K 79006 \ 21. januarja 1964 GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL bCamov \JW/ 7 7 / POSEBNA IZDAJA Zopet je pred nami družbeni plan Kaj nam kaže in kakšne so njegove naloge v gospodarstvu? Najprej si oglejmo, kaj smo dosegli v preteklem letu. Gospodarstvo v naši občini je lani doseglo zelo močan vzpon, če vzamemo kot pokazatelje osnovne tri elemente gibanja gospodarstva: družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek, se nam pokaže naslednja slika: 128 136 136 110 100 eo C£> 2 CsJ co § CO E 2 116 100 co CD 2 CM CD g S 05 E O) 116 100 co CD 2 CM CD g S 05 E 05 Družbeni bruto proizvod Družbeni proizvod Narodni dohodek Stanovanja, trgovine, ceste... družbeni proizvod ic v letu 1963 porasel napram preteklemu letu za 28 %, dočim je družbeni plan predvideval le 10 ®'l> povečanje, družbeni proizvod se je povečal za 36 “k napram predvidevanjem družbenega plana, ki je predvideval 16 “/'° povečanje, narodni dohodek se je prav tako povečal za 36 medtem ko je družbeni plan predvideval 16 povečanje. Za letošnje leto pa predvideva družbeni plan, da se bo družbeni bruto produkt povečal za 21 0/,», družbeni Skladno s povečanjem družbenega proizvoda in povečanim številom zaposlenih se bo povečala tudi produk- Podjetj! »Lesnina« in »Elektrotehna« bosta prihodnje leto nasproti gospodarskega razstavišča začeli graditi 12 nadstropno stolpnico. V dvonadstropnem poslopju med Smoletovo ulico in lekarno bodo trgovski in razstavni prostori za pohištvo in najrazličnejše električne aparate, medtem ko bodo v stolpnici nad trgovskimi lokali poslovni prostori obeh podjetij, je v razgovoru med di-ugim povedal predsednik občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, Jože Pogačnik. — Bežigrad kot tipično stanovanjska občina sodi med tiste ljubljanske mastne občine, kamor se vsako leto priseli največ novih ljudi. Koliko norih stanovanj boste prihodnje leto spravili pod streho za Bežigradom? 729 NOVIH STANOVANJ — V nova stanovanja na Brinju in v »Soseski 6« in ostalih predelih občine se je samo letos oziroma se bo še do konca leta vselilo 729 družin ali skoraj tri tisoč ljudi, ki so večinoma prišli k nam iz drugih občin. Prihodnje leto se bo v nova stanovanja v teh soseskah vselilo še o-krog 200 družin, v naslednjih štirih letih pa še 500 družin ali nekaj nad 2000 ljudi, če računamo, da ima vsaka družina povprečno najmanj po štiri člane. Vzporedno z izredno intenzivno gradnjo novih stanovanj seveda nismo pozabili na najnujnejše trgovske lokale, ki sodijo v neposredno bližino stanovanjskih naselij. Po najnovejših statističnih podatkih se za Bežigrad vsako leto ne preseli več samo 1800 do 2000 ljudi, temveč kar tri Mscčl — Razvoj trgovine in gostinstva je daleč zaostal za dejanskimi potrebami občanov. Kakšne nove trgovine si Bežigrajčani lahko obetajo v prihodnjem letu? SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE — Trgovina je zaradi Intenzivnega priseljevanja novih ljudi zares močno zaostala za dejanskimi potrebami občanov, še posebej zato, ker se je v zadnjih letih število prebivalstva v naši občini izredno povečalo. Občinski svet za obrt in trgovino je pripravil dolgoročni načrt razvoja trgovske in gostinske mreže v starih in novih naseljih. Vzdolž Titove ceste smo že začeli adaptirati stare trgovske lokale — nova samopostrežba Prehrane, mesnica — Blisk, Modna oblačila, odprli pa bomo tudi nove. Misliti moramo tudi na prodajalno čevljev, ki je pri nas sploh ne premoremo. Pripravili smo poseben elaborat, ki točno nakazuje, kje so potrebne nove samopostrežne trgovine z živili, ki jih občani kupujejo vsak dan. Prihodnje leto bomo dobili