanja se moram tudi pohvalno izraziti. Častniki postopajo z nami kar najuljudneje. Dosedaj smo imeli najdaljšo vajo 6 ur. Vsaki drugi dan nam navržejo 1 uro, tako da bomo počasi prišli na 8urno . ajo, kot j vojaško predpisano. s . ' i na po čujejo tako pripios prijazno, d !i vsak z lahkoto razume. Tu ne uče ia puškina kopita, kot to delajo v ne-aterim tako !>la::.-i Ravno tako tu a vožnji; ! amor oil ■ ;i:o .o j d., so ia- ob' •>. azli'"nim darovi, •iocistt v its pred časom, da so v domovini puškin kopita tirala novince v zamazane ži i > ozove. Tu je razlika kot noč dan! — Zadnji pondeljek smo imeli tudi travniško preiskavo pri naši stotniji. Stavili so nam koze, in pa na desni roki brizgajo pod kožo neke gotove vrste serum proti različnim boleznim. Po preiskavi smo-imeli 36 ur odmora, kajti desna roka boli po brizganju par dni. V sredo sem bil tudi prestavljen iz 32. stotnije v 7. stotnijo. Ko bomo enkrat naučili se vežbanja in vseh vojaških postav, bomo razstavljeni vse križem med razne oddelke, za katere je kdo bolj spreten. Tu smo trije Slovenci, kar mi je dosedaj znano; mogoče, da je še kateri drugi, toda do danes ga nisem še našel, dasiravno sem bil že vse okrog. Sedaj pa še konečno nekoliko o našem tukajšnjem zdravstvenem stanju. Pisec teh vrstic je bil, hvala Bogu, dosedaj še zdrav kot riba v vodi, ka-korže bode v bodoče. Ne ugaja pa ta zrak vsem. Nekatere je ta ojstri morski zrak tako ubil, da so še od prihoda v bolnišnici. Nekaj jih je pa že tudi pomrlo vsled pljučnice. Bolniki godrnjajo, da imajo slabo postrežbo v bolnišnici. Koliko jih je ravno pomrlo, ne vem ravno natančno; enkrat sem čul 14, drugič 18, kar je vseeno dovolj za to kratko dobo od 900 do-šlih novincev. Kakor se čuje, ne bomo dolgo teptali po amerikanskih tleh. Zadnji draftani oddelek, ki je odšel nekako 7 dni pred našim prihodom, je bil tukaj v vežbanju komaj 10 tednov, nakar je bil poslan v Francijo v nadaljnje vežbanje. Iz tega vežbališča so odšli že štirje oddelki vojaštva v Francijo tekom vojne, skupno broječi 9186 mož, spadajoči k obrežni težki artiljeriji, kakor kaže seznani odišlih. Kakor stotisoči, tako tudi mi bomo sledili s pogumom in junaštvom zvezdnati zastavi v boj za njeno čast in spoštovanje; in pisec teh vrstic ne bo nikoli pozabil, da se pod njo bori tudi za svobodo svojega lastnega naroda, kateri je najnesrečnejši narod med nesrečnimi, najbolj teptan med teptani-mi in najbolj zatiran med zatiranimi, in to mu bo podvojalo pogum, kjerkoli se bo bojeval proti krutemu so-vragu slovanstva, demokracije in prostosti!!! S pozdravom do vseh prijateljev in znancev ostajam udani John Jerich, 7th Co. L. I. S., Fort Terry, N. Y. lepo pozdravim in ti želim preljubo zdravje, potem pa enkrat pri Bogu srečno svidenje. Zbogom! Tvoj brat ŠTEFAN. Opomba. Moj naslov je: Vojni u-jetnik Štefan Kajzer, postaja Kantora Aramoviča, Ujezda Kremenčuk, Gu-bernija Poltava, Rusija. Drobiž iz slovenskih listov. Calumet, Mich. — Dne 17. t. m. sta -e poročila v francoski cerkvi sv. Ane mr. Charles Strucel, sin g. George in Barbare Strucel iz sedme ceste in i-s Lily Durand, tudi iz Calumeta. — Sicer je vsako pomladno vreme bolj ali manj nezdravo, toda toliko slučajev bolezni, kakor jih je letošnjo pomlad, pa skoro ne pomnimo. Ni skoro doma, da ne bi bil en ali več članov ali pa cela družina bolna na "la grippe", ki se prav rada preobrne na pljučnico, ako se bolnik ne čuva. Bilo je že več smrtnih slučajev v calumet-skem okolišu za to boleznijo, zlasti med mlajšim rodoml — — Prostovoljno so se priglasili za vojno službo sledeči slovens'ti mladeniči: John Marzini in Steve Kapsh, oba iz Tamaracka, vstopila sta v mornarico; Frank Spehar iz Red Jacketa je vstopil v oddelek železniških inženirjev, in George Osterman iz Yellow Jacketa bo skušal priti v konjenico. — 45 imen calumetskih slovenskih mladeničev, ki se nahajajo v Stric-Samovi vojni službi, je dosedaj prijavljenih pri slovenskem g. župniku, ki bo preskrbel za slovensko faro častno službeno zastavo. Je pa takih fantov še več. Hibbing, Minn. — Prva dva rudnika, ki sta začela pošiljati rudo v Duluth to leto, sta Grace in Laura jami. V par dnevih se bo začelo obratovanje tudi pri Oliver in državnih jamah. Pričakuje se, da bo to leto eno najboljših v zgodovini Range, ako ne bo primanjkovalo delavcev. Tower, Minn. — Šest inozemcev, bi-vajočih na Soudan, je bilo obsojenih na $50.00 globe, ker so našli pri njih puške. Obsojeni so: Joe Erčul, Charles Klun, Louis Rus, Tony Erčul, John Matjašič in Peter Aitala. Akoravno se nahajajo v tej deželi že od 5 do 25 let, se vendar še niso potrudili, da bi si vzeli državljanske papirje. Albert Wen zerl, ki je mladoletnemu sinu Aitale prodal munkijo, je bil obsojen na $12.50 globe. Virginia, Minn. — Porotniki so prisodili Mary Pavčnik $1250.00 odškodnine za poškodbe, ki jih je dobila lansko leto, ko se je vozila v avtomobil-nem busu Matt. Primožiča na poti Eveleth-Gilbert. Tožiteljica in obtoženec sta oba iz Eveletha. Ely, Minn. — Med vpoklicanimi v vojaško službo so tudi: Louis Stefa-nich, Tower; Matt. Yernatich, Soudan; PISMO IZ RUSKEGA UJETNIŠTVA. John Zobetz, Tower; A. Sikala, Ely; Mat. Preblich, Ely, in John Horvat ml., Eyl. No. Chicago, 111. — G. Frank Opeka, naš odlični rojak, je bil pri mestnih volitvah dne 16. apr. zopet izvolje" aldermanom. Sublet, Wyo. — Umrl je dne 16-1 m. rojak Maks Hanžič, star okoli ^ let, rodom iz Ljubnega na Sp. Štajerskem. Zapušča ženo in šest otjp Bil je član rudarske unije in dr. K. Sj K. Jednote. Milwaukee, Wis. — Policija je dn« 13. t. m. zaprla Fr. Razboršeka rad' nelojalnosti. Nahajal se je v neki gostilni, ko je prinesel raznašalec časopis, v katerem so našli, da so misli'1 neki Hrvati Wilsona umoriti, k čeitu11 je Razboršek rekel, da bi bilo to čist« prav. Zaradi tega ga je gostilni«1 udaril po glavi in je poklical policij0-ki je Razboršeka spravila na varno P1 ključ. Vzelo je mnogo truda, prede« so ga dobili na svobodo pod visok" varščino. Fr. Razboršek ni državlja" in bo najbrže interniran za dobo vojn( Rawlins, Wyo. — Pomiloščen od gu; vernerja je bil Metod Cirej, ki je pred polčetrtim letom obsojen na 2 let ječe, ker je ustrelil svojo nezvesti ubeglo ženo. NAZNANILO. V najem slovenska orkestra za veselice in domače zabave. Istotako pof' učujem na gosli, dramatično harmofl| ko, in vse inštrumente na pihala, tud' citre, itd. Več pove: PETER AHAČIČ, 1124 N. Hickory St. Joliet, Far . b: Čed b; d: ni r< ei , Čl k; k p si V Pol le zi P Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. KAKOR TONKA, ALI KREPČILO. Kakor zdravniki zatrjujejo, bi morala vsebovati V6aka tonika take stvari, ki bi ves na| telesni sestav utrjevale in bi bolniku v obče pomagale. Vsled tega priporočamo vsem bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo S everas Balsam o! Lile (Severov Življenski balsam). t* balzam je osobito priporočljiv pri zdravljenju navadne in pogoste zapeki (zabasanosti) neprebave in bolestih na jetrih. Poskusite to toniko kadar imate spremenljivo mrzlico; posebno naj bi jemale to toniko stare in slabotne osebe. Natančna navodila so označen* na vsakem zavitku. Cena 860. Dobi se v vseh lekarnah. >be.< m 3?» i p i j W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA ® Ali imate bolne zobe? Ali imate slab želodec? Ali veste, da so mnoge bolezni povzročene po slabih zobeh. | Pridite k nam da pregledamo vaše zobe in damo na- | svet—vse zastonj. Vse naše delo je hitro in jamčeno. | Ena čč. šolskih sester naše župnijske šole sv. Jožefa v Jolietu je prejela te dni od svojega brata v ruskem ujetništvu sledeče pismo: 2. XII. 1917. — Draga sestra! Prej ko ti kaj pišem, te prav lepo pozdravim ter ti obenem voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Poslali so mi od doma, da bi ti pisal. Vem, da ti je znano, da so v Evropi sedaj velike vojske, kar je pa tudi ine ne zadelo. Prišel sem med ujetnike še 1914. leta in sem v Rusiji že 3 leta Sem še, hvala Bogu, živ in zdrav Iniam se tu kakor v ujetništvu. Življenje je tukaj le slabo. V cerkev se tukaj ne hodi, ker tu je že nekoliko druga vera. Tu nismo zmeraj na enem mestu. Prehodil sem že mnogo Rusije. Prvikrat sem bil blizu Sibirije, kjer mi je šlo prav slabo. Delali smo v gozdu drva. Dobivali smo prav sla-bo hrano in delati smo morali dobro, zato sem postal bolan. Odtam so nas vzeli slabe vun in so nas poslali v rusko Azijo. Bil sem tam eno zinio Leta 1916. so nas dali zopet nazaj v Rusijo in tudi tu se večkrat prestavimo. Delamo tu novo železnico. Hvala Bogu, tu mi sedaj ni nič hudega, kakor težko delo je, za kar pa tudi dobimo nekaj plače za svoje potrebe. Je nas tu več iz naših krajev, ali ravno od nas ne. Dobil sem že več dopisnic od doma, na katerih-mi pišejo, da je tudi Jaka ujet v Italiji. Sedaj se je tukaj že začela huda zima. Tukaj je hujša zima kakor pri nas, in skrbi me, kako jo prestanem, ker imamo le slabo obleko za zimo in odzunaj nam je treba delati. Priporočam se ti v molitev za preljubo zdravje in za srečno vrnitev v svojo domovino, ki je zc strašno težko pričakujem. Pisal sem ti že eno karto, pa ne vem, si dobila ali ne, zato sem se ti namenil pismo pisati, v katerem ti pošiljam bolj na tančni naslov in te prosim, da mi kaj odpišeš. Sedaj te pa še enkrat prav 22k Gold Crown low as Full set teeth low as « $4 $5 Najnižje cene v mestu za najboljše delo. j DR. W. H. LEE zobozdravnik i Odprto od pol 9. zj. do 9. ure ?v; ob nedeljah le zjatraj jjj 227 Jefferson St. Tel. 3219 Joliet, 111. \ F Lin L Pot trU( F Kaj Če Pra kru Slu m Pra I tak I in ; ne I kuš izk: zav ver nja Mc I lezi sth I je ra Pot Dv I liti tuj: I I Oč 8a i?-g se I I biti tvo žin doi še sur hip siv vat sel je ko hu nc luč Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% ' na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno »1» P* pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P° nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital In roierml $400,000.00. ROBT. T. KELLY. gife M*" C HAS. G. PCARCE. j \v\vvr///i 'ni ] Mi : Vo se, ak va si« le sil de Pr; v I te, »ti 8c Pr C« | -'Jigini II si mi is II m ii bi sns s ni m n n m <•;. i ffl@@SfflSBBBSS®H@@B@@B[iiIiiB L J U I i ■ Dramatična slika v štirih dejanjti S aiaa@BBBBSBS) C* ; ■ :':tiBBglBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB 9SEBE: Fanič, vdovec, uradnik. Slavko, praporščak v rez., sin. Lina, učiteljica, hči. Gospa Remščakova, soseda. Mici, služkinja pri Faničevih. »L PRVO DEJANJE. Faničevo stanovanje, v vseh dejanjih brez izpremembe. Čedno, precej skromno opravljena soba, zadaj vhod v predsobo, na levo druga vrata, ki vodijo v ostalo stanovanje. Sredi sobe miza, na njej razmetani akti, beležne knjige. Na enem koncu Linini zvezki, steklenici črnila in rdečila. V ozadju desno klavir, v levem kotu stojalo za obleko. Med oknoma regal, knjige, pa-P,rji. Levo, v obližju mize zofa. Po stenah vise med drugim razne di-plome. Polmrak. Fanič hodi po sobi, se vselej skrbno ogne stolov ob mizi in se zdajpazdaj ustavi pred Lino, stoječo Pri oknu. Fanič. Če obvelja —, kaj praviš, Lina? Lina (hladno, skoro mehanično), ^otem te srčno zahvalim za ves tvoj trud. Fanič. Tako, da, res. (Nežno.) V"ajne, Lina, vidiš, da ti hočem dobro? Ce Bog da, zdaj prideš slednjič do Pfave službe. Zdaj boš delala za svoj ruh in bo služba vsaj imena vredna, -v, • a mora dajati kruh. In kaj je krajšega, kakor delati za svoj kruh? Sl tako delajo, čeprav tega pravza-Pfav nihče noče priznati. Lina. Misliš? Seveda, mnogo je takih. . F a n i č. Izkušen mož je tvoj oče ln Je videl in ve marsikaj, česar drugi ne spoznajo. ku^ ' " 3 moraj° biti iz- sem; vse drugo jim manj pristuje ko nsenost. Sicer pa se čisto dobro zavedam, da sem lačna. Lačna, ne ?m* "sa> morda kruha, morda življenj3' Pravijo tudi, da je kruh življenje. °rda me žeja po samostojnosti, anic. Večinoma je vir takih bo-ezni hlepenje p0 praznih besedah. Pustiva to, otrok moj! Skratka, zares ne vem, kje c moje resnično pomanjkanje. A praznoto čutim in za vse, s čimer bi si Potolažila to lakoto, bi bila hvaležna. ^amdvajset let sem vedno pri tebi. lit;-.anT'^- Menda me ne misliš ža-. !;, Kaj čakam na vračilo? Boj se J'b ljudi! J-in a (hladno). Saj te imam rada. »nii. Tako je prav. (Ganjen.) f Ce> da, oče, to je tako sveto ime, da otrok nikdar dovolj spoštljivo ne sč °r' ^°'ikor je bilo mogoče, sem trudil; vse zate, otrok moji i n a. Vse si storil, vem. Hvala ti I anic. In, dekle, ne smeš poza-sem vse napore in težave žr-samo dobremu imenu svoje dru- da Jsajo ?e Pojde. lu< F biti, lvoval zine _ i) • ^ 1 rr> nadzorniku je za potrebo jeVo'j Priporočeno. Zdaj bi trebalo sunk*"10 kakega '"očnega, kratkega hin 8| šolskih instanc vsaj za sivce!)0gledale preko glav drugih pr0" Vate v 111 se zagledale z občudovanjem ^žk0 Scveda' Pri taki množini se je Stj)e . Preriti do prave, merodajne o-je I)a_m si zasigurati uspeh. Najtežje k0 .^ Prikriti pred javnimi očmi vsa-hyj. .,01 ker sebičneži 9e najraje po-na nedolžnih. — Gladko torej „ A zdaj pustiva to! Pripravi j' Lina! j*1,1 a. Ostaneš v tej sobi? ■nizi Upojdem raje k pisalni fcj-^n a (v predsobo). Prinesi luč, zunaj). Takoj. Gospodo- Vašo? sevC(]!'I-abko tudi mojo, najprej Z'los' ■ °no' (Očetu.) Naj pomagam akti;) "a P'88'110 mizo?" (Pokaže na F a ;. vata e- No, prav! (Oba uravna-Sle(lnnu-'dtem papirje in neseta med na-'e | i,Un. v sobo ni> 'cvo. Ostanejo ■ tjn ll,ln' zvezki- Pa steklenici s črni-^ dt'n rdečilom.) Pridnemu č ne zmanjka. Ni ravno d«lo Ju Z Se. vec,no zavedam, da veliko Pravt0,st°j' 'z samih malenkosti; in j . akega dela je H0g vesel. 