Splošni vestnik. DNEVI ŽALOSTI IN BOLEČIN NAŠE VLADAJOČE HIŠE IN AVSTRIJSKIH NARODOV. Hudi udarci so že zadeli našo vladajočo hišo. Brata cesarjevega, cesarja Maksimilijana so ustrelili. Nadepolni cesarjevič Rudolf je umrl nagle smrti dne 30. januarja 1889. leta. Vojvodinja Alengon je zgorela v Parizu v dobrodelnem bazarju. Osemnajstletna hčerka nadvojvode Albrehta, Matilda, je 1867. leta umrla zaradi opeklin, ko se je njej zapalila obleka. Nadvojvoda Viljem, topničarski nadzornik, je umrl 1. 1894. zaradi nesrečnega padca s konja. Leta 1895. se je ponesrečil nadvojvoda Ladislav v Agyjajskem logu na Ogrskem na lovu. lzprožila se mu.je puška, in strel je nadvojvodo smrtno ranil. Dne 10. septembra 1898. leta je na obali Lemanskega jezera prebodel laški anarhist Luccheni usmiljeno srce preblage naše cesarice Elizabete. Svetlo krono, ki jo je oboževana in ljubljena od podložnih narodov ter spoštovana od vsega sveta, nosila s tolikim dostojanstvom, ie izpremenila v trnjevo krono mučenice. Ta blaga cesarica naša, ki je toliko in tolikokrat v najbridkejših trenotkih gladila globoke gube skrbi in žalosti čestitljivega obličja našega presvetlega cesarja ter odpirala solnčnim žarkom pot v njegovo mračno dušo, ta blaga žena, ki je bila nam vsem poosebljena lepota in dobrota, je morala izgubiti svoje dragoceno življenje na toli krut način pod jeklom zločinca — zveri v človeški podobi! In dne 28. junija t. 1. je pa druga zver v človeški podobi pretrgala na grozovit način nit dragocenega življenja prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove plemenite soproge Zofije, ki sta bila ljubljena in spoštovana od vseh avstrijskih narodov. — Umevno je, da so vsi ti težki udarci pretresli v dno duše našega priljubljenega vladarja. Ubogi cesar Franc Jožef L! To so vzdihi iz globočine src nas avstrijskih zvestih državljanov, ki čutimo, ki trpimo in pošiljamo k vsemogočnemu vladarju vseh vladarjev goreče prošnje, da bi ga v neizmerni žalosti tolažil, da bi mu lajšal bolečine ter mu vlival hladeči balzam vdasnosti in moralnega poguma fia skeleče rane krvavečega srca. J. D. Umrla |e na Dunaju baronica Berta Suttner, znana apostolica mirovnega gi- banja, pisateljica brošure »Proč z orožjem!« Leta 1905. je dobila Nobelovo mirovno nagrado.