tri nove samopostrežne trgovine. Največja bo zrastla na področju »soseske 6« nasproti nove bencinske črpalke ob Titovi cesti v Stožicah, ki jo bomo odprli do jeseni, drugo samopostrežno trgovino bomo dobili na zapuščenem otroškem igrišču na »Koreji«, tretjo manjšo pa ob tovarni Ljubljanske mlekarne za nove na- JOŽE POGAČNIK, predsednik občinske skupščine Ljubi jana-Bežigrad seljence na Brinju. Seveda bomo morali misliti tudi na gradnjo samopostrežnih trgovin na Ježici, v Savskem naselju in obrobnih predelih občine. GOSTISCE Z 200 SEDEŽI Z adaptacijo in dozidavo starih kopaliških prostorov pn Ljudskem pokopališču na Ježici smo pred kratkim dobili sodoben in okusno urejen gostinski lokal z 200 sedeži, prenovljeno in odprto pa bo tudi razširjeno gostišča Planica ob Titovi cesti. . ■ j 100 MILIJONOV ZA CESTE — Več kot 60o/o vseh cest za Bežigradom je še zmeraj makadamskih in v skrajna slabem stanju. Katere cesta in ulice bodo Imele prihodnje leto prednost pri asfaltni obdelavi? — Za urejanje in površinsko. obdelavo cest v prihodnjem letu smo namenili na-kaj nad 100 milijonov dinarjev. Krajevne skupnosti in svet za komunalne in stanovanjske zadeve sicer še nimata dokončnega predloga, ker želita da tudi občani po» vedo svoje mnenje, vendar predvidevamo, da bomo najprej asfaltirali predvsem vpadnice v nova naselja, mislim Triglavsko ulico, Vojkovo do konca, ulico Pohorskega bataljona In Turnerjevo ulico. Potem je tu še površinska obdelava 800 m Podmil-ščakove ulice, ki bo veljala 42 milijonov, ali ureditev Vodovodne ceste v skoraj isM dolžini v vrednosti 28 milijonov dinarjev, če bodo lo sredstva. Letos smo asfaltirali vrsto ulic; npr. PleterS* nikovo, Trstenjakovo, Tomačevsko, Ogrinčevo, Cesto pad> lih borcev, zato upam, da jUl bomo vsaj toliko, če ne ve6 tudi prihodnje leto. — Domovi družbenih organizacij so osnovni pogoj živahnejšega družbenega in političnega življenja občanov f stanovanjskih skupnostih. Kaj novega si lahko obetamo na tem področju? — V krajevnih skupnostih Savsko naselje, Stožice in Bežigrad že Imajo takšne domove, v kratkem ga bodo dobili tudi v krajevni skupnosti Borisa Kidriča. Svoj dom nameravajo prihodnja leto graditi tudi v stanovanjski skupnosti Stadion nasproti Vajenske šole. TAi naj bi dobili svoje prostore usluž-nostni servisi in morda nekateri trgovski lokali. proizvod za 22 0'0 in narodni dohodek prav tako za 22 %. Jasno pa ie, da bo gibanje gospo-darstva v posameznih panogah različno, kar nam ponazarja naslednja tabela gibanja družbenega proizvoda: Indeks 1063 1962 Gospodarstvo skupaj 136 Industrija 149 Kmetijstvo 126 Gradbeništvo 117 Erom*‘ 204 irgovina 142 Gostinstvo in turizem 127 °brt U5 Druge dejavnosti 113 1964 1963 122 119 107 128 116 126 110 - 113 105 Tako močno povečanje pa seveda nujno spremlja tudi večje število za-Doslenih. V letu 1963 je bilo povprečno zaposlenih 11.214 oseb ali 9 % več kot v letu 1962. Družbeni plan pa predvidc-Va. da bo letos zaposlenih 1720 oseb več kot v letu 1963 ali za 15 ^ več. Dopisujte v Zbor občanov Napilit,, nam o vsem, kar ste opazili v v°jl okolici, o vsem tistem, kar menite, a bo zanimalo tudi vaše znance iz so-ednjc ulice in vaše sosede. Napišite, kaj e sklenili na sestankih krajevnih skup-°sti( kaj ste sklenili na sejah svetov, kaj _e >6 uresničilo, čeprav jc bilo obljublje-110 . Pišite o vsem! Prispevke pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Parmova 41 — Ljubljana y.se prispevke pošljite takoj, ne odla-»ajte! Prispevke honoriramo! tivnost. ki bo izražena v vrednosti družbenega proizvoda na enega zaposlenega porasla po posameznih panogah takole: Indeks porasta 1964 : 