1 ti a. " mai 1)a> prijetno je, vesten biti tem f, 0stih: tudi jc koristno, da pri «tv človek aric. V* n i misli na velikost dotičnih Lina. In se ne domisliš, kaj je povedala gospa Remščak, da šepečejo zamujeni 5 posledk : aj lii časa, d , :n zdaj pr ol j ><::t c.: ro-'orna — k-' " vi 'efi v njem tisto, česar naj brž ni bilo v njem, česar ni mogel, česar ni hotel imeti? Kako moreš poveli- sosedje? Človek navadno ne vidi, do- ^vati lepo frazo, katere praznoto je ®°vorii ^ (nekoliko začuden). Čudno j . danes, otrok moj. tna- i Oče! (Vlncmirjen) h L'na. P>bi Mj kratek K»j hočem? Ce," ii*. (,n«e svetilko No, kaj ho-(Molči.) Nič v drugo sobo. eas se vrne in prinese tudi Linino, da jo postavi na mizo. Tiho.). Hvaljen Jezus! Fanič (glasno). Amen, na veke! Tako je prav; svoje prepričanje je treba na zunaj pokazati. Lepo navado vsak pošten človek spoštuje. Lina (molči, kakor osramočena). M i c i (v zadregi). Nisem mislila nič hudega. (Odhaja.) Oprostite! F a n i č. Lina, zakaj se tako vedeš? Človek se napram bližnjiku ne sme kazati slabega. Lina (proseče). Oče, ne bodi brezobziren, vsaj vpričo tujih ljudi ne! Fanič (vzkipi). Jaz brezobziren! Tako govori moja hči, če jo dobri oče opomni velike dolžnosti! Dobro, zdaj vem, razumem: to je hvaležnost! Kakor Slavko... Lina. Odpusti, oče! Veš, tolikrat se mi zdi, da je tako hudo pri nas. Samo ne jezi se, jaz se te tako bojim, če si jezen. Pa te ne maram žaliti. Pozabiva vse, očka! (Ga izkuša objeti.) Odpusti, ah, nikar ne zameri! Saj te imam rada, takole, saj veš. Fanič. Tako, da, vem. (V mehki čuvstvenosti.) Staram se. Lina. Ravno zato te ljubim; zato se bojim, ti reči hudo besedo, ker vidim v tebi moža, ki nosi svoja leta. Fanič. Torej, Lina, kaj je z ne-krologom? Si že napisala? Lina. Še ne. Kar nič mi ne gre od rok. Fanič. In vendar, mislim, bi se morala zavedati, da delaš dobro delo, morda najboljše in najplemenitejše v svojem življenju. Zadnji spomin na dobrega brata. Seveda je težko pisati o rajnkih in najtežje o tako dragem, ljubljenem človeku, kakor je bil naš Slavko. Ne moreš se spoprijazniti, kajne, z grenko mislijo, ne moreš se vživeti v kruto resnico? Ni tako, Lina? Srce je polno čuvstev, ki pa nočejo na dan. Da, človek še takrat ni gospodar nad svojim srcem, kadar ga kliče bra-tovska dolžnost. Lina. Hm, torej poizkusim in se potrudim, da dokončam. Ni mi toliko na tem, da bi se prepričala, kaj je moja dolžnost; da bi vsaj vedela, kdaj nimam dolžnosti molčati. Čuvstva tako često vidijo, česar ni. Ti dvomi, ta strašna negotovost, ko človek ne ve, komu dela krivico, ko ni zmožen poštenega dela, ker ni tiste trdne vere v pošteno stvar! Meni se zdi, da je vse brezdelje in delomržnost na svetu po-rojeno iz dvomov. Fanič. Za Boga vendar, Lina! Lina (je šla medtem k regalu, odkoder prinese polo nekoliko popisanega papirja). Toliko sem napisala. Verjameš, da sem se s temi vrsticami mučila nad dve uri? Fanič. Prav! Mrtvemu bratu pišeš v spomin. (Čita.) No, uvod čisto dober, samo nekoliko suhoparno. Lina, saj razumeš, kaj hočem. Saj bi sam prijel za pero." Ko človek pride v leta, dvakrat bolj občuti bridkost ko viv mladi, pove pa svojo bol desetkrat bolj okorno in suho in ljudje mislijo, da je to hladnost. Zato sem tebe prosil, da napišeš. (Gre v svojo sobo, medpoto-ma naročuje.) Torej razumeš? Potrudi se. da nocoj dovršiš, jutri zjutraj mora biti že v tiskarni. Z urednikom sem govoril; kliše za sliko je tudi že v redu. (Vrata v drugo sobo ostanejo samo priprta.) (Lina sede za mizo, spravi v red zvezke in odrine vso korekturo na drug konec mize. Pripravi se, da nadaljuje rokopis. Iz nemirnih njenih gest jc videti, da ji gre delo težko izpod rok. Zapiše par vrstic, potem še enkrat vse prečita, pa poloti se je nemir in nevoljno odloži peresnik. Glavo naslonjeno na obe roki, premišljuje.) Fanič (vstopi spet pri vratih stranske sobe, Lina prime vnovič za pero). Premišljuješ? Nočem te motiti; samo še nekaj malega. Ko prideš do pravega mesta, da boš gotovo dovolj razločno poudarila domovinsko ljubezen. To se seveda samo po sebi razume. L i n a. Kaj se samo po sebi razume? Fanič. Da je bil Slavko patrijot, navdušen, zvest patrijot, sicer se ne bi bil prostovoljno vpisal v vojake. Da je v tem vzvišenem čuvstvovanju, ali recimo, v tej mogočni zavesti navdušene ljubezni častno padel za domovino. Pa kaj ti bom narekoval, saj ti sama bolje razumeš. Lina (ki je bila medtem odložila pero in stopila izza mize, z neniirno-resnim, a odločnim pogledom). Dovoli, oče, da izpregovorim enkrat od krito besedo. F a n i č. Odkrito besedo? Zakaj to praviš zdaj? Mar doslej nisi bita odkritosrčna? Lina. Ne. Fanič. Kaj me žališ in vznemir jas? Govori, Lina! Lina. Veruješ v svoje besede? I,va n i č. Zakaj to čudno vpraša kler ne sliši, ln gospa Remščak je ! To so izrodki bolezni — križ čez a! ljel Lina. Vidiš, v tem te občudujem, kako ti lahko z odločno, hladnokrvno gesto zavrneš težko misel." Fanič. Kdor si je svest pravega namena, je hladnokrvnost njegova dolžnost in je edino prav, da je odločen. Lina. Vprašanje je, kdo res vidi vsaj svoj pravi namen. Fanič. O tem si menda kljub svo- sovražil? Krivično, grdo in težko bi dobra, odkritosrčna duša, to je že več- bil° tako del° in mi sami bi najbolj jim nerazumljivim dvomom prepriča-krat pokazala čutili breme lažnivosti. " j na, da je bila njegova smrt lepa, reci- _ .. , , i F a n i č. Lina, otrok si. Kako mo- mo vzgledna? ranic. — da je navadna klepetu- t , . .... . ,. i T . ,, , , , . , ,. .. , . , . , ... . res ljubiti brata, ki ga vidiš, ce ne lju- 1-ina. Meni se dozdeva, da ni bolj lja, ki se briga, za kar se ji ni treba. , .. . , . ,. ,. . . .. , ■ , .... . . , „,. - , ., ,, . , ., , bis v njeih tudi tistega, cesar ne vidiš? strahovitih bitij na svetu, kakor so listo o žalostnih rodbinskih razmerah, ... , , . . „. ,. T,. . , . , .., . . . . . , . ... Mislis, da more človek žrtvovati ziv- ljudje. Kjer ugledajo bilko verjetno- o očetovi brezobzirnosti — pomisli, o .. . , , . . i • • • ■ ' ljenje za dobrino, katere ne ljubi? , sti, planejo po njej in se je oprimejo, očetovi! — kakor si me ze tudi ti da-i r . .. ^ ..,,... . , . ., i L i n a. Da, v resnici takih ljudi ni pa mislijo, da drze v roki mogočno, nes počastila, in druge obrekovalne su-! ........... ,. . , T . . . . . . , , . na svetu. A človeške oci vidijo veli- trdno vejo. Jaz ne vem, kaj sploh rovosti — skratka, ni lepo, da pred ^ ....... ■ t „■ _ __ . ^ kokrat resnico v tem, kar je laz, in laz razumejo pod besedo gotovost. Mi- v tem, kar je resnica. -Občudujemo slim, da nihče ni upravičen soditi svo- mučence v ljubezni, v katere varljivi; jega bližnjika: ta je dober, ta je slab. i zunanjosti so oni čutili svojo krivdoj Dejanja so izvečine bolj ali manj slu- svojim očetom ponavljaš take stvari, ki imajo očitni namen, da samo žalijo. I In kdo da šepeče? L i n a. Smetnovo gospo je slišala a ne v;dirno tega, kar so oni ljubili in čajna, in soditi po dejanjih, samo po in Radičevi so tudi govorili, sploh ti-le kar jim je dajalo čudovito moč, žrtvo- dejanjih, je greh, ker s tem človeka vati zunanjost. naši sosedje. Fanič. Ta grozna predrznost in nesramnost! Sodnijskim potom bi jih liko moralno napako tisti, ki dvomi o lahko poučili, kaj je dovoljeno, kaj je dovoljeno, kaj je pravica. Odtod torej ta rezerviranost in ta nezaupnost napram mojemu dobremu imenu! To človeka boli! Lina, tudi tvoja služba bo trpela posledice hudobnih jezikov. — In vendar, kaj je rekel Slavko, ko se je poslavljal od nas? Se spominjaš, Lina? Ali ni rekel: "Oče, svojo kri najbolj ljubim?" Lina. Ali, da! Tako je rekel in še zdaj se mi zdi, da je s tem, ko je tako čudnoslovesno govoril, nekaj drugega povedal, kakor pa smo mi slišali. Fanič. Nadalje je rekel: Grehov se je najbolje obtožiti pred svojim očetom. Lina. Da, grehe in bolezni svoje krvi, je rekel, je najbolje priznati pred očetom, ki je rodil to kri. Ne vem, kaj je mislil, samo žalostna sem vselej, kadar se spomnim na te besede. A da je v tistih trenutkih nekaj povedati hotel, o tem sem prepričana, ker tisto slovo ni bilo tako, da bi se bil potapljal v čuvstva; sama grenkost resnice je bila v njem in jaz sem začutila ne-odoljivo potrebo samotnih misli. Takrat se mi je zazdelo, da na svetu mno gokrat zato živimo, da bi pozabili, zakaj živimo. Fanič. Nisi razumela? In veš, kaj je bilo? Lina. Tako bridko se je zjokal, da ni prišlo solze, ne ene same solze v moje oči. Fanič. Da, dober fant je bil. Iz-previdel je, da mu je oče hotel dobro, in revež se je tako zgledno skesal. Nikdar ne bom pozabil tistih trenutkov, ko je ves skrušen prosil odpuščanja. Vse sem mu rad odpustil, oče svojemu sinu. V solzah sva se poljubila, tudi jaz sem jokal in me ni sram. Takrat naj bi videli ljudje, ko sem blagoslovil sina na zadnjo pot! O Lina! Lina. In mnogo drugega je govoril, ko te je prosil: "Zato odpusti!" Bolan je bil ubožec. Fanič. Vendar je šel, ko ga je klicala domovinska dolžnost. To napiši v njegov spomin, bratu sestra. Lina. Kadar se ga spomnim, ga vidim kot obupanca, ki je šel, da najde rešitev, kjer ni upa rešitve. Fanič. In kadar se ga jaz spomnim, ga vidim, kako bi bil lahko še živ. Lina. Ah, veš, kaj je rekel gospej Remščakovi, ko se je poslovil od nje? Rekel je: "Umrl bi rad, ker ne maram, da ne bi živel." Gospa Remščakova je rekla, da imajo te besede velik pomen. Zadnjič se ji je sanjalo o Slavku in ji je spet govoril iste besede. Seveda je to lahko smešno, a v naših časih, ko lene misli verujejo/ samo to, kar jim drugi prežvekujejo, bi se morali skoro bolj čuditi tistemu, ki pravi, da je to smešno. Gospa Remščak pravi, da jo je to potrdilo v njenem mnenju. Jaz sem že preje čutila in slutila da bi bil Slavko rad še dolgo živel. Fanič (se s slovesno gesto skloni do Line, napol šepetaje). A ker ni poslušal svojega očeta — da, dekle moje. Komu sem hotel dobro, sebi ali njemu? Lina. Ti veš, da je bil bolan, hudo bolan. Meni je tudi to povedal, da mu je naročil zdravnik, naj ne misli na dom, češ, da bo to jako koristno za njegove živce, za njegovo življenje... Fanič. Žalibog, velikokrat je bil tudi lahkomiseln. Lina (začudeno). Oče, zakaj se igraš z besedami, katerih vendar ne moreš izreči, ne da bi imeli svoj po men? Da je bila to lahkomiselnost? Ta vedni strah in skrb, ko je moral s silo pozabiti tisto, k čemur ga je sililo srce! Zakaj misliti na svojo bolest, je nekak naravni nagoti človeške bolezni. In kadar jc volja močna, ne smemo govoriti o lahkomiselnosti. Morda bi bilo bolje, to močno zmago majhnega upa bodočnosti nad veliko trpkostjo sedanjosti ipienovati plemenito lahko- ponižujemo. Dejanje je samo motna Fanič. Se ne zavedaš, da ima ve- ilustracija človekove duše, iz slik in ilustracij slučajnosti se pa ne da prepoznati resnica; zakaj svet je že toliko nezaupljiv, da pod krinko raznih figur skriva svoje misli. (Dalje prih.) miselnost. IA nikakor to ni slabost. Fanič. O tem se ne prdrekajva. Sicer jc pa to tudi postranskega pomena. Vsckako pa to preziranje resničnega stanja ali recimo po tvojem: ta plemenitost — ni obrodila sadu. Kdo jc tega kriv, je spet novo vprašanje. L i n a. Da, kadar človek odgovarja velikemu vprašanju, preko katerega ne more iti nemoten naprej, takrat se poštenosti bližnjikovi? Z mirnim srcem, s popolnoma hladno zavestjo dolžnosti in poštenosti je težko dvomiti in v zločinstvu bi umiralo človeštvo, da ni v njem te velike vere. Lina. Ah, da! Oče, in kaj naj mislim o bratu, o svojem bratu? Fanič. Moj Bog! Lina, kaj mi trgaš iz srca? Ali hočeš ugrabiti očetu vero v lastnega otroka? Lina. Kolikokrat je ta vera blodna in zmotna! Fanič. In če ti jaz zapovem, da je to družinska dolžnost, jaz, tvoj oče? Lina! Lina (s skrušenim glasom). Vem, da sem tvoja hči. Fanič. Da, otrok moj, stori! DRUGO DEJANJE. (Isto prizorišče. Zgodnje popoldne. Na mizi leži še nekaj krožnikov od kosila, Mici ravno pospravlja. Iz predsobe pride Lina, v plašču in po-krivalu, v roki drži še zvezke, katere odloži potem na mizo.) Mici (za hip prenehavši s svojim delom). Gospodična, zmerom ste tako pridni. Šele zdaj iz šole? Lina (odlagajoč mantiljo in klobuk). Človek mora v nečem imeti svoje veselje. Mici. Želite, da prinesem takoj? Lina. Lahko počakam, se ne mudi. Bom raje pozneje.—Je oče doma? Mici. Ne, rekli so, da gredo v tiskarno. Vsak čas morajo priti. Lina. Hm, saj res. Novega ni nič? Mici. Ja, da ne pozabim. Gospa Remščak je priletela k nam. in je vprašala, če je kdo doma. Ni dolgo, kar je bila tu; rekla je, naj Vatn takoj povem, ko pridete. Mudilo se ji je in se je nekam smehljala, a meni ni hotela povedati. Saj veste, gospa Remščak je odkritosrčna ženska, pa je rekla, da se ne more odreči veselju, da vam ne bi osebno izporočila svoje novice. Lina. Mora biti nekaj posebnega. Takoj grem k njej. (Čuje se hišni zvonec.) Mici. Zvoni. (Posluša.) Menda še tja ne bo treba hoditi. Gospa je jako nepočakljiva. (Gre v predsobo odpirat. Čez nekoliko časa vstopi v sobo Fanič, ilustriran časopis v roki.) Lina (nekoliko nevoljna). Si ti, papa? Fanič (odloži obleko, časopis dene na mizo). Tako torej. Zdaj je tiskano. Poglej, Lina! Prvi izvod iz tiskarne. L i n a (hitro razpro^tre list na mizo, gleda in prelistu; ko pride do pravega mesta, molče motri dalj časa sliko). Je to moj brat? Fanič (ki se je vstopil za Lino, s pogledom na sliko, očividno zadovoljen). No, Lina? Lina. Premišljujem, kaj bi rekel Slavko, ko bi bil zdajle tukaj na mojem mestu. Kaj bi rekel, ko bi bil še živ in bi mogel videti, kaj je napisala smrt o njegovem življenju. Fariič. Hvaležen bi bil svoji sestri, ki ga je s tako ljubeznijo presodila. Lina. Presodila? Ravno tega si nisem svesta. Mi ubogi ljudje premišljujemo in presojamo vedno šele takrat, kadar nas izvršeno dejanje sili k temu. F a n i č. Lina, kaj vzbujaš take čudne pomisleke? Ne vznemirjaj se po nepotrebnem! Lina. Ah, da, ko bi mogel človek z besedo zabrisati težko misel! A nemirni duh šele takrat prav zakrvavi v bolečinah, kadar utrujeno telo hoče počitka. Prav te dni sem začutila to veliko nasprotje in zaslutila v tem vzvišenost človekovo; pa žalostna sem, ker ne vem, kam pelje to nasprotje... F a n i č. Ne govori vendar stvari, ki ne vem. kaj hočeš ž njimi! L i n a. Da, ko bi jih mogel človek jasno pregledati! In vendar jih čutim, dobro čutim njih grenkost. F a n i č. Lina, skoro se mi zdi, da imaš v sebi kal Slavkove bolezni. Lina (z vzdihom). 'Oče! Fanič. Za Boga, bodi vendar mir- JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. Valentin Fajnik, Jr. Billiard Parlor Tržim fine smodke in vse vrite duhaa, DOBRODOŠLI! 120 MOEN AVE., ROCKDALE, IXX Kdor je žejen ali lačen se lahko pri meni okrepča. Oči pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS 320 Tan Buren St, Joliet D'ARCY BUILDING The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne uloce ter pošilja denar na vse dele sveta. Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primani dobita vsako ro£ 20 odito •onej« kot korkoli drugje. Prodajem umo j a mč fino blago. Popravljam v*« vrst« amarikantke in atarokraj-■k« ure in alatnino za ▼•ake delo SLOVENCI in HRVATI p celi Mi, Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč va« koita 20 od ito ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLAR1CH 901 N Hiekerjr St. JOLIET, ILL; inijssiuisiucisiuiisi uira le si ieediesiiesi misnistaiisiaitajaira sn t*i sti t*j sntsi3itfiisnisi i Homewood Coal 1 * Yard fi M MIKAN, MANAGER Tri in Mil Prem ter drva in kurivo 1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE I797W K ffl SflS ffi tfi D Vi ffl m 151 S iS s ffl S 1 s ffl s CBiBraiEoaiE rsitcraic rsicocucotiijcraicra tssnisaitsiai isi 3i ts an i£j3ii*j3it*j snfflsfiffl Andrej Stirn SLOVENSKI ČREVLJAR. Popravljam moške, ženske in otroike ČEVLJE. 1011 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. Bl!fillifill>fiS!fill SII £ 11 SfiffiKUKS Uj i Frank Bambich s I® Sfi s TRGOVEC Z ZLATNINO 110754 N. Hickory St., Joliet Se priporoča rojakom, če potrebujejo kak kos zlatnine, bodisi uro, verižico, prstane ali sploh kar spada v zlatnin-sko trgovino. ffiUiffijfisiifi si ur se in ®!fisi!fiffl!fiiBSfii 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki >a trdi les, lath, cederne stebre, desk ia šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo t Mi •• bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. «JT. LYONS Naš office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON ST* Garn&ey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. Chicago tel. 3399. N. W. tel. 12Sf. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in več. Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. Barva za Ford $1.25. Najboljše ičetke. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Wise & Zupancicb 200 Jackson St JOLIET, ILLS. gostilničarja TIMt, ŽOANJ1 IN SMODKE. SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM. s 4. AMER1KANSKJ SLOVENEC, 26. APRILA 1913. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol teta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj «e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 28. 29. 30. 1. 2. 3. 4 apr. maja Nedelja Pavel od kr.; Vit. Pondeljek Pet. m.; Antonija. Torek Katarina Sienska. Sreda Filip in Jakop, ap. Četrtek Atanazij, škof. Petek Najdba sv. križa. Sobota Florijan, muč. ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI. duše, naj se varuje prvega greha, da ne pade v grešno navado. Predrzno zaupanje je tudi vzrok. Veliko ljudi greši naprej in naprej, ne da bi imeli namen poboljšati se, ker vedno upajo, da jim bo Bog milost-ljiv. Tako upanje vodi v pogubljenje in ne v zveličanje. Bog je res neskončno milostljiv in odpušča grehe, naj bodo še tako veliki in številni; toda usmiljenje skazuje samo spokor-nim, kateri se hočejo poboljšati in varovati se grešne priložnosti. Trdovratni grešnik ne more biti deležen usmiljenja Božjega, ampak njegove kazni. Hudobni duh ima svoje veselje, če prepriča človeka, da sme upati vsega, da se mu ni treba bati Boga, da sme nekaznovano grešiti. To so glavni vzroki, zavoljo česar se človek ne spreobrne. Trdovratni grešniki so najbližje pekla. Vsi poznamo pregovor: "Grešiti je človeško, vstra-jati v grehu peklensko. Bodimo ljudje in ne hudobni duhovi. Velikonočni čas mora biti čas spreobrnitve in sprave z Bogom. Opravi dobro spoved in če si tako nesrečen, da padeš zopet v smrtni greh, dvigni se takoj. Ne vstrajaj v grehu, ker te greh pelje v pekel. REV. J. PLAZNIK. TUDI DEL VZGOJE. Priobčuje Rev. John Plaznik. V današnjem svetem evangeliju beremo, kako je Zveličar obljubil svetega Duha Svojim učencem. Rekel jim je, da bo svet prepričal greha, pravice in sodbe. Ta obljuba se je dopolnila na binkoštno nedeljo, ko je sv. Duh prišel na zbrane apostole in učence. Četudi je dovolj jasno pričal o resnici in Božjem izvoru svetih evangelijev, vendar je ostalo veliko Judov in poganov trdovratnih v grehu in neveri. Tako je bilo vedno in je še sedaj. Vedno so se dobili ljudje, kateri ?o zakrk-nili svoje srce in se vedno globokeje pogrezali v greh. Kar je drugim v ^zveličanje, kakor, beseda Božja, zakramenti in javno češčenje, to je njim v pogubljenje. Človeško srce je trdovratno zaradi nevere. Kadar človek ne veruje več v Boga, neumrjočnost človeške duše, nebesa in pekel, nima več vzroka, zakaj bi krotil svoje strasti in opustil greh; vsaj nobenega nadnaravnega vzroka nima, kar se zahteva, da je človekovo kesanje dopadljivo Bogu. Nevernik bo grešil, dokler more. Četudi bi ne mogel več storiti dejanskega greha, bo vendar njegovo srce ljubilo hudobijo; njegovo poboljšanje bo le zunanje. Njegova vest se morda vpira, morda slišijo krščanske resnice, vendar pa vstrajajo v svoji hudobiji. Zakaj bi ■delali pokoro in se poboljšali, ko je po njihovem mnenju vsega konec, ker ne pričakujejo niti plačila, niti kazni. Grešna navada je drugi vzrok, da človek ostane trdovraten. Vsi poznamo, kako močna je navada, zavoljo katere je lahko in prijetno, da, potrebno, kar je bilo sprva težko. To velja prav posebno o grešni navadi. Kdor prvič stori kak gotovi greh, se mu zdi zo-pern in vest ga obsoja Drugič in tretjič lahko stori ta greh, ker se mu ne zdi več tako grd in ostuden, kakor prvič. Cimvečkrat stori isti greh, tem menjši se mu zdi. Posledica je, da grešnik pade v strahovite pregrehe zo per čistost in zmernost, koine in preklinja, goljufa, obrekuje, dela škodo svojemu bližnjemu in vendar ima mirno vest. Grešnikovo srce postane trdo. Komur je mar zveličanje njegove (Nadaljevanje.) ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Kaj je dolžnost starišev. Dom je začetek poklica. Največ redovnikov in redovnic dolguje svoj poklic vplivu dobrih starišev in krščanskemu domu. Vsaka krščanska hiša bi morala biti mal samostan, napolnjen z ravno istim duhom, kjer se goje ravno iste čednosti. Morala bi biti samostan, kamor je vhod svetu in ničemurnostim prepovedan, kjer stanuje mir in veselje. Uboštvo bi moralo biti tam; ne pomanjkanje, ampak delavnost, pripro-stost, zmernost in vse, kar nasprotuje razsipnosti. Čistost bi morala biti kraljica, katera vlada očem, pogovoru in tudi mislim. Edinost in sloga, brez česar si ne moremo misliti doma, kar pride le iz pokorščine otrok do starišev, žene do moža in vseh do Boga. Le škoda, da se to ne godi povsod. Mir je zbežal iz veliko hiš in naselila se je tam ničemurnost in svetnost, ki vodi v greh. Koliko starišev zapelje mesna modrost; svoje veselje iščejo povsod, svojim otrokom ne odrečejo nikakega razkošja. Ker ugode vsaki njihovi želji, jih spridijo. Otroci, kateri so bili vzgojeni v mehkužnosti, bodo padli, kakor hitro bo prišla skušnjava. Na take ljudi se ni mogoče zanesti. Nekateri stariši dajo svojim otrokom, kadar prosijo za kruh, kamen in kadar prosijo za jaljce, škorpijona. Lahko si mislimo, kako bi Zveličar obsodil take stariše. Nekateri stariši, kateri niso preveč premožni, oblačijo svoje otroke tako, da njihova obleka žali manj premožne in žali pošten čut. Otrokom se v šoji razlaga, da je še osemsto milijonov paganov, kateri ne poznajo pravega Boga in o revščini misijonarjev, zato pa pridejo otroci ne prebogatih starišev v šolo s težko zlato zapestnico. Tako zbujajo stariši, kateri hočejo biti zgledno katoliški, v svojih otrocih grabežljivost po zlatu in si nakopavajo zavist in zaničevanje revnejših slojev. Matere dovoljujejo svobodo med spoloma, vpeljavajo mladeniče in dekleta v modna društva, plese in podobne shode. Taki ljudje bodo nekoč prestrašeni odpirali oči. Prišel bo dan računa za nje in njihove otroke. Mnogi stariši so res zelo skrbni, po svojih mislih, za telesni blagor svojih otrok; pozabijo pa popolnoma, da imajo otroci duše. Poklic v njihovi družini bi bila poguba. Dobro bi bilo, če bi premislili pastirski list drugega cerkvenega zbora baltimorskega: "Bojimo se, da je napaka ravno pri stariših, kateri, namesto, da bi gojili željo, ki je tako naravna mlademu srcu, da bi se posvetili svetišču, uče svoje otroke svetne ničevosti. Vcepijo jim v srce pretirano odgovornost in težave du-hovskega stanu in slikajo v preveč živih barbah veselje svetnih stanov." Je že res, da je duhovski stan odgovoren, ali pa veš, koliko odgovornosti ima zakonski stan? Tega se morda ne zavedaš. Ali moliš s svojimi otroci vsako jutro in vsak večer? Ali jim daš dober zgled, da moliš pred jedjo in po jedi? Ali jim daš dober zgled s tem, da večkrat prejemaš svete zakramente, izpolnjuješ Božje in cerkvene zapovedi? Morda še kolneš vpričo njih, obiraš svoje sosede. Ali kedaj kaj daš otrokom za cerkev, za misijo-ne? Morda ga celo učiš piti. Premisli, da ni tvoja vsakdanja odgovornost nič manjša od duhovnikove. Tebi so izročene posamezne duše, duhovniku vse. V vsakem stanu pa rabi človek posebne milosti. Te milosti, katere rabi duhovnik, jih tudi prejme. Bog nikomur ne naloži večjega bremena, kakor ga more nositi. Če ima kdo več dolžnosti, prejme tudi več milosti, b katerimi pa mora sodelovati. Pomisli, ali si sodeloval z milostmi v zakonskem stanu I Poglej svoje otroke! Če se moraš pritoževati čez nje, si grešil, ko so bili otroci majhni. Veliko boljše bi bilo za stariše, če bi povedali svojim otrokom, kaj jim Zveličar obeta: "Vsakdo, kdor zapusti dom, brate, sestre, očeta, mater, ženo, otroke ali po>estvo v Mojem imenu, bo stoterno prejel in bo imel večno življenje. Marsikdo je že sprevidel, ko je otrok napravil sramoto hiši, da bi bili lahko vsi veseli, če bi mu bili pustili, da bi si bil izbral redovni stan. Kdor ima kaj smisla za duševne stvari, se ne vstavlja poklicu, ampak si šteje v čast, da se je eden izmed družine posvetil Bogu. Osebe, katerih sinovi imajo visoko službo pri vojakih, sodišču ali vladi, so ponosni na to; vendar se pa ta svetna čast ne da primerjati s posebno predpravico služiti na dvoru Najvišjega in v Božjem isvetišču. Škof Schrembs iz Toleda prav uči, ko svetuje svojim duhovnikom, naj "uče mlade stariše, da je služiti Bogu bolj slavno, kakor služiti domovini; kajti sveti Hijeronim pravi, da 'taka služba dela sorodstvo med družino in Jezusom Kristusom'." Tudi se ni treba bati starišem, da zgube sina ali hčer, če se ta posveti Bogu. Kdor se poroči, je v gotovem oziru zgubljen starišem. Nove dolžnosti pripuste le malo časa za misli na stari dom. Večkrat jih razdalje popolnoma loči od doma. Kdor pa vstopi v hišo Božjo, ne prevzame novih družinskih dolžnosti. Njegovo srce ostane prosto. Četudi živi oddaljen od starišev, je njegovo srce pri njih, misli na nje, kakor v otroški dobi in prosi za nje blagoslov z nebes. Poklic ni last posamezne oseb, ampak cele družine. Bog sprejme daritev cele družine. Ker se loči od starišev, bratov in sester, se morajo tudi oni posloviti od njega. V Božji hiši predstavlja družino, dela in moli za njo in oni so deležni milosti in njegovih dobrih del. Vsakdanja skušnja kaže, da skazuje Bog taki družini, posebno starišem, posebne milosti. Deležni so stoternega plačila otrokovega. Rev. Joseph Rickaby, S. J., pravi: "Čast katoliške družine je, da ima en član poklic. Pošten katoličan je vesel, da ima brata ali sestro, strica ali teto ali otroka, kateri je dopadel Bogu in ga ni več na navadnem potu življenja, ker ga je Bog vzel in naredil iz njega nekaj vzvišenejšega in boljšega.' Stariši in učitelji bi se ne smeli o-botavljati navdušiti otroka za višje stvari. Hvaliti doma duhovski in verski stan, izraziti željo, da si izvoli eden ali drugi otrok ta stan, za to vsak dan moliti, učiti jih poslužnosti, vse to je lepo in dolžnost starišev. Na ta način bi imeli dovolj služabnikov Božjih. Da bi se pač stariši zavedali svoje odgovornosti. Gotovo, da bodo enkrat odgovor dajali za vse tiste duše, katere bi se bile rešile, katere bi bil lahko rešil sin ali hči, če bi ga oni ne bili odvrnili od pravega poklica. Nekateri izgovori starišev so naravnost peklenski. Naj še počaka, da bo videl svet in tako obe strani prav spoznal, predno se odloči. Tak izgovor je navdahnjen naravnost od hudobnega duha. Hudobni duh dobro ve, če se mu posreči pridobi mladeniča ali dekleta samo eno leto potem, ko je šolo dovršil, da je dosegel svoj namen. Če bi s telesnimi očmi mogli videti duhove, bi ga gotovo videli, kako lepo boža take ljudi za njegov nauk. Prigode se tudi izjeme, da se kdo posveti šele čez čas Bogu, vendar izjema ni pravilo. Sfariši seveda, so vedno pripravljeni poslušati take nauke kakega, nekdaj napol študenta. "Ta že ve, ta že zna, saj je bil v šolah," pravijo. Ne bodo pa poslušali sveta izkušenega človeka, kateri jc že dosegel ta stan. Kdor hoče postati duhovnik, naj vpraša za svet duhovnika; če hoče postati sestra, naj vpraša sestro; kdor hoče postati gostilničar, gostilničarja in ne narobe: kdor hoče postati duhovnik, naj ne hodi za svet vpraševati gostilničarja i. t. d. Omenil sem že, da ni bolj peklenske misli, kakor čakati, zadrževati otroka, naj svet prej poskusi. Mati ali si rekla hčeri, sinu, predno sta vstopila v zakonski stan, naj gresta prej v samostan, da se prepričata, če ni za njiju samostansko življenje boljše. To bi bilo ravno-tako življenje boljše. To bi bilo rav-notako prav. Stariši, ki hočejo dobro vzgojiti svojega otroka, ali ga bodo poslali za eno leto med slabo družbo, da bo pozneje boljše vedel, kaj je dobra družba? Taki stariši bi spadali v gotov zavod. Ali ne vadi vsakdo svojega otroka v tem, kar bo moral pozneje znati. Mati, ki hoče svojo hčer naučiti kuhati, jo zato ne pošlje v tovarno; farmar ne svojega sina h čev-se moralo pa mladeniča za eno leto po-hujšati, da bi bil boljši duhovnik. Ogibajte se starišev teh krivih prerokov ki hodijo v ovčjih oblačilih. Ne hojte se, če ima otrok poklic. Kako vam bo Bog pomagal, da boste prestali njegovo odsotnost in morda denarne stroške, boste potem videli in se čudili Božji pomoči. Naravnost siliti se seve ne sme ni kogar Ni treba pa stvari zopet narobe obrniti in reči: "Saj bi že kaj rekla otroku, pa se bojim, tla bi ga silila." To bi se reklo ravno toliko, kakor; "Skrbno se hočem varovati, da kaj ne pomagam k zidavi te cerkve. Če jo Bog hoče imeti, jo bo že sam sezidal. Če bi vsi tako mislili, bi ne bilo nikoli nikoli nobene cerkve. Gotovo je, da nobena stvar otroke bolj ne vtrdi v dobrem, kakor vsakdanje sveto obhajilo. Nekateri stariši gredo pa takoj tako daleč, če gre sin dva- ali trikrat zaporedoma k svetemu obhajilu, da jih že skrbi, če bo škof in kje bo toliko škofij, da jih bodo vsi dobili, kateri gredo večkrat k svetemu obhajilu. Ne skrbite! Da bi ga sveto obhajilo le toliko vtrdilo v dobrem, da bi srečno umrl, pa se ni preveč trudil. Božja dela zahtevajo naše sodelovanje. Bog napravi