1963 Gospodarstvo skupaj 108 Industrija 109 Kmetijstvo 106 Promet 115 Gradbeništvo 105 Trgovina 110 Gostinstvo in turizem 112 Obrt 113 Druge dejavnosti 97 Kljub temu, da so pri razmeroma visokem porastu števila zaposlenih pokazatelji povečanja produktivnosti še vedno ugodni, pa s tem dejansko ne moremo biti zadovoljni. Izkazano Povečanje zaposlenih, tega so nam-rcč predvidele gospodarske organiza-cne same, daleč presega naravni pri-rastek. delovne sile, ki znaša po statističnih izračunih le 900 novih pro-izvaialcev letno. Primanjkljaj dclov- neJslJe “°. *orei moral priti od drugod, bodisi z dnevno migracijo ali pa s stalno naselitvijo v naši občini. V prvem primeru bodo zopet močno obremenjena prometna sredstva ob istočasnem zmanjšanju delovnega efekta tako zaposlenih oseb, v drugem primeru pa se kažejo posledice v dodatnih obremenitvah že itak pomanjkljivih stanovanjskih, terciarnih. komunalnih in drugih kapacitetah. Visoke investicije, ki jih vlagamo v naše gospodarstvo, pa bi se morale končno odraziti tudi v zmanjšanju števila zaposlenih, ker dejansko BEŽIGRAJČANI — VOLIVCI UDELEŽUJMO SE ZBOROV VOLIVCEV NA SVOJIH TERENIH IN KAR NAJAKTIVNEJE POSEGAJMO V RAZPRAVO 0 OBČINSKEM DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU. ■■MNIIIIIIIIIIIIIIMniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIM^^ OBČINSKI ODBOR SZDL LJUBLJANA-BEŽIGRAD prireja v javni razpravi o družbenem planu in proračunu občine za leto 1964 naslednje JAVNE TRIBUNE 1. V ponedeljek dne 27. januarja 1964 o PROBLEMATIKI DRUŽBENIH SLUŽB (šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo) 2. V torek, dne 28. ianuaria 1964 o RAZVOJU TRGOVINE. GOSTINSTVA IN OBRTI 3. V sredo, dne 29. januarja 1964 o KOMUNALI IN STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Vse javne tribune bodo v dvorani Doma krajevne skupnosti »Boris Kidrič«, Vojkova 1 (nova stavba nasproti I. gimnazije) s pričetkom ob 19. uri. Vabimo občane m družbene delavce s posameznih področij dejavnosdj da se udeleže javnih tribun in prispevajo k oblikovanju letošnjega družbe-« nega plana in proračuna občine. Na vseh javnih tribunah bodo sodelovali predstavniki občinske skup-« ščine in njenih svetov. V TEJ POSEBNI ŠTEVILKI »ZBORA OBČANOV« PRINAŠAMO PREDLOG OBČINSKEGA DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA ZA 1964. LETO KOT POSEBNO GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV, KI SE BODO NA OBMOČJU NAŠE OBČINE PRIČELI 21. JANUARJA. -tl OB LEVEM ROBU • TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE se bo že v prvi polovici leta preselila v nove delovne prostore, v katerih bo z delno novo strojno opremo povečala obseg proizvodnje za 4 odstotke ob 42-urnem delovnem tednu. • TUBA je začela lani graditi v industrijskem pasu nove obratne prostore. Zaradi remonta strojne opreme in preselitve v nove prostore predvidevajo, da se bo obseg proizvodnje letos znižal za 9 odstotkov. • TOVARNA PISALNIH STROJEV je letos začela s pripravami za gradnjo nove proizvodne hale, ki bo podjetju omogočila odpraviti ozka grla v proizvodnji. • Elektroindustrija bo dobila v novogradnji ISKRE—TELE močne kapacitete, obseg proizvodnje se bo povečal za 112 odst. • ELMA bo po tri do štiriletni rekonstrukciji (v vrednosti skoraj 800 milijonov) znatno povečala svojo proizvodnjo (39 odst.). • Največja in najpomembnejša je rekonstrukcija ENERGOINVESTA, ki z 2 in pol milijardno investicijo predstavlja gradnjo povsem nove tovarne, katere proizvodnja bo namenjena prvenstveno izvozu. • Za povečanje izvoza je v letu 1963 povečala svoje proizvodne kapacitete tudi BELINKA, ki bo s tem nadaljevala tudi v letu 1964, kar bo omogočilo 33 odstotno povečanje. % JUB bo tudi v letu 1964 nadaljeval z nabavo nove strojne opreme za postopno rekonstrukcijo, ki mu omogoča uvajanje novih proizvodov. • OPEKARNA ČRNUČE bo v letu 1964 začela s pripravami za razširitev proizvodnih kapacitet na sodobnih tehnoloških procesih, ker lahko le na ta način poveča svojo proizvodnjo. 0 CEMENTAR bo nadaljeval z izgradnjo nove betonarne in preselil obrate za proizvodnjo cementnih izdelkov v sklop gramozne separacije, s čimer bo povečal proizvodnjo za 36 odstotkov. 0 KUVERTA je že v letu 1963 vložila znatna sredstva v modernizacijo obratnih prostorov, s čimer bo nadaljevala tudi v letu 1964, tako, da ji bo omogočeno z nabavo novih strojev v naslednjih letih znatno povečati proizvodnjo. • MODNA OBLAČILA so v letu 1963 pričela z gradnjo novih obratnih prostorov, ki jih grade v industrijskem pasu med Titovo cesto in Kamniško progo. V novozgrajenih obratih nameravajo združiti vse svoje proizvodne-kapacitete, kar bo omogočilo 19 odst. povečanje proizvodnje. 0 TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN je s preureditvijo obratnih prostorov, ki jo je izvedla v letu 1963, pridobila dovolj prostora za namestitev novih strojev, ki bodo v letu 1964 omogočili 9 odst. povečanje proizvodnje. • TONOSA bo s spremembo asortimenta in reorganizacijo proizvodnega postopka povečala proizvodnjo za 29 »/n • LJUBLJANSKE MLEKARNE v centralnem (= proizvodnem) obratu sicer ne predvidevajo novih investicij, temveč je vsa investicijska dejavnost usmerjena na razširitev prodajne mre-*e> kljub temu pa se bo proizvodnja povečala za 8 odstotkov. 'MrtabnanavJ^ »Zbor občanov«, glasilo občinskega odbora SZDL Ljublja-na-Bežigrad, ureja uredniški odbor: Miran Blaha, Ivan Vink-ler, Joško Pirnar, Blaž Veber, Avgust Stražišar, Niko Lapajne, Jože Vetrovec; za upravo odgovarja Justina Repar. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: »Zbor občanov«, Ljubljana, Parmova 4I-I. Časopis izhaja enkrat mesečno. Poštnina plačana v gotovini. Tiska CP »DELO« TAKO KOT DRUGE BEŽIGRAJSKE TOVARNE JE TUDI »BELINKA« LANI ZAČELA Z REKONSTRUKCIJO, KI BO TRAJALA DALJ ČASA. TAKO SE BO PROIZVODNJA V TEJ ZA GOSPODARSTVO ZELO POMEMBNI TOVARNI PRECEJ POVEČALA, UVEDLI PA BODO TUDI PROIZVODNJO NEKATERIH NOVIH ARTIKLOV. VEČINA NI NAMENJENA LE DOMAČEMU, TEMVEČ PREDVSEM TUJEMU TRGU. PO POTEH »BELINKE« GREDO ŠE MNOGE DRUGE BEŽIGRAJSKE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE. Zopet je pred nami družbeni plan (Nadaljevanje s 1. strani) nima nikakega smisla nadomestiti n. pr. star iztrošen stroj z enakim, toda novim. Ce že kupujemo stroje, potem naj bodo to moderni avtomatizirani stroji, ki bodo potrebovali manj ljudi kot prej, ne pa isto število ali pa še celo več. Nič nam ne pomagajo še tako velika vlaganja v razvoj našega gospodarstva, če pa bomo nekega dne stali pred dejstvom, da za upravljanje novih strojev enostavno nimamo ljudi, ko bodo strojne kapacitete daleč prerasle človeške kapacitete. Ob taki perspektivi se nujno pojavlja zahteva po avtomatizaciji naše proizvodnje, predvsem pa po nadaljnjem izobraževanju delovne sile. Nove objekte je zgradilo tudi podjetje Toplovod-Elektrosignal, ki bo z nadaljnjo gradnjo nadaljevalo tudi letos. Istočasno bo podjetje zgradilo tudi novo poslovno stavbo ob Titovi cesti, skupaj s podjetjem Obnova. Avtoobnova je začela lani graditi nove objekte ob Titovi cesti, v neposredni bližini pa podjetje Avtocommerce. Oba objekta sta namenjena avtoremontni dejavnosti, tako, da se bo tu, poleg bencinske črpalke ustvaril nekak avtocenter, ter bi bilo treba v tem sklopu zgraditi tudi večji parkirni prostor, posebno