načrte, mi moramo delo izpolniti. Veliko velikih stvari zavisi od prave besede o pravem času ali od truda posameznega človeka, kateri je nastopil o pravi priliki. Svetega Andreja in Janeza je poslal h Gospodu sveti Janez Krstnik in postala sta apostola; če bi ne bil sveti Andrej našel svojega brata Simona in ga pripeljal k Jezusu, bi bil morda Kristus moral iskati drugega poglavarja sveti cerkvi. Stariši imajo toraj to posebno predpravico, da vadijo svoje otroke v nežni pobožnosti že veliko prej, predno začno hoditi v šolo, da vodijo njihove misli na duševne stvari. Storite to in nastal bo slaven rod mož in žen, kateri bodo pripravljeni žrtvovati vse v službi svojega Stvarnika. Vse nas je vstvaril, dajmo saj nekoliko nazaj tega, kar je Njegovega. (Konec prih.) Vladni poziv vsem društvom, | cerkvam in dr. organizacijam. Iz Washingtona, D. C., smo napro-šeni, da objavimo sledeči vladni poziv za Tretje Posojilo Svobode, priobčen v št. 33 A. S., še enkrat z nujnim priporočilom, da ga naj uvažujejo vsi, na katere je naslovljen. Poziv se glasi: ČAS. Kako malo cenijo ljudje čas. Ne vedo skoraj, kako bi ga "ubili" — neumnosti, prazni in celo grešni kratkočasi, vse je dobro, da se le čas požene in, če ravno nimajo nič nujnega, pa zdehajo od dolgega časa. Čas je drag. 1. Vsaka ^fceč je čim dražja, čim manj je je. In zato je zlato tako drago, ker ga je malo; ako bi ga bilo toliko, kolikor železa, bi bilo ceneje od istega, — ker je premehko in bi iz zlata niti redila, niti svedra ne mogel narediti, d^' bi bil za rabo. Dragi kamni so dragi, ker jih je malo. Ako bi jih bilo toliko, kakor drugega kamenja, ali bi jih cebali v stran, češ, za nobeno rabo ni, še zidar jih ne more porabiti, ker so pretrdi in se ne dajo s kladivom obdelati. Časa je malo. Mi, ki ga še imamo, menimo večkrat, da ga je mnogo. Vse, kar ti je blizu, se nam zdi veliko, a kar je oddaljeno, se nam zdi majhno. Ako hočemo prav presoditi, kaj je večje, kaj manje, moramo oboje enako daleč postaviti, potem bodemo lahko sodili. Poglej ona leta, ki so že pretekla. Kako naglo so minula. Kako so bila kratka. Pqstavi celo življenje v štric z večnostjo in primerjaj. Kako se bo čas zgubil, kar zgine — malo ga je, zato je drag. 2. Vrednost kake stvari cenimo po tem, kaj lahko zanjo dobimo. Novec za dva vinarja je večji, kakor zlat za 10 K, toda vrednost je druga. Kaj zamoreš kupiti za dva vinarja? Po tem, koliko lahko z novcem, ali z bankovcem kupimo, cenimo njegovo vrednost — in kaj kupiš lahko s časom? Mir vesti, milost božjo, modrost in srečno večnost. Izračuni, koliko je to vredno, pa si izračunil vrednost časa. 3. Čas beži in se ne vrne. Marsikdo bi rad priklical zopet prejšnja leta, prejšen čas — ni mogoče! In, če potočiš toliko solza, da bi ž njimi lahko peklenski ogenj pogasil, izgubljenega časa ne bo več nazaj. Kadar imaš čas, takrat ga porabi, koj potem jc prepozno. Bi, mislil kdo: Če časa ne porabim skrbno, pa ničesar ne bode.m imel. Da, ako bi bil le nič, bi bilo še dobro, čeravno bi bil že ta "nič" neizmerna ško da, toda ne bo le nič, temuč trpljenje brez konca in brez kraja. O, vrednosti časa govori lepo sv. Bernard: "Ako bi mogel nesti v pekel prodajat čas, samo pol ure bi ponudil, koliko.bi dali pogubljeni za pol ure? Tisoče svetov bi ponujali, ako bi jih „ , ' ......B——-- Washington, D. C., March 16, 1918. Office of the Secretary. Klubom, društvom, organizacijam, cerkvam itd. Združenih Držav ameri"- ških: Gospoda: V svrho, da se zmagovito dokonča ta vojna za čast in pravice Ajnerike in za svobodo sveta, je vaša vlada pozvana, poiskati dodatnega denarja, in v ta namen je bilo naznanjeno Tretje Posojilo za Svobodo (Third Liberty Loan). Kampanja za to posojilo se začne dne 6. aprila 1918, na prvo obletnico našega vstopa v vojno. Američani tujega rojstva ali poko-lenja, posamezno in po svojih organizacijah, družbah, cerkvah itd., so podpirali prejšnji dve Posojili za Svobodo na način, ki je bil vir globokega zadovoljstva zame. V svesti si sem, da bodo Tretje Posojilo za Svobodo zopet podpirali, brez ozira na veroizpovedanje, starost, rojstni kraj, ali pokolenje. Da bo imelo to posojilo zaželeni u-speh, si moramo prizadevati organizirano in popolnoma sistematično. Zatorej je nabor vseh organiziranih združeb v prihodnji kampanji za Tretje Posojilo za Svobodo največje važnosti. Resno upam, da vlada dobi t0 sodelovanje v neomejeni meri. (Podpisan) W. G. McADOO, Form 3P1001. * zakladniški tajnik- Washington, March 16, 1918. War Loan Oorganization Offiice of the Director of Publicity. Klubom, društvom, organizacijam, cet-kvam itd. Združenih Držav amerc ških: Gospoda: Kazaje na gornjo prošnjo vaše vlade, izdano po zakladniškem tajnik" Združenih Držav, in za gotovo smatrajoč, da boste uvaževali ta poziv, izda" v želji, svojo lojalnost in svojo varc nost, spoštljivo prosim, da Vaša organizacija, ali cerkev takoj ukrene, udeležiti se na popolnoma organiziran n* čin kampanje za Tretje Posojilo Svobodo. Poseben odbor, bodisi že imenovan ali ki se ima imenovati brez odlašanja/ naj se snide takoj in izdela načrte z® popolnoma sistematično delovanje. Vsa potrebna poučila in stvari, ki sposobijo take odbore za delovanje 1 resničnim uspehom med člani svoje organizacije ali skupščine v prilo? Tretjemu Posojilu za Svobodo, se vpO" šljejo. Vam vdani FRANK R. WILSON, Form 3P1002. Director of Publicity imeli!" Ali naj bodemo bolj nespametni, kakor pogubljeni? Porabimo čas, katerega nam je Bog dal, in sicer dobro, da živimo po nauku sv. Pavla: trezno, in pravično in boga-boječe. Trezni v jedi in pijači, v obleki, v razveseljevanju, pravični do vsakega, da damo vsakomu, kar mu gre in ne delamo škode nikomur ne na duši —5 poliujševanjem, ne na premoženju 1 goljufijo, s tatvino, s poškodovanjeift ne na dobrem imenu z opravljanje111 nasa pa izviraj iz otrosKe ijuoezni do Boga — pa bodemo lahko mirno čakali, kedaj nam bo potekel čas. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. Večina zobozdravnikov zahteva previsoke svote za popravo zob, toda naše geslo je: Bolje zobovje za manje stroške. Zobe Vam pregledamo zastonj. hA ihš Vf«ii«M»?J 22 Karat zlata krona in d»(? AA ridfawork v.ak »ob V*''"11 Plata* najboljša vrsta A r nfl iz gumija in kovina AQ, (JU in vilj« Zobe izderemo brez bolečin i "Vitalized Air". Ženska strežnica vedno prisotna. Vse delo jamčeno. ^_ BURROWS ZOB OZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Vogal Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Odprto vlaki dan zvačar in ob »»daljah do poldna. PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISKI ZAVOD /USTANOVLJEN L. 1895. E^fflSBBBffiSffiSSaBffifflffiHreBlllBlBia^ElEffiai ffl ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois / Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile /.a vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in po* Krebov. Na pozive se poslužl vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v načii stroki se oglasite ali telefouujte. Chicago telephone '2575 ali N. W. 344. - SVOJ K SY0JMU! AMERIKANSKI SLOVENEC, 26, APRILA 1918. 5. v ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERME AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. T drž. Pa., 5. apr. 1916 ORU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO.DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: gotovih informacijah je Italija pripravljena izpremeniti svoje sedanje stališče, in tudi države sporazuma žele, da soglašajo njih in italijanske vojne izjave v skupni izjavi. Na konferencah v Londonu se dela na to, da se vlade zaveznikov sporazumejo glede skupnega bojnega programa, katerega dosedaj ni bilo mogoče doseči, zlasti zarad tega, ker so bila naziranja glede jugoslovanskega vprašanja zelo različna." Zborovanje koroških Slovencev. Slovenski Narod objavlja 29* I. poročilo o velikem zborovanju "Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem", ki se je vršilo 24. januarja v Celovcu. redsednik ...GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. I zbo'rovanja se je udeležilo okoli 1000 H. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH[, 5222 Keystone St, Pittsburgh Pjd Smo Tajnik ...........JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.1 Zapisnikar...... . . ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik ..........JOHN PETRIC. 1202 N. Broadway, Joliet, 111. slanec dr. Lovro Pogačnik o preganjanju koroških Slovencev in o splošnem političnem položaju. "Občni zbor je bil naravnost sijajen in je dokazal, da Koroški Slovenci, ki so še pred petsto leti volili svojega kneza v slovenskem jeziku, še niso izumrli in da tudi ne bodo nikoli izumrli. Sprejeta je bila soglasno daljša resolucija, katera odobruje majsko jugoslovansko deklaracijo, "ogorčeno obsoja pa najostrejše dr. Šušteršiča in Jakliča ter zahteva splošen mir "na podlagi samoodločevanja vseh narodov in splošnega razoboroženja". Izjave za svobodno Jugoslavijo. Edinost, 3. II.) "Jugoslovanske že- ttAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v I ne in dekleta iz Trsta in okolice so po- kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glav- U[ale 10,816 podpisov za Jugoslovan- ., ... . „ sko deklaracijo s sledččo izjavo: nega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Jugoslovanske žene iz Trsta in oko- Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe i;ce pridružujejo tisočerim svojim se- NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. Bizeljsko (Štajersko) se navdušeno pridružujemo majski deklaraciji Jugoslovanskega kluba in kličemo s slavnim pesnikom: Le vstani, uborni narod moj, Tvoj je vstajenja dan!" Sledi 863 podpisov. Ista številka Slov. Naroda objavlja izjavo žen iz občine Rakek s 584 podpisi in izjavo občine Košana. (Slov. Narod, 31. I.) "Za" jug. deklaracijo so se izjavile občine Poličane, Brezje, Stanovsko, Lušečka vas — vse v mariborskem okraju." "Možje in žene iz Bohinjske Bele se navdušeno izjavljamo za svobodno Jugoslavijo. Bratje, združimo se, ne trpimo izdajalcev. Borimo se, ako treba, s palicami. — 371 podpisov in 387 kron za Krekov spomenik." "Narodne žene in dekleta iz Novega mesta in Kendije se pridružujejo jug. deklaraciji z več kot 1000 podpisi." "Narodne žene in dekleta iz občine Ovsiše-Podnart iskreno pozdravljamo in se pridružujemo deklaraciji naših poslancev, združenih v Jug. klubu na Dunaju. — Navdahnili bomo naše o-troke z mislijo celokupnosti Jugoslo-vanstva in jih vzgojili v tem narodnem duhu, — Sledi 495 podpisov." Ista številka Slov. Nar. objavlja izjave občinskih odborov v Velikem Repnu in sv. Luciji na Soči, kakor tudi izjave žen in deklet Iz občin: Razdrto, Ubeljsko, 338 podpisov, Veliki Repen, 292 podpisov, Vransko, Jero in Pre-koma, skupaj 1227 podpisov, in Cerkno na Goriškem 456 podpisov. (Dalje prih.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom pretužno vest, da nam je dne 31. marca t. 1. zjutraj nemila smrt ugrabila nepozabnega soproga in dobrega očeta gosp. MARKO SLOBODNIK Bil je rojen 1. 1851 v Slamni vasi pri Metliki. Zvečer pred smrtjo se je še.veselil, da bo kakor ponavadi obhajal tudi letos veseli praznik Odrešenikovega Vstajenja, ali zaspal je za vedno in praznoval Vstajenje v večnosti. Tem potom se najtopleje zahvaljujemo društvom sv. Cirila in Metoda št. 1 J. S. K. J. in društvu sv. Barbare št. 2 v Ely, Minn., za darovane vence in veliko udeležbo pogreba. Posebno se pa zahvaljujemo društvu sv. Barbare za točno izplačilo. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in prijateljem za vence in za premnoge izraze globokega sočutja ob času naše velike žalosti. Pokopan je bil dne 3. aprila na tukajšnjem slovenskem katoliškem pokopališču. Obrede za umrle je izvršil naš novodošli župnik, Rev. Frank Mihelich, kateremu se najiskreneje zahvaljujemo za ginljiv govor. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Žalujoči ostali: MARY SLOBODNIK, vdova. Leonard, Marko, Louis, John in Anton, sinovi; Mary Slobodnik, hči. Ely, Minn., 20. aprila 1918. «e naj pošljejo na 1. porotnika. &rHŠtveae vesti. WQIQHtM>0»«0»( La Salle, 111., 23. apr. 1918. — (Naznanilo iz urada društva sv. Družine št- 3 D. S. D.) Čast mi je poročati, da naše društvo napreduje v veliki meri v članstvu, posebno pa v blagajni. Zato je priporočila vredno vsakemu-po štenemu Slovencu ali Slovenki, da po stane njen član(ica), kjer bode zavarovanj) za slučaj nesreče in bolezni. Rojaki, pristopajte v to katoliško društvo, ki je na dobri podlagi! Naši člani in članice se zelo zanimajo za društvo in za našo novo slovensko cerkev. In to se je pokazalo pri zadnji veselici, ki se je vršila 6. aprila 1- v Matt Kompovih prostorih. Vse 8c ie vršilo v najlepšem redu in v za ^ovoljstvu. Čistega preostanka pri veselici je bilo $90.00 (reci: devetdeset .dolarjev). \z tega je razvidno, da so vs* člani, kar jih je bilo na veselici, dosti pomagali. Seveda, nekaj jih ni b'lo navzočih, so pa tako plačali že na Sei' $13.00. Zahvaliti se pa moram našemu sotrudniku ali sobratu kot Predsedniku veseličnega odbora, Johnu pražen, ki se je toliko potrudil, da so se vsi tiketi odprodali za kavo, in srečka je bila št. 6 in jo je imel John žerjav, ki je bil deležen 25 funtov ka-Ve in mislim, da je bil vesel. Vsem skupaj lepa zahvala, kateri ste prisko-Clli nam na pomoč. Dr. blagajna ne trPi niti en cent in svota je že vplačana novo okno nove cerkve. Vzeli smo s> sliko sv. Jožefa, ki stane $135.00 (reci: stopetintrideset dolarjev), ki bo kras nove cerkve sv. Roka. Vsem čla «om in članicam lepa zahvala od strani društvenega odbora. Ljubi Bog vam stotero poplačaj! , "rosi se vse člane našega društva st- 3 D. S. D., da se v polnem številu ^leležite prihodnje seje 12. maja t rebran vatn bode trimesečni račun od ^obratov nadzornikov, in tudi več važ-11111 točk pride v pogovor. Sporočam, da nas je zapustil priljub-,eni sobrat John Jerich. Jako je bil v,,et za naše društvo, vsi ga pogreša-i" tudi vsi dobri farani sv. Roka. oklican je bil v Stric Samovo službo. n je bil večkrat tajnik in predsednik < fuštva. Tudi je bil II. porotnik naše ,'cne nove organizacije. To se vidi, . a Je bil v resnici priljubljen pri članih In članicah našega društva. Kličem ti, 1 ra8i sobrat J. Jerich, naprej do zrna-Upajmo vsi, da nam prinesejo žive kot na mesecu; ne vidijo in ne ču tijo, da se trese zemlja v porodnih bo lečinah in da prihaja s krepkim, ne ustavljivim korakom renesanca narodov. Ako ti gospodje ne odprejo pra strani širom slovenske domovine svoj glas za osvoboditev in samostojnost celokupnega jugoslovanskega naroda, pozdravljajo majsko deklaracijo Jug. | kluba kot najodločnejši izraz naših narodnih zahtev in prosijo vse poslance v Jug. klubu, da složno in brezobzirno vočasno oči, jih bodo potegnili dogod-1 vstrajajo v borbi za življenjske pravice ki za lase iz večnega močvirja avstrij- jugoslovanske zemlje, skega birokratizma. Ako ne bomo (Slovenec, 29. I.) "V župniji Št. Ilj majhni v velikem trenutku, tako da bi v Slovenskih Goricah, kjer je Sued- nas morali še po stoletjih preklinjati marka potrošila na stotisoče kron, je naši potomci, potem je naše osvoboje- dosedaj nad 1000 žen in deklet podpi- nje samo vprašanje časa. Borbe in salo ug. deklaracijo žrtev se ne plašimo! (Slovenec, 29. I.) "Podpisane žene Prišel bo dan, ko bo jugoslovanski in dekleta iz vasi Hruševje pri Postoj- narod storil kakor izgnanec leta 1848., ni se z vsem srcem pridružujemo de ko se je svoboden vračal v svojo do- klaraciji od 30. maja 1917 in izražamo movino. Na pragu rodne zemlje je popolno zaupanje Jug. klubu, obsoja pokleknil, poljubil s solzami hvaležno- mo pa one, ki ovirajo narodno vstaje- sti v očeh domačo grudo in vskliknil: nje. Slava boriteljem za obstanek ve- Teneo te iterum, patria mea! — moja like svobodne Jugoslavije!" (Sledi 270 si zopet lepa domovina!" (Aplavz in podpisov.) vskliki.) "Podpi>ane žene in dekleta iz ob čin Slap, Planina in-Goče pri Vipavi se Zborovanje je bilo nato zaključeno. navdugen0 pridružujemo majski dekla- Veliki Jugoslovanski zbor. raciji jug k]uba za zedinjeno in svo- (Novine, 19. I.) "Hrvatski Državi hodno jugoslovansko državo." Pod-poročajo iz Dunaja: Jugoslovanski | pisr Slap 223 klub na Dunaju se bavi z mislijo, da se po vzgledu Čehov sestanejo vsi narod ni poslanci v deželnih in državnih zbo lih iz vseh krajev našega troimenega naroda in da zavzamejo stališče na podlagi principov trajnega in sploš nega miru med narodi." Revolta v ljubljanski garnizijski jetnišnici. (Interpelacija dr. Korošca in tovarišev.) (Slovenec, 31. I.) " jetnišnici šentpeterske vojašnice v Ljubljani je kakih sto jetn.ikov, ki sede že po več mesecev v zaporu. Od 15. januarja dalje niso dobivali jetniki kruha, in kakor sploh vedno, slabo hrano. V prostoru za 25 oseb jih je natlačenih 37. Večina njih nima' niti Planina 224, Goče 141 Žene in dekleta iz Št. Vida nad Ljubljano so zbrale dosedaj 1120 podpisov za majsko deklaracijo." Isti list prinaša naslednje izjave: Žen in deklet iz Brežic, 105 podpisov, mož iz Brežic 71 podpisov, občin skega odbora v Zakotu pri Brežicah okrožnega cestnega odbora v Višnji Gori, občinskega odbora v Zireh, žen in deklet iz občine Vodice s 802 pod pisoma, žen in deklet iz občine Vrabče pri Vipavi s 203 podpisi, občine Pod melce pri Tolminu na Goriškem s 444 'V garnizijski lpodpisj jz §ožtanja> \26 podpisov, iz Podkraja s 287 podpisi, iz Dragomelj s 123 podpisi, iz Podgorice s 178 pod pisi, iz Dobrove z 230 podpisi. Poleg tega se je izjavilo za majsko deklara cijo osobje velikega Kalanovega mlina pri Škkofji Loki. (Slovenec, 31. I.) "Občinski odbor TREASURY DEPARTMENT Washington naši anieriški fantje venec, ki bo zapi- ^ano "Zmagali smo!" Pošiljam ti bra- tovski pozdrav v imenus vseh naših čla- hlač, niti jopičev. Te obupne razme- ob-jne pletcrjci okraj Reržice, se na re, gotova smrt vsled gladu ali mraza, vdušeno pridružuje majski deklaracij so povzročile tudi obupne čine. jug. kluba in pozdravlja njegovo delo 22. t. m. so začeli popoldan upiti, da vanje za svobodno državo jugoslovan hočejo kruha, toda nihče jih ni hotel! kega naroda Ogorčeno obsojamo slišati. Zvečer so prodrli iz ječe, raz- vsako nesiogo v narodu in izjavljamo orožili stražnike ter dospeli na dvo- svečan0i ja poznamo do realizacije na-rišče. Nek žandarski narednik je za- U ideje samQ enQ stranko: jug0slovan-čel takoj streljati na nje iz samokresa. sko deklal-acijsko stranko." Z nekoliko hlebi kruha bi bil vse kaj .72S zavednih slovenskih žen in de-drugega dosegel. Besni vsled tega na- k,et h gent jerneja' se navdušeno pripada so začeli tudi sami streljati. Zan- drnžuje jugoslovanski deklaraciji in (In r j i so z okenj otvorili ogenj na kaz- Lahteva samostojno jugoslovansko dr-njence, ki so se umaknili zopet v za- ;avo - pore in streljali skozi okna. Boj je y jsti številki Slovenca so objavlje-trajal do poljedne popolnoči. Trije za- ne izjavc. občinskega ocibora v Poni-prti vojaci so bili težko ranjeni, med kvah pr; Toi,ninu> občjne Planine pri njimi neki Bosanec, kateremu je kro- V!pavii občine gt jošt pri Vrhniki in gl* prebila prsa. Govori se, da bo Spodnjc Slivnice pri Grosupljem, ter proglašen preki sod." V interpelaciji jzjave žen in dckkl jz naslednjih kra- Državljanom ameriškim: En milijon in osemstotisoč pogumnih sinov Amerike služi sedaj v armadi in mornarici Združenih Držav. Na tisoče izmed njih je že na francoskih bojiščih, boreč se in umirajoč, da ohranijo svoboščine in pravice tistih, ki so ostali doma, ter da zavarujejo demokracijo in svobodo proti pruski grozovitosti in vojaškemu samosilju. Njih kri že posveča zemljo plemenite Francije. Kdo more misliti na njih junaške žrtve, ne da bi bil ganjen? Kdo more preudariti njih preizkušanje in trpljenje, njih nevarnosti in borbe, ne da mu vzplameni žar patrijotiz-ma v njegovi duši? Kdo more gledati na sinji jopič mornarjev ali rjavkasti suknjič vojakov brez občudovanja za nepremagljiva srca, ki bijejo pod njimi, — srca, ki morebiti kmalu utihnejo v smrti kot žrtev v borbi za prosveto? Zatorej moramo podpirati naše hra bre mornarje in vojake. Pomagati jim moramo do brze zmage v njih boju s kajzerjem. To lahko storimo če doma vršimo svojo dolžnost s prav istim patrijotizmom, kakor navdušuje naše može in fante v zakopih. Naj manjša dolžnost, ki jo lahko izvršimo —in morali bi biti željni in srečni, da jo/ izvršimo — je, da svoj denar in sicer vsak dolar, ki ga imamo ali lahko prihranimo, posodimo naši vladi v svr-ho, da naše hrabre sinove založi z vsem, česar jim je treba za rešitev Amerike. Vsak pravi patrijot bo kupil Z. D. Liberty bondov Tretjega Posojila Svobode. Idite v svojo krajevno banko, da kupite Liberty bond. Srčno Vam udani W. G. McADOO. Op. ur. Ameriški Slovenci, storite svojo patrijotično dolžnost kot državljani ameriški še danes, ako je še niste storili. Čas beži in čas za nakup bondov je samo do dne 4. majnika. Kupite Liberty bond še danes! tu v kitajskem delu mesta New Yorka. Imel je veliko veselje do glasbe in več krat se je vsedel v gostilni h klavirju, da je zabaval svoje goste. Nikdar se ni učil v življenju čitati note ali pa to samo poskušal. Igra po svoji fantaziji. Nekega dne mu je svetoval nek gost, naj si pusti par svojih pesmi zapisati od kakega prijatelja. Irwing Berlin je privolil končno v to in prva stvar, ki je bila zapisana po njegovi igri, je bila vesela poulična pesem "Alexanders Rag-Time Band", ki se danes poje in izvaja po celi Ameriki in ki je pridobila naravnost bajno popularnost. V kratkem času je bilo nad en milijon izvodov te pesmi razprodanih. Svoje pesmi je spočetka -prodajal za slepo ceno, a založniki so delali ogromne dobičke. Danes seveda ve Irwing Berlin, da so njegove pesmi in kompozicije zlata vredne, njegove fantazije na klavirju se drago plačujejo in nekdanji natakar zasluži nad $60,000 na leto. — Neki londonski tednik pa poroča, da živi v Londonu v Beak Streetu neki brivec, ki je tudi na glasu kot dobef komponist. • Ta muzikalični brivec se piše Arthur Lunch in je skomponiral celo vrsto ljudskih, piše pa predvsem cerkveno glasbo. Ena izmed njegovih cerkvenih kompozicij se dandanes v vseh angleških cerkvah vedno poje in igra. Arthur Lunch je izboren igralec na orgljq in glasovir, obvlada pa tudi vse instrumente na lok. Čez dan o-pravlja v brivnici svoj posel z britvijo in škarjami, zvečer pa se posveča glasbi in piše dostikrat svoje kompozicije do 2. ali 3. ure zjutraj. V njegovi brivnici se shajajo mnogi glasbeniki in mnogokrat je videti, da Lunch naenkrat preneha s striženjem in si hitro zapiše par not na svojo manšeto. Znanci vedo v takem slučaju, da je dobil Lunch novo misel, nov motiv. Nek drug uspešen komponist je neki Fr. W. Fischer, član londonske požarne brambe. Muzikalični ©gnjegasec je skomponiral zlasti mnogo valčkov. J SUET'S GREATEST SHIPPING ESTABLISHED 1889.-M.A/FELMAN C? m članic našega društva št. 3 D. nov S. D " koncu pisave vas vse skup lepo •'ozdravim Vas udani sobrat Ant. Strukel, preds. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. Z zborovanja Napredne stranke. (Dalje.) resoluc'ja- katero je predlo 1 Občinski svetnik Kavčič, izraža po-''Oino V "Rušenjem zaupanje Jug. klubu. so bile in z burnim odobrava- le tri resolucije so bile sprejete z "Jeni. (laK°nCČUO ie Pret!lagal še dr. Triller, p. naj se izreže zaupnica poslancu dr »vn.harju. (Navdušeno sprejeto.) 9,0 Je rekel: "Gospodje na Dunaju se zahteva, da se kaznujejo pravi krivci, to je oni, ki niso hoteli dati kaznjencem kruha. Orlandova konferenca z Jug. Odborom v Londonu. (Slovenski Narod, 1. II.) "V zadnjem času je začel dosedaj imperialistični Gorriere della Sera braniti sporazum med Italijo in Jugoslovani in zahteva, da morate biti v interesu tega sporazuma pripravljeni obe stranki na žrtve. Angleški listi poročajo sedaj povodom obiska Orlanda v Londonu, da se sedanje konference nanašajo na odgovor zaveznikov grofu Czerninu in Hertlingu, kateri odgovor mora biti enoduien. Istočasno se te konference tičejo tudi vprašanja, kako spraviti italijanske vojne cilje v sklad s cilji ostalih zaveznikov. V tem oziru se je posvetoval Orlando z zastopniki Jugo slovanskega Odbora v Londonu. Po jev: Zdole pri Pleterjah s 315 podpisi luč pri Višnji Gon 86 podpisov, Spodnja Slivnica 250, Žaline 155 (podpisale so vse do zadnje), iz Čemšenika 815, Ponikev 317 in iz Solčave s 137 podpisi. (Slovenski Narod, 29. I.) "Goriške begunke v Radomljah se pridružujemo s celim srcem Jugoslovanski deklaraciji od 30. maja 1917. in kličemo iz dna duše našim poslancem: Neustrašeno naprej po tej poti, da ne bo treba na šini otrokom kedaj ravnotako nečloveško trpeti, kakor trpe sedaj v izgnan stvu. Zavedamo se, kaj so in kaj bo do naši otroci svojemu narodu. Zato zahtevamo in iz srce kličemo: Mir Naj se >klene pravičen mir, ki bo na redil konec prolivanju krvi in trpljenju ter dokončal našo bedo. Ves naš našo bedo. Veš naš narod naj se zedini in naj dobi svoje mučeništvo zasluženo svobodo." Slede podpisi. "Slovenske žene in dekleta iz občine Prav nevarna kamuflaža. Prav veliko ljudi ima navado, kadar so jim želodci v neredu, da uživajo al-koholnat želodčni grenčec. Taka dražila so le prav nevarna kamuflaža, kajti po kratkem izpodbadku sledi vedno mnogi hujši nasprotni občutek, bolezen se zagrebe in postane z okopom obdana sovražnica. Če pa uživate pravo zdravilo, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, dobite kmalu svoje zdravje nazaj. To zanesljivo zdravilo je pripravljeno iz grenkih zeli, koreninic in lubja izredno zdravilne vrednosti, ki izčistijo drob, ter iz čistega naravnega rdečega vina, ki krepi ves te lesni ustroj. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vas oprosti zapeče-nosti, neprebavnosti, slabe slasti, napihovanja, glavoboli, migrene, razdraž ljivosti, pomanjkanja energije, splošne slabosti itd. V lekarnah. Cena $1.10. — Za revmatizem, nevralgijo, bol v ledju, izvine, otekline, bolestne mišice ržibite Trinerjev liniment, zelo koristno zdravilo. 35 in 65c v lekarnah, po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333-1343 S. Ashland ave., Chicago, 111. — Adv. Devetindvajseta letna razprodaja se sedaj nadaljuje s vsakovrstnimi najlepšimi prilikami in ponudbami v vseh oddelkih naše velike nove prodajalne, -???- Udeležite se te letne razprodaje in prihranite denar na vseh potrebščinah za posamezne člane družine in cele hiše. Natakar — komponist _ Nad $60,000 letnih dohodkov ima neki ameriški komponist, ki ne zna niti ene note brati ali zapisati pravilno. Piše se Irwing Berlin in je še pred leti kot priprost natakar služil v restavran- S. & H. TRADING Stamps zastonj s vsakim nakupom za 10c ali več v BOSTON STORE Double Stains mi torek in petek I i 6. AMiSRIKANSKI SLOVENEC, 26. APRILA 1918. is a H @ a a D a s a a s a a si ^aaaasiBB m Pod svub untm Meceni Povest davnih dLeclov |i il SPISAL F. S. FINŽGAR h i| 11 aBnsasrfflaBsafflfflafflias&žissasssfflffiassiiaafflasBSS (Dalje.) Dojezdil je tik pred most. Meseca še ni bilo. Straža se je dostojno u I maknila na desno in levo in pozdravila 'Hilbudija'. Ali že' sta počila dva o-klepa, mogočni sulici, zagnani z vso silo, sta prodrli prsi čuvajema. Zgrudila sta se in kriknila. Toda njun krik je zaglušil hrup na mostu. Grmeli so plohi pod nogami vojske, ki je hitela čez reko. Tedaj se veselo ogla-ijo trombe z o-kopov. V taboru se dvignejo plame-nice, vrata se odpro na stežaj. Takrat je v trenotku razumela vsa vojska Slovenov Svarunovo ukano. Bi-zantinci so mislili, da se vrača zmago-nosni Hilbudij z ujetniki. Sloveni so se zagnali divje na most, zakričali in zatulili, da je zaječal vzduh in udarili z groznim navalom na tabor. Iztok je bil že med vrati. Straža je ostrmela. Vrgla je plamenice ob tla, najhrabrejši Sloveni so se zapodili skozi dveri. Udarile so sekire, pokali oklepi, tolkli in klali meči. Nastala je v trenotku grozna zmešnjava. "Skla-venoj, Sklavenoj!" je bučalo po taboru. Na sredi pretorija pred Hilbudijevim šotorom je bila zbrana naenkrat četa. V taboru se je pojavil Hilbudijev duh. Hipoma so se .dvignili meči, telesa so zakrili ščiti in nastala je neprodorna stena, ob katero je butalo valovje Slovenov. Svarun se je zmotil, ker je mislil, da bodo Bizantinci neoborože-ni. Kadarkoli je Hilbudij odjezdil na pohode, je morala biti posadka noč in dan pripravljena, da mu priskoči na pomoč, če bi nastala sila. In zato se je razvnel tako grozen boj, kakor ga še ni doživel nihče izmed vseh vojni-kov. Ko so Sloveni zunaj tabora zaslišali krik in stok, lomljenje oščepov, so se zagnali na okope, lezli drug na drugega in se pehali preko lesenega zidu. Od vseh strani so se drevili v tabor in se valili na sredi v strašno živo kopo, ki je štrlela od sulic, se svetila od mečev — kri je brizgala, trupla so se gr-madila na tleh. — Spotikali so se in padali so borci drug čez drugega v gorko mlako krvi. Mogočna stena bizantinskih vojakov je pokala, se preklala, se je zopet strnila in grozno sekala z meči krog in krog. Vedno večji hudournik je treskal vanjo — stena se je začela umikati — naenkrat se nagne — Sloveni pritisnejo in navale nanjo — stena pade. Toda v istem hipu so se otvorila vrata na zapadui strani tabora, skozi nje je vdrla bizantinska konjiča, ki jo je ščitila doslej živa stena. Zarezala se je v tolpo nagih Slovenov, meči so se pomakali v živote, na levo in desno so padala trupla —J konjiča si je presekala pot in odvihrala proti jugu — v nočno tmino. Stokanje, vzdihi — hropenje in grgranje se je razlegalo v taboru. Sloveni so drli čez okope in divji gonji pehali drug drugega v jarke. Kdor še ni zasegel boja. je hrepenel po krvi — bil po mrtvih truplih in divjal v besni omotici. Trobili so rogovi, starejšine so klicali, gnali ljudi in jih tolkli. — Vse je pobesnelo, vse zdivjalo in bati se je bilo, da se med seboj pokoljejo. Svarun je velel zažgati plamenice. Tudi luna se je počasi splazila na nebo. Na okopih je mrgolelo golih ljudi z dvignjenimi sulicami, j meči nad gla vo, s kiji in sekirami v rokah. Sredi tabora je pa ležala strašna žetev Mo rane, vzdihujoča in hropeča, polita : krvjo in posuta z zlomljenimi sulicami in skrhanimi meči. fn na dnu teh žrtev je ležal junak, nada slovenske voj ske — pokrit s trupli — Iztok. SEDMO POGLAVJE. Prošla je polnoč, ali krog Hilbudije vega tabora je orila grozna vika. Krog in krog so goreli ognji, ob njih je bu-čala vojska kakor napol blazna. Tabor je bil čisto oropan. S šotorov so potrgali volovske kože in plahti in jih razvlekli po ravni. Razgrinjali so jih po tleh ifi se valjali po njih, se pretepali zanje, jih vlačili drug drugemu izpod telesa in jih trgali na kosce. O-plenili so žitnico in zalogo suhega mesa. Pulili so se za gnjati, raztresali žito po tleh, se preganjali od ognja do *>gnja in razgrajali vsi omoteni od -lavne zmage. Le modri starejšine in stari vojniki So sedeli resni ob Svarunovem ognju. Videli so, kaj počenjajo mladi, kako razgrajajo pastirji in ljudje, ki so bili divji kakor volčje, zavistni in nevoščljivi in pripravljeni na večno zabavljanje in pretepanje. Nihče se ni dvignil, da bi jih krotil in miril. Poznali so dobro svoj zarod. Kakor mladi turi so zrastli v gozdu pod svobodnim solncem. Komaj so se >ko-lebali iz naročja materam, so že tirali jagnjeta v goščo in na pašnike ter no- čevali pri njih in se bali samo težke roke starejšine, katerega so spoštovali njihovi očetje, ker so ga sami izvolili in se prostovoljno podvrgli njegovi o-blasti. Starejšine niso pogrešali nobenega tovariša. Mladina je naskočila prva— pustili so ji krvavo delo in ostali izve-čine zunaj tabora. Ampak na njih licih je bila vendar velika in ponosna radost nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten, tako žalosten, da se je sključil v dve gubi— ponosni starosta, zmagavec tako drzo-vitega Hilbudija. Edina opora njegova, Iztok, ki je dokazal v tej vojni, da bo vreden sin slavnega rodu Svarunov — ta sin je ležal kakor mrtev blizu ognja pod platnenim šotorom. Ko je ponehal boj, ni miroval oče, dokler niso izvlekli izpod grmade sinovega trupla. Po licu so se mu udrle solze, ko so dvignili Iztoka, namočenega v krvi. Nanj se je zgrudil Svarun in se razjokal. Pa nenadoma se je dvignil. "Ni še mrtev! Srce je vztrepetalo!" V očeh mu je zažarelo upanje. Nesli so ga iz tabora, razpeli šotor in ga položili vanj. Svarun je poklical vrača, ki je bil silovit v rodu Slovenov in čestit pa spoštovan, kot velik prerok, ki mu bogovi razodevajo skrivnosti. Vrač je slekel Iztoku oklep, odpel čelado, in skrbno umival okrvavljeno telo ter iskal rane. Pritiskal je uho na srce in zadovoljno kimal. "Živi, Svarune, tvoj Iztok živi!" Rane pa ni mogel zaslediti nikjer. 'Udarjen? Omamljen?" je mrmral vrač. Hilbudijeva čelada, ki jo je imel Iztok, je bila presekana in zmlinčena. "Omamljen je! Na glavo je udarjen -ilno močjo. Iztok se vzbudi, upaj, oče. in obljubi darov bogovom!" Svarun je sklenil v srcu, da žrtvuje bogovom najlepšega junca, če se sin prebudi in ozdravi. Vrač je velel očetu, naj gre iz šotora in pusti njega samega pri Iztoku. Svarun je spoštljivo poslušal in se vrnil k starejšinam ter čepel v mogočni bolesti nem in brez besede med možmi. Trenotki so se mu vlekli in plazili brezkončno. Oziral se je na zvezde, gledal po mesecu — pa vse ;,e mu je zdelo prikovano na nebo. Nič se ni genilo. V strašnem dvomu in čakanju je mislil starec, da premine, preden napoči jutro. Kadar se je kdo približali ognju, če je zadonel vesel vzklik, se je stresel, prizdignil glavo in se o-zrl. Upal je, da prihaja vrač z veselim sporočilom. A ni ga bilo. Starejšine so polegli in pozaspali. Takisto se je raztegnilo na travo polovico vojske, ognji so pogašali. Le bučanje mladine, divje pesmi, prepir in prerivanje se ni poleglo. Svarun se je tiščal ušesa in živel v usodnem čakanju. Lezel jc čezdalje bolj v dve gubi, kakor bi se pogrezal 1)rib in izginjal v tla. Pobledele so zvezde, ugašale in gi-nile so na sivem nebu. Tedaj sc dotakne Svaruna rahla roka. Starec je vztrepetal. Vrač ga je klical, na njegovem obrazu je bila velika radost. "Svarune, slavni starosta, tvoj rod ne umre, slava bogovom, Iztok pije vodo!" Starosta je planil kvišku in hitel v šotor. Iztok ga je veselo pogledal, krog ustnic mu je igral smeh. Oče je pokleknil k sinu in jecljal: "Iztoče, Iztoče, moj otrok..." Ko je priplulo solnce, so obnemogli tudi mladci. Najhujši razgrajači so počepali na tla. Nikogar niso prebudili solnčni žarki — cela ravan je bila pokrita s spečimi telesi, kakor z mrtveci. Svarun je hodil edini pred šotorom Iztokovim, dvigal roke in hvalil Solnce ter šepetal molitve. Proti poldnevu so se začela dvigati telesa, med vojniki je zašumelo in trudne čete so zopet oživele. Od severa sem proti Donavi se je pa premikala dolga vrsta obloženih konj, čede ovac -o meketale. Prihajali so iz gradišča z jestvili in pijačo. Mnogo mladcev se je napotilo čez most naproti prihajajočim; kmalu so pritirali konje in živino v tabor. Prišlo je z njimi mnogo devojk, sredi je jezdil ovenčanega konja Radovan, s plunko v rokah in bil je nanjo, da so ječale strune, novo, zmagoslavno pesem. Raztovorili so žito in med, pograbili ovne in jih začeli klati. Vse ležišče se je izpremenilo v velikansko slavnost. Povsod vrisk in smeh, petje in raj. Radovan se je utaboril med devoj-kami, katerim so se pridružili mladi borci. Na starem parobku je sedel, godel, kar so dali prsti in strune, in pripovedoval vesele dogodke s svojega potovanja. Mladina se mu je sme- ala, da je zvenela dobrava od razigrale radosti. "Hej, Radovane, zakaj si tičal v gra-išču? Šel bi bil z nami, pa bi bil go-lel, k.o smo kovali Bizantince!" Krepak mladenič je podražil godca. "Zahvali svojo mater, da nisi bil rojen deset let prej. Zakaj za to če-ljustanje bi poveznil plunko, mojo dragoceno plunko na tvojo črepinjo, da ne bi genil več z jezikom. Tako si pa mlad in predrzen kakor žrebe — Radovan ti odpušča!" "Pa bi bil opasal meč, skril plunko v hišo k dekletom in jo udaril z nami." "Nisem jo udaril z vami, to je res. Ali res je tudi, da tako tuljenje, kakor ga zaženete vi, mladi volkovi, ogluši i enkrat za vselej moja ušesa. Kdo bi | mi potem ubiral strune? Morda ti, ko je še srobotna trta prenežna za tvoje oslovske uhlje? Kdo bi redil Radova-na, če bi ne mogel s plunko po svetu? Ti, kajne, ko še kozjega mleka nimaš da bi ga dal lačnemu psetu! Molči, uš!' Vsi križem so se zasmejali, in Ra dovan je ponosen zaigral in zapel veselo pesem. Ali mladcem se je budila sla po Radovanovi jezi. "Kaj si pa delal v gradišču, ko smo se mi bili za svobodo?" "Devojke je begal!" Devojke so se vzradovale. "Oho, oho, Radovan, ali ti pokažemo!" "Če so vaše devojke tako malovred-n, da bi se na moje stare kosti obesile, jih še ne maram ne!" "Pa si zadnjič lagal, da je sama carica rekla, kako si zal." "Carica Teodora je pa modra ženska, tepci! In pa tisto je bilo pred leti, ko še nisem imel razoranega čela in gosjega perja v bradi!" "Ej, da bi bil Hilbudij potrkal na gradišče, ali bi bil tekel Radovan v šu-mo, kakor jazbec v jazbino! Škoda da je prej padel in ti ni napravil tega veselja." • * J|«| "Bežal? Kdaj s#m bežal? Pa povejte, devojke, ali nisem sedel noč in dan na okopih in stražil gradišča kakor ris v bukovi kobalji?" "Čepel si na okopih, Radovan, pa si se tresel." "Seveda sem se tresel od poželenja, da bi enkrat svetu pokazal, kak junak je godec Radovan, če je sila." Brenk — brenk — brenk.. . Zapela je plunka, devojke so si podale roke in vse se je zavrtelo okrog veselega godca. Ko so se oddahnili, je odbral Radovan nekaj mladcev in odšel ž njimi v tabor. "Dobimo, gotovo dobimo, poznam Bizantince! Brez tiste božanstvene pijače niso. Med, nič ne rečeni, tudi ol — dobra pijača, ampak — vino..." Radovan se je obliznil z velikim poželenjem. Radovan je na potovanjih križem sveta že večkrat godel v taborih Bi-zantincev. Niso mogli vojaki v "taboru zatajiti strasti, s katero se je v tedanji dobi ljubilo gledališče in cirkus. Vsak potepuški skakač, napol prismojen pevec, gobuzdavi glumači in razuzdane plesačice — vse je bilo čislano in dobro plačano. To je vedel Radovan in se je zato kaj rad pridružil pokrajinskemu taboru, kjer se mu je redno zelo dobro godilo. Zato je tudi vedel, da ima vsak tabor klet za vino. Radovan je iskal kleti. Sicer je bilo vse razvaljeno in razdejano. Le posamezni koli so štrleli kvišku in vmes je ležala pomendrana pšenica in ječmen. "Tukaj bo! Žitnica je bila tod — vino ni daleč!" Začeli so pridno iskati, odvaljevali so hlode in vlačili proč mrtva trupla, ki so ležala nepokopana. Radovan je previdno trkal z nogo ob tla. Naenkrat je votlo zadonelo. "Stoj, mladec bedasti, sem, sem! Klet je tukaj! Moja peta je več vredna kot vaši nosovi!" Odvalili so nekaj brun, odpahnili prevrnjeno telego na dveh kolesih, po-snažili prostor, in pokazale so se deske majhnih vrat v tleh. Priklonili so se zgrabili s krepkimi rokami, zapahi so počili, in pod njimi se je odprla jama, v katero je vodila strma in ozka lestva. Radovan'je smuknil prvi v odprto klet. Veselo je zakričal in zavriskal, prijel prvi končeni vrč ter nagnil pa pil, da je pijača glasno klokala, ko jc vrela po grlu. Zaloga je bila dokaj bogata. Visoki, podolgovati vrči z močnimi ročkami, žgani iz rjave gline, so sloneli drug ob drugem pri steni. Od stropa je viselo na vrveh mnogo mehov, napolnjenih z vinom. Sloveni so dvignili vino iz kleti. Vsak je zgrabil vrč in ga odnesel, Radovan je pa cijazil velik meh, ki ga je v kleti pregriznil, da je pokusil kapljo. In bila je izborna. Ko,so drugi zvedeli za klet in vino, je vse drlo v tabor. Suvali >o se v odprtino, pili kar iz vrčev, dvigali jih vun in nosili k ognjem, kjer so se cvrli koštruni. Začelo se je pitje in pijančevanje, raj in petje, prepiri in pretepi, dokler niso na noč omagali napol trudni, napol vinjeni, in pospali kakor brezdušni. Sam Radovan je zadremal s plunko na kolenih, se zagugal in se zleknil po tleh — za zglavje plunko, ki je imela utrgane strune. ---- Ko je mlada vojska divjala in se pu-(Nadaljevanje na 7. strani.) BBBBBaBBBBBBBBBBBBSl: (S ® 1 Abstracts of Title to all Real [1 Estate in Will County. J oliet Title and Gaurantee Co. g Kapital $50,000.00. ® d ' d ffl Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl | LJIŠiČE, pridite, da Vam ure- | H dimo abstract. 11 [1 [1 m Phones: 421 and 422. II [§D [*] II CHAS. N. HOSSACK, Mgr. 11 U [1 II 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. II a ii BBBBBBBBBBBfflBBBBBBBli TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 10S Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANN and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote ▼ Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. JACOB WAHClC 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. VVE*D SUO <; IL1 Join an KMl-Ni NO, ZMLET KAMEN, OPEKO VODOTOČNE ŽLEBOVE. tai vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG Chicago telefon 50 N. W. telefon 21! STANDARD BAR GEORGE SYETLECIC 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicago in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $3. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $9. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma natumi.ka koržne ste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75,—Wahčič Fluid kateri odstrani reumatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah. popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol. 50c. — Kurje oči ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dueli popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne noge rabite Kneipov praSek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, liSaje v najkrajSem času, lonček $1, večji lonček $2, Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiSi. Ce želite imeti čisto belo in mlado lioe se umivajte z Wahčtč "Tar Soap" (milo), odstrani priBče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah poScv pismu pošlje. Zavsedrugo pilite po cenik, katerega pošljem zastonj. \ojaki in rojakinje! Kadar imate kaj' moške ali ženske obleke ali perila z> očistiti in gladiti, ne pozabite ni našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko n» vaš dom. Naše cene so zmerne i® delo garantiramo. Met Steal Dye loose Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cas* Chicago Phone 4444, N. W. 483. = Oscar J. Stephen Sobe «Oi ln 203 Barber Bldg. JOLIIT, ILLINOIS. JATNI NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohiitva pro-ti ognju, nevihti ali drugi po-[ j škodbi. Zavaruje tudi življenje prod nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna t notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleiko. _ J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILI* L . §TEFAfflCH 1 :.:Sloveuska Gostilna::: fH vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. gj 915 N. Scott St, Joliet, 111. p Zaupno zdravilo dela Čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih Iekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino □ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum- -----bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin mmmmmmmmmmmmmammmammmtmmmmma^mmmmmmmmmmmm^^m^mmmmKmmmmm^^^ nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kož- NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemists— 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. APRILA 1918. 7. Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 0S1P I/LEPEC I0S1P I/ J Javni Notar z 10 let.*kuinjo izdeluje vse pravno in postavnovellavne listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo garniSira; Ako imate odkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovin i obrnite se na mene 1006S.Chicago St., Joliet, 111' GLAVNICA $50,000.00. Uttan, in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17- Chicago St. JOLIET, ILL. Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku. Naše geslo: Dobra postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu! Hlirija Gretičica t steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vino POD SVOBODNIM SOLNCEM. (Nadaljevanje s 6. strani.) SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim reč ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tyrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. «275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Mestna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! Koncem leta 1915 je imela vlog.......................K «,500,000.— Rezervnega zaklada..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 41% brez odbitka. Hranilnica je PUPILARNO TARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5Ji odstotkov, zven Kranjske pa proti 5J4 odstotkov obrestim in proti najmanj tri-*trt odstotkov odplačevanju na dolg. I '^SSasaaaaaammaammaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaammaaamr. I lila za vino, je Iztok ležal pred šotorom. Poleg njega je postavila Ljubi-nica lepo roženico najboljšega medu, sama je sedla k njegovim nogam in mu zrla v lice. Iztok, sam Perun te je otel Morani. Najlepše jagnje sem mu žrtvovala, ko si odšel. Perun je milostljiv." Brat jo je hvaležno pogledal. Na licu se mu je zmračilo in posvetilo kakor vera in dvom. Dvignil se je in podprl ob komolec. "Nikar, bratec, morda je bolje, če ležiš. Vrač je tako nasvetoval!" "Ne boj se, Ljubinica! Bolečine mo-ie so majhne." Z roko je segel vrhu glave....... "Iztok, pripoveduj, kako si se voje-val? Izpod mrličev so te izvlekli — in ti živiš! Perun je velik!" "Mračno je v mojem spominu. Vem dobro, da sem prvi udri skozi vrata v tabor. Za menoj, kakor ovni, mladci iz našega gradišča." "In vsi so padli!" "Vsi so padli? Oj Morana!" "Tebi je prizanesla, zahvalimo jo!" "Ljubinica, ne veš, kako se bore Bi-zantinci! Steno so naredili pred me noj iz ščitov, in izza njih so švigali meči kakor strele. Udarjal sem, ali šlemi so bili kakor naklo. Meč se mi je krhal in prelomil. In tedaj me je zadelo orožje na glavo — zvrtelo se mi je -— omahnil sem in zagrnil me je plaz tovarišev." "Poglej na glavo, in še rane nimaš! O, velik je Perun!" "Dušica, da nisem imel čelade, bi me n!e bili oteli bogovi." "Čelade?" "Hilbudijevo čelado, ki je v šotoru. Prinesi mi jo!" Iztok je vzel čelado v naročje in dolgo ogledoval razklani šlem. "Kako je lep, z žlahtnim kamenjem posut." "Smrti me je otel, Ljubinica." Z nožičem je Iztok izluščil bisere iz šlemovega križa. "PoL tvojih, pol mojih, sestra. Na zlate obročke jih nabereš in nosiš v kodrih krog senc." "Za spomin na brata!" "Jaz pa za spomin na vojsko!" Vsul je kamenčke v majhen, s sre brom okovan rožiček, ki ga je nosil na pasu — talizman slavne vražarice. Večer se je plazil na zemljo. Iz zemlje so kipele megle. Vsa vojska je že molčala. Le Iztok je še čul v šotoru, si podpiral razbolelc glavo in premišljal. "Sloveni smo zmagali. Zares. Ampak pravzaprav je zmagal slučaj. Za-eda in ukana sta zmagali, ne mi. In vendar — treh bi se lotil takole na paši,\ treh in štirih Bizantincev vsak Sloven ali Antl Ali to orožje in to vojevanje! Cemu nam divja moč?" Spomnil je povesti, da je nekoč maj hen rod Slovenov prodal Bizantincem gradišče, mnogo hčera v sužnost, go vedi in ovac, da so odkupili sebe. In ko so prišli bizantinski vojaki po izgovorjeno odkupnino, so žene pljuvale obraz svojim možem in kričale: "Ta-kihle poniglavcev ste se zbali? Sramo ta! Ali ste vojniki?" Iztpk je premišljal, kaka četa bi bila združeni Sloveni, če bi se znali vojskovati. Potrkali bi na vrata samega Bi-zantinca. Koliko manj je bilo Hilbu-dijeve vojske! ln napadli -o jo iz za sede, ukanili tabor — pa je več Slovenov med mrliči, nego sovražnikov In nocoj naj pride sto konjikov s Hil-budijem na čelu, pa požanjejo in raz-pode veliko vojsko Slovenov na vse vetrove. Tolpa bi zatulila, vsako povelje bi bilo zastonj — peščica bi zmogla tisoče. Iztok se je razžalostil. Prvikrat se je pomeril v boju, pa se izšolal, da divja, krepka sila še ni vse. Zavedel se je, da bo v kratkem moral zagospoda iti namesto Svaruna, da čez leta uča> ka morda čast staroste, da bo vodil vojske... Težka glava mu je zdrknila z roke na ležišče; temne misli so hrepenele in blodile po' bodočnosti... OSMO POGLAVJE. LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Hranilnica Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,50p,000.00 MMmmmm«* waaaaaaaamamaaaa'Hiiiiira^ Drugega jutra je sklical Svarun vse starejšine, velmože in stare, izkušene bojevnike v bojni posvet. Zaukazal je red in mir v vojski. Sešli so se sivo glavi možje, in Svarun je izpregovo-ril: "Možje starejšine, slavni bojevnik končana je vojna in ni končana. Perun je -velik, zagrmel je, ko smo mu žrtvo vali pod lipo, pa je držal gromko be sedo. Sovrag je poteptan, sije nam svobodno solnce, proste so naše čede Sloven je to, kar je bil nekdaj in kar mora biti na veke. Hvala Perunu, pod lipo mu zakoljemo zahvalne obetel Ali pravim vam, vojna ni končana Kdo bi puščal sredi njige plug in ho dil ob lepem vremenu domov? Zašla vili smo plug, brazda je zazevala širo ko, torej, bratje, naprej 1 Samo po drobtinico pojdimo od tistega hleba ki nam ga je ugrablja! skozi tri leta Hilbudij. Mrazovi so šc daleč letos udarimo v dežel sovragcjv, povrnimo kar nam je ugrabljenega. Drobnico nesto ubitih naših sinov. To je misel vašega staroste, ki ste ga sami izvolili, da hodi v sivih letih pred vami in vo-juje z vami. Starejšine, velmožje, govorite modre besede!" Vstal je starejšina Velegost, vrlo bogat in ugleden Sloven. "Pol hlapcev mi je padlo v sedanjem boju, dva sinova ležita na polju, pa pravim: sebe še imam in še dva sina in vsi naj pademo, če treba, samo da se maščujemo in iztirjamo dolg. Svarun je moder, njegov nasvet je misel bogov." Iztirjajmo dolg!" so ponavljali Sloveni. Starejpšine rodu Anton so molčali. Pomenljivo jih je gledal Svarun. Skrb strah sta se plazila po njegovem obrazu. 'Bratje naši, Antje, više od nas stanujete, pa res niste toliko trpeli pred Bizantinci kakor mi. Ali če hočete biti varni, zidajte pred seboj zid! Zid smo mi — vaši bratje. Primaknite svoje kamene — trde kamene, kakor ste se izkazali v tem boju — k skup nemu zidu, da boste mirno spali s svojimi družinami in varno pasli čede! Dvignil se je atitski starejšina Volk. "Bratje Sloveni, zima leži pred durmi in trka. Tam v gorah nas zasači pa nas uje kakor zver. Ne izkušajmo bogov! Dovolj so nam dali to pot! Vrnimo se mirno domov do pomladi. Potlej se zberimo in udarimo čez Donavo!" Antje so glasno pritrjevali starejšini Volku. Sloveni so gubančili čela in mrmrali. Vstal je Svarun in izkušal z rahlo besedo pomiriti razdor. "Starejšina Volk, tvoja misel je mo dra. Ali pravim, da ni moder, kdor si zakolje jagnje in ga speče, potem pa ga pusti in odide z lačnim želodcem." "Mi ne gremo, hočemo se najesti do sita," rohne Sloveni. 'Ne samo vi! Starosta mora biti pravičen. Antje so bili verni tovariši in so prišli od daleč nam na pomoč. Ali naj zastonj lomijo kopja, zastonj krhajo meče, zastonj izgubljajo glave? Ne. Plačilo se jim spodobi po delu. Mi ga ne moremo dati, toda zanje gremo ponj tja, kjer ga je obilo." Pa se je oglasil Ant Viljenec, bogat in bahaški starejšina. "Volk je govoril pravdo. Mi ne prosimo pilačila. Če bi ga pa iskali, je povedal Volk, da lahko dobimo bridko plačilo v zobeh zime. Zato se mi vrnemo. Daleč je naš dom — bodimo modri in nikar ne bodimo požrešni kakor oni, ki je sit še jedel in — poginil." Antje so zahrumeli in enoglasno zahtevali, da se vojska vrne. Svarunu je bilo bridko. Pekla ga je ta nesloga. Nobene posadke ni več ob meji, svobodno bi šli v dežel in naple-nili bogatih plenov — pa nočejo Antje Poskusil je še enkrat. Lepo je, da želite clomov. Z veliko radostjo vas pospremimo. Ali ko bi vprašali svojo vojsko, bi morda mnogi želeli, da igraje pridobe več mesecu, nego jim postori drobnica in goveda letoindan.' Povprašajmo jih! Za besedo poprime Volk. "Tisto naj velja, če bo kaj izdalo Zato se skleni posvet do jutri!" Starejšine so se razšli — dve veliki gruči — na levo in desno. "Svarun meni, da bi le Sloveni go spodarili," so godrnjali Antje. "Nalašč ne!" "Kako veleva svobodnim možem!" "Kakor hlapcem!" "Ljudem povemo!" "Nihče ne pojde z njimi, tudi ne sme!" Sloveni so zabavljali na Ante. "Uporniki 1" "Samo da je vojska razdvojena!" "Mar naj gredo v Bizanc gonit ce sarjeve mline!" "K ženskam naj gredo, da jim po grejejo kožuhov na hrbte, ker se tako boje zime." ! "Mar jim je zime! Volk je volk! Svarun je ostal sam in bil bridko žalosten. Iztok se mu je približal "Oče, tvoje lice je tožno. Kak po svet, da si povesil glavo?" Iztok, sin moj, pomni, da Sloven he bo srečen, ker ni složen. Oblaki potegnejo čez njegovo svobodno soln ce, oblaki tako gosti, da jih morda ne prodere več vesela luč." 'Oče, Sloveni se moramo spreobr niti. Oče, jaz jih pfoboljšam, ko bom starejšina. In vojne se moramo na učiti, vojne od sovražnikov, sicer bo mo tepeni." '"Iztok, jaz ležem v kratkem; dih Morane ni daleč. Ležem, ali brez u panja. Samo da ležem k očetom — svoboden!" Starec je klonil z glavo in umolknil Iztok ga ni ogovarjal v resni žalo sti---- Tisti dan je bilo mnogo prerekanj in modrovanja med vojsko. Pretresal so se pogovori starejšin, tu so se hva lili, drugod zaničevali. Antje so silili il, da posujejo konjic*o v bok s streli-cami. Ali čimbolj so se bližali jezdeci, bolj so dvomili, da bi bila to sovražna četa. Noben oklep se ni zableščal, jahali so raztreseni brez reda. "Hunil Huni!" Kakor en glas se je razleglo, ko so jih spoznali. Orožje je omahnilo in radovedni so čakali prihod^. j Prvi je jezdil Tunjuš-glavar. Konj mršav in slok, same noge, toda vztrajnih in trdnih mišic, kakor bivolova ži-Hun je mislil, da prijezdi do tabo-Bizantincev, zato se je strme začudil, ko je-ugledal vojsko Slovenov. V trenotku je izprevidel, kaj se je godilo. Naglo se je potuhnil in prijazno vprašal za starejšino Svaruna. Prijezdil je pred šotor in pozdravi' starosto s konja. Bil je Tunjuš čokat mož, voglastega telesa. Debela glava je tičala globoko med rameni, vrat kakor starega junca, nos potlačen, po bradi redke kocine, oči majhne in žive, ki niso bile nikoli mirne — kakor dve črni iskri so švigale izpod čela. Na glavi je nosil čepko, prek prs tenek oklep iz roga, čezenj ihrajoč škrlatast plašč. Suha bedra so pokrivale kocinaste kozlovske hlače. "Svarun, največji junak si, ker si zmagal Hilbudija. Največji na svetu, tako ti pravi Tunjuš, potomec Erna-ka, sina Atile." "Kam pot? Razjahaj, sedi k nam in jej!" Tunjuš je zlezel s konja. "V Bizanc, da nalažemo carja in dobimo denarja." Tunjuš se je glasno zakrohotal. "Upravda je mogočen; ali se ga ne bojiš?" "Mogočen? Ti si mogočen in jaz sem mogočen, ki poznamo meč in kij. On pa sedi na zlatem stolu, svalka med prsti oslovske, popisane kože in pe-stuje svojo lepo babo, ki je vlačugari ca, da je Tunjuš še svojemu konju za rep ne priveže. Njemu se samo reče: Cesar, barbari se dvigajo — in takoj odpre skrinje in nasuje zlata ter moleduje: Tunjuš, pomiri, plačaj, na zlata in srebra!" Ne verujem. Upravda ima Hilbudi To so besi! Kdor ima take voj-nike, lahko sedi na zlatem stolu!" Hilbudij je bil samo eden! Sedaj zemlja prosta. Pred Bizanc greš lahko, če utegneš in se ti ljubi!" "Ej, bi šel, pa Antje, Antje..." Tunjušu so zažarele oči. "Saj dovoliš, da moji prenočijo taboru. Jutri krenemo dalje!" Naši gostje ste. Kar imamo mi tega ne pogrešajte vi." Huni so se pridružili vojnikom Slo-venom. Tunjuš je pozdravljal vojnike in počasi prišel do Antov, kjer je legel med starejšine. V Iztoku je med tem časom dozorel drzen sklep. i Sedel je proč od vojske za samotnim grmom in vezal potrgane strune na plunki. Njegov obraz je bil čemeren, zavit v jezne oblake. Ko se mu je približal Iztok, se je ozrl nanj izpod čela in se ukvarjal dalje z delom. "Radovane, tako sam? Godec — pa čepiš za grmom." Ni mu odgovoril besedice. Ošinil ga je z ostrim pogledom izpod tršastih obrvi. "Slabe volje, Radovan! Živinski si se napil bizantinske pijače." Godec ga je pogledal sršenasto razkačen. Iztok je sedel kljub temu mirno poleg njega in dolgo molčal. "Striček, ne bodi hud, vprašal bi te važnih reči!" "Vprašaj!" "Ti greš v Bizanc?" "V Bizanc! Pri teh divjakih mi ni biti. Raztrgali so mi strune, volkodlak jih srečaj!" "Ali me vzameš seboj?" "Sin Svarunov, bodi moder in ne nori! Zate je dom, za sina staroste, zame — godca — potepanje križem sveta." ln vendar pojdem, ker hočem, ker moram." / 'Bizantinec ti je z udarcem skalil možgane! Ne govori neumnosti! O stani doma in ne ubijaj sivega očeta. Pomisli, da si sedaj edini sin." 'In zato hočem v Bizanc." 'Šetek te je otvezal na vrv in zada vil tvojo pamet. Zatožim te očetu, da si nareže šib in te spokori." "Striček, bodi usmiljen, vzemi me seboj. Znam peti — lepo peti!" (Dalje prih.) Marko Belaich, DALMATINSKI BILLIARDS AND POOL ROOM Mehke pijače in smodke. 205 Indiana St. :: Joliet, Illinois, John Horwat slov. gostilna 801 NORTH CHICAGO STREET, JOLIET, ILL. je! je Bratje Slovenci in Hrvati! Posetite brate Dalmatince v moji poslovnici, kjer najdete mnogo zdrave zp.bave, razvedrila in okrepčila. VSI DOBRODOŠLI! Vabim vse svoje znance, da me pose-tijo v obilnem številu. DOBRODOŠLI 1 NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v stare prostore, in sicer na 209 INDIANA STREET. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOSIP LEGAN, GOSTILNIČAR, 209 Indiana Street. Joliet, I1L Phone 4857. MAT. OMOTA Slovenski krojač Izdelujem obleke, vrhne suknje, popravljam, čistim in gladim moške in ženske obleke. 201 Jackson St., Joliet, Illinoia. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg„ Joliet Ko imate jtaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. Izdeluje najlepše slike in se priporoča rojakom in rojakinjam ob priliki že-nitovanj. — Chicago telefon 3245. Cor. N. Chicago an Jackson St., Joliet. na povrat, Sloveni so tiščali za pohod proti jugu. Kar naenkrat je utihnilo prerekanje. Na vzhodu ob Donavi so se pojavili konjiki. Vojska Slovenov je pograbila orožje. Devojke in ranjenci so morali hitro čez most, da se ognejo boju. Iztok se ni zmenil za bolečine v glavi, da pasejo čede, sejejo in žanjejo na-1 Zbral je najboljše strelce in jih posta- si, za drobnico, goved za goved, pa kr ščenikov in krščenic naženemo domov, Solnce — sredstvo proti mrčesu. Angleški zdravnik dr. Cunningham je glede na uničenje mrčesa mnogo študiral ter svoje poizkuse in uspehe spisal v posebni spomenici, ki jo je objavila indijska vlada, ker je razni mrčes kot prenašalec kužnih bolezni splošno nevaren v vročih deželah. O menjeni zdravnik je dognal, da bolhe ne morejo strpeti dolgo solnca. 100 bolh so spustili v preprogo, ki y obdana od visoke cinaste posode, ter so vse skupaj izpostavili na solnce Bolhe so skušale uiti pred solncem, ker pa tega niso mogle storiti, so v teku sedem minut vse poginile, ki so bile na vrhu preproge. V pol ure so bile mrtve pa tudi one, ki so bile pod ode jo. Baržun kot podlaga pospeši smrt še hitreje. I Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljia vina in smodke. Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A SCHOENSTEDT&CO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 1» Joliet, 111. i*. F. K0MPARE »LOVENSKJ PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, III«.: Soba 218—9206 Commercial Av«. Te'efon: South Chicago 579. Metropolitan Drug Store N. Chicago It Jacksoa St* Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" QBLI21 RBVHATQkll HRGNOSn KUR1 • KOUCU Kumt • AMI NEMMUUL nanu aUPMN DtHu suaosm » O&km PLJUČMH M PRSMH mKOHV • ŽIVOTU VNETJU OFMNB MB PfUHJUEHJU BOLBJTIH . imm uMf ... AMERIKANSKI SLOVENEC. 26. APRILA 1918. BEIHIIBIIIBIII H ŽALOSTNA POVEST. L Spisal Volarjev France. m m 111111 1 II S 111IQ1 "Vzemi mu poleno in vdari ga ž Gotovo ni-te še slišali o mali vasici Vresje, oddaljeni kake tričetrt ure od farne cerkve, skrite v tesni dolinici med dvema rebrima, koder teče mali potok Šjak in namaka ob bregu posejane njivice ter goni, ob povodnji sa mo, edini vaški mlin, drugače je premalo vode; o ti mali, temni kočici ob potočku za vasjo, katere slamnata streha kaže že vrsto let gola rebra v skušnjavo vihri, ki gaj rada pogleda ob gotovih dneh na izbo in gledajo njena majčkena okenca na sosedov vrt in še dalje na gozd, proti strani, kjer leži za ovinkom fara; o tem Katrinem Mi hecu, edinčku svoje obradovele, uboge mamice, katerega oči so zrli tako predrzno, a vendar tako odkrito svet. Kako naraven je bil ta otrok! Vedno bos, hlačice do kolen z eno naramnico čez levo ramo, srajco rudeče pisano, brez telovnika, na glavi klobuk s pisanim peresom šoje in v roki lato, da je ošvrknil vsakogar, ki ga je radi sojinega kinča na klobuku dražil: "Šoja, šoja!" Jasno je, da je ljubil samo tiste, ki jih ni poznal in ki njega niso poznali. Druge, ki jih je poznal, pa je sovražil, razen svoje matere, a bili so sami krivi. ;>vojo mamo pa je ljubil. Njo, ki je res mnogo delala in trpela, veliko molila in jokala in še prisrčno ljubila vse, a malo dobrega vžila, jedla le malo in malo počivala. Njo je ljubil in zato ni bil hudoben, če tudi so rekli ljudje: Hudoben dečko je! Ali še niste slišali o njem? Ne? Tedaj vam pripovedujem to-le zgodbo. * » ♦ Na velikonočno soboto zjutraj je bilo — lepi dnevi so bili takrat — ko je -vstal Mihec, se opravil in stopil pred mamo, ki je stala pred ognjiščem. "Mati, ali ni danes dan, ko se gre po blagoslovljen ogenj k fari?" "Je, ali letos ne boš šel!" "Zakaj ne, mama?" "Natepli bi te, sežgali ti obleko in vzeli ogenj, kakor lani. Bolje, da o-staneš doma!" "Ne bodo storili tega. Glejte, mama," postavil se je na prste in stegnil skrčene pesti, "letos sem močan in zmagal bi jih." "Ne zmagal bi jih. In prepozno je, ne bi več dohitel maše." Ni silil več, umolknil je Mihec in odstranil se iz veže. Pred kočo je postal. Kako je bilo pred leti lepo. O veliki noči so imeli blagoslovljen ogenj v koči, blagoslovljena gorkoba se je raztezala po izbi in dim je bil tudi blagoslovljen in vse, kar je prišlo ž njim v dotiko, cela koča in vsak predmet, jedi, ki so se kuhale na ognjišču in človek je bil blagoslovljen... Kakor cerkev, ne, kakor kapelica je bila koča, tako svečana. Še mati je bila takrat vesela. Tu lani ni bilo ognja. Njemu, Mi-, hecu, je bilo težko, mati je jokala in lačen je bil tiste dni: jedi niso bile blagoslovljene in velika noč je bila. Tudi ovca je takrat obolela in nato poginila.. . Letos mora biti zopet lepo! Zahrepel je Mihec, kakor nikdar poprej. ^e zaradi matere, če ne za drugo. Zlezel je v podstrešje in poiskal gobo. Na lemež je bila zataknjena. Malo trda je bila sicer, rad bi jo bil malo stolkel, a čula bi ga mati, njo pa noče užaliti; ko prinese nenadoma ogenj, bo pa vendar vesela in odpustila mu bo. Zato jo je vtaknil hitro v žep: se je bo ie prijel ogenj — in izginil jc za vogalom, proti fari! Še so bili v cerkvi ljudje, ko se je približal do cerkvenega zidu. Zagledal je dim, ki se je dvigal izza bezgovega grma. raztočega v zidni razpoki. Tu je ogenj. Treba jp samo pogledati, če ni koga blizu. Skozi glavni vhod ne sme, zagledal bi ga preje kdo. Prijel se je za korenino iz zida molečo, stopil na kamen, se vzpel in pogledal čez zid. Nikogar ni. Nekdo je straži!, a zdajci je izginil za cerkvico. Saj ni potrebna straža! Sedaj je čas! Zagnal se je Mihec in bil je z enim sunkom na zidu, z enim korakom pri ognju. Pokrižal se je, kot po navadi, ko je stopil na cerkveni dvor iu prijel z eno roko poleno, ki je gorelo, z drugo pa gobo. Hotel je opihati ogenj, a ni šlo. Goba je bila pretrda in ogenj se je je nerad oprijel. Pihal je Mihec z vso .sapo in čas je hitro potekal. Iz cerkve so ^e čuli nerazločni glasovi molitve. Maša je bila pri kraju. Dečka je pretresel strah; če me dobijo? Trudil se je in tresel poln groze... Cerkvena vrata so se odprla in prihitelo je na plan par dečkov, gobe v rokah držeč. Ko so zagledali Miheca, so obstali in zagnali krik. "šoja! Šoja! Vidite ga! Krade, ogenj kradel" "Boš šel! Kaj nisi šel k maši!" njim! "Pustite!" zakričal je Mihec in zamahnil z ognjem, nato se je obrnil in spustil v beg. x "Zažgati nas hoče! Za njim!" Par dečkov se je spustilo za njim v tek, a dohiteli ga niso. Mihec je tekel na vso moč, s polenom v desnici, ki se je še bolj razgorelo, gobo pa je izgubil. Da bi ga ne mogli zasledovati, je krenil v gozd in izginil za debli dreves, gazeč po suh-ljadi, listju in suhi travi. Bežal je dalje, dalje, neprenehoma, brez počitka... Tedaj je nenadoma zapazil za seboj dim. — Suha trava in listje se je bilo vžgalo ob poleno, začelo je goreti. Miheca je spreletelo nekaj groznega. Spustil" je poleno na tla. "Saj nisem hotel tega, mati!" Nihče ga ni slišal, samo ogenj se je razširjal bolj in bolj. Plamen se je prijel suhljadi in grmovja, začelo je goreti s prasketanjem. Dim je postajal gostejši in gostejši in Mihec je za-plakal, kar se je pri njem le zelo red-koma zgodilo in je planil v dim in o-genj.. . "Jaz sem kriv, mati je nedolžna!" Tako je zaklical tudi takrat, ko je sosed kregal mater zaradi njega... Planil je v ogenj, da bi pogasil. Grabil je z rokama, razmetaval, a ogenj je bii večji, Večji. Prijel se je še njegovih hlačk in srajčke, dim pa ga je omamil. Padel je na gozdna, kamenita tla! "Glej mati, prinesel sem ti ognja. Zakuri in blagoslovljena bo koča! — Srečna boš, kakor sem srečen jaz in lepa bo velika noč. — Kako velik je ogenj, kako lepo dišeč je ta dim, kakor kadilo v cerkvi! — In vstajenje je tu. — Gospod prihaja v rudeči halji in mi podaja roko. — Ž njim grem, mati — poidi — tudi ti — z menoj!" Drugi dan je bila velikonočna nedelja in vdova Katra je plakala v koči, ob mrtvaškem odru svojega umrlega edinca. Dobili so ga bili opečenega in v dimu zadušenega in ga ji prinesli. Ljudje so prihajali kropit iz navade, z zaničevanjem so pogledovali na Katro in govorili med seboj polglasne besede. "Ni škoda zanj; hudoben deček je bil, v nadlego in škodo ljudem." "Če pomislimo samo na včerajšnji dan..." "Ona je kriva. Čemu ga pošilja? Slabo ga j? vzgojila." Mati je vse to slišala in je molčala, požrla je vso grenkost. Ozrla se je samo na bled obraz svojega otroka. Rajske poteze okrog bledih usten so-vorile: "Jaz sem kriv, mati je nedolžna!'' Razumela je mati in zaplakala z zadnjo ljubeznijo... Taka je ta zgodba. Žalostna, kot le more biti kaj v resnici žalostnega. duh srka opojno hrano. Odi profanum vulgus. Po stopnjicah je odšel v svoje podstrešno stanovanje in sedel k mizi. Navdušila ga je zopet radost nad vspe-hom: dosegel je čast, a s to je tudi zvezano gmotno blagostanje. Takšne misli se sicer ne strinjajo z ideali, a kaj hočemo! Danes je svet takšen; egoizem vlada na svetu, močnejši zatira slabšega. "Honorar!" Kako se je včasih veselil mladi pisatelj Janko časa, ko si bo la-hko s peresom služil denarce! In ta čas je pri šel; njegov spis je natisnjen, in vsa poštena uredništva plačujejo mladim, nadebudnim pisateljem honorar, ki naj jih navdušuje za nadaljno delo. Hej. kako je to lepo! In Janko je samega veselja začel žvižgati in se postavljati na glavb sre di izbe. "Glej jo no, rogovilo, kakšen pa je nocoj!" Njegova gospodinja, malo še-peva starka, je obstala med vrati in gledala čmerno veselega, razposajene ga Janka. "Mati, le ne jezite se, denar dobim, zato se veselim; ves dolg vam poplačam, in še mi bo ostalo." Gospodinja je nekaj zamrmrala, češ, da je tako že čas, da se plača, in od-stopicala. Janko pa je sedel k mizi, vzel papir in začel številiti: Gospodinji.... ......... 3.00 gld. črevljarju, da zašije čevlje 1.20 gld. krojaču, da zakrpa suknjo .80 gld. za 'klobuk najmanj...... 1.50 gld. brežini je naše konjištVo zasedlo Čo-ruk-Sudži. Zasledovanje se nadaljuje. "Ob zavzetju Batuma smo ujeli 600 častnikov, 2,500 vojakov, poveljnika trdnjave in drugih odličnih osebnosti. Uplenili smo tudi 150 topov razne velikosti, število hlaponov in železničnih vozov ter množino potrebščin in zalog." 111111 1 1 1 111111 1 1 i MLADI PISATELJ. Spisal Cvetkovič. 111111 1 1 1 111111 Gospod Janko Kos je stopal ponosno po mestnih ulicah. Klobuk mu je prešerno tičal na razmršenih laseh, in oči so mu drzno krožile po množici, ki se je valila po mestnem tlaku, izpre hajaje se v toplem večernem zraku. Mogočen ponos mu je počival na suhem podolgastem obrazu, kakor bi mu na čelu stale zapisane besede: "Jaz, Janko Kos, slovenski pisatelj!" Čutil je v sebi duševno premoč nad to poulično tolpo in sladko se smehlja jočo gospodo, ki se zabava s puhlim besedičenjem, imel je ponosno zavest da se je z današnjim dnem otelo njegovo ime pozabnosti. Njegov dušni proizvod, izum njegovega duha in možgan, je zagledal beli dan v enem najodličnejših mestnih istov. Njegova duševna lastnina je izšla lepo tiskana, da se tako izroči širšemu občinstvu, da -e to naslaja plodom njegove bistroumnosti. Postal jc učitelj svojega naroda, kazal mu bo pot prosvete, a zato čak^ njega nesmrtna slava. Živel bo večno v hva ležnem spominu potomcev! "Troti" Ta zaničljiva beseda mu je zadonela na uho in prekinila nit njegovih veličastnih misli. V svoji gorečnosti ni gledal okrog sebe, zato ni videl, kako z vihtečo, iztegnjeno desnico, s katero je pritrje\;alno spremljal >voje visoke misli, udarja gospodično pied seboj po klobuku. Zardel je hipu po vsem licu in zajecljal zmedeno: "Prosim, oprostite!" — Jezna so---edka se je okrenila proti njemu, in v njej je navdušeni Janko spoznal svoj ideal. — Oni jasni, golobičji očesi, sinji in svetli! Ah, Janka je vselej spreletelo sladko po vsem telesu, kadar se je dvojica teli biserov zatopila vanj!— Postal je še bolj zmeden in osramočen, ponižan je odšel z veselega, razkošno svetlega šetališča. Stanoval je v umazanem, nizkem predmestju. Po potu je zopet sanjaril: Nizkoba, blato vsakdanjega življenja ne more doseči mene v silnem, božan-stvenem poletu. Moje oči ne gledajo vsakdanjosti, zagledale so se v ne-končno lepoto, jasne ideale, in tu moj skupaj ..... ......... 6.50 gld. To je najnujnejše, kar mora biti honorarja pa dobim gotovo več! Ali raga, Slavki bi rad nekaj poslal, da mi ne zameri nocojšnje nerodnosti Klobuka si ne bom kupoval, rajši pošljem njej lep šopek. Hlače se mi sicer tudi že svetijo, a morajo še počakati Odprl se mi je nov vir dohodkov, hej zdaj poj de vse! Kot baron bom ohle čen! Črn cilinder, moderne kravate gospodične bodo kar norele za menoj Spodobi se tudi, da se iz radosti nad tem krasnim vspehom pošteno napi jem. Pisatelja moram krstiti in sreči naliti! Uj-u u! Tobaka si kupim, sploh vse, kar bo treba!" Drugi dan pa je šel k uredniku one ga lista, ki je natisnil njegov spis, po honorar, a tu je doživel smrtno raz očaranje. Urednik ga je nekako viso ko, a dobrohotno sprejel in mu pove dal, da nima navade začetnikom plače vati honorarja! Potolažil ga je s tem da je to že velika dobrota, da je spioh natisnjeno njegovo delo. To je bo drilo, čast, kaj bi še rad več? Janko je sprevidel, da bi moral prav za prav še sam plačati za to, ker je bil natisnjen njegov spis. — Ko je prišel uredništva, je globoko vzdihnil Klobuk je potisnil na čelo in odšel omaliovaje v predmestje. Mrtvaški humor. Nekemu francozkemu žurnalistu je zapovedal njegov šef, naj povpraša rablje v Parizu, Syonu, Londonu in New Yorku — tudi tam je neke vrste "električen" rabelj — kako še obso jenci navadno obnašajo proti koncu svojega življenja. Zadnje be-ede in vzdihi teh grešnikov imajo včasih JOLIET, ILI* c *t \ Jouct.Mw PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLINOS* Naročite novega steklenic tmemije EXPORT True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 191«, as required by the act of October6,1917. Kavkaška fronta. London, 19. apr. — Na kavkaški fronti se Turki v svojem sovražnem navalu na prejšnje rusko ozemlje bližajo mestu Kars, pravi uradno naznanilo, izdano v Carigradu v sredo. Ob zavzetju črnomorske luke Batum so Turki uplenili 150 topov in ujeli več nego 3,000 mož. Naznanilo se glasi: "Naše čete se bližajo Karsu. Na