še, ker bo v tem sklopu zgrajen tudi gostinski obrat. Obsežne gradnje so letos predvidene oz. so se že začele ob Titovi cesti. Časopisno podjetje Delo gradi ob železniški progi veliko poslovno-upravno stavbo, poleg nje pa podjetje Toplovod-Elektrosignal v sodelovanju z Obnovo. Nasproti gospodarskega razstavišča bo bo skupno investiranega v gospodarstvo v letu 1964 okrog sedem in pol milijarde dinarjev. Vsekakor so to investicije takega obsega, ki več kot opravičujejo predvideni porast 22 odstotkov, ki pa istočasno postavljajo zahtevo, da bo njihov efekt v planu za naslednje leto še bolj viden. Izvoz IZVOZ blaga v tujino se je v letu 1963 povečal od 1,469.000 obr. dolarjev v letu 1962 na 3,076.000 obr. dolarjev v letu 1963 ali za 109 odstotkov. V domači valuti pa je znašal izvoz leta 1962 1,354,000.000 dinarjev, v letu 1963 pa 2,640.000.000 dinarjev, v letu 1964 pa bo znašal izvoz po predvidevanjih gospodarskih organizacij 4,8 milijona obr. dolarjev in bo za 56 odstotkov večji kot v letu 1963. Investicije v gospodarstvu Takih uspehov, kot so bili doseženi v hitu 1963 in kot jih predvideva družbeni plan za letos, pa nikakor ni mogoče doseči z nespremenjenimi kapacitetami. Da je temu tako, nam kaže razgibana investicijska dejavnost, ki bo še prav obsežna letos. Tiho, skoraj neopazno je v Savskem naselju zrasla tovarna TELE, katere i gradnja bo letos predvidoma končana. Letos bo dokončana tudi gradnja nove zgradbe Tovarne kovinske galanterije, v katerih bodo namestili tudi več novih, modernih strojev. Če bo uspelo zagotoviti potrebna sredstva, bosta letos dokončani tudi poslovni stavbi Tube in Modnih oblačil. Medtem ko Modna oblačila že razpolagajo z moderno strojno opremo, ki jo bodo v novi stavbi samo koncetrirala, pa bo morala Tuba nabaviti tudi novo strojno opremo, predvsem za izdelavo aluminijastih tuh. Nove objekte je zahtevala tudi rekonstrukcija Elme, kar bo omogočilo odpravo ozkih grl v proizvodnji. Tovarna pisalnih strojev pa predvideva prav tako gradnjo nove proizvodne hale za odpravo ozkih grl in za razširitev proizvodnje. Najobsežnejša investicija v letošnjem letu pa je brez dvoma gradnja nove tovarne transformatorjev Energoin-vesta, ki bo z novo opremo znatno razširila obseg svoje proizvodnje, ki je prvenstveno namenjena izvozu. začela letos graditi poslovno stavbo Lesnina skupaj z Elektrotehno. V predelu Med ulico Bežigrad in Einspi-lerjevo ulico bo začela graditi poslovno stavbo Astra kot stolpnico, dve nadaljnji stolpnici bosta prav tako služili kot poslovni stavbi s kombinacijo stanovanj v zgornjih nadstropjih. V enonadstropnih objektih, ki bodo povezovali vse tri stolpnice pa so predvideni trgovski lokali. Veliko je še manjših investicij, ki jih ne moremo vseh našteti, saj bi jih hilo dovolj za cel časopis, vendar nam že ta kratek, bežen pogled kaže na zelo razgibano investicijsko dejavnost v letu 1964. Družbeni plan predvideva, da bodo v tem letu znašala vrednost dokončanih investicij preko 4 milijarde, vrednost nedokončanih investicij pa tri in pol milijarde, tako, da PRUŽ&ENl bRuTto .** PROIZVOD * nAropni DOHODEK Med izvoznike prištevamo v gornjih pokazateljih tudi podjetje Adriaaviopro-met, ki bo samo ustvarilo v letu 1964 1,7 milijona obr. dolarjev letalskih uslug ino-zemcem. Izvoz naših proizvodnih podjetij, če ne upoštevamo izvoza podjetja Adriaaviopro-met, bo letos porasel od 1,919.000 obr. dolarjev na 3,104.000 obr. dolarjev oziroma bo za 62 odstotkov večji, kot pa ie bil v letu 1963. E nergoinvest še nadalje povečuje svoje že sedaj razmeroma visoke izvozne obveznosti in bo povečal izvoz za 35 odstotkov. Elma bo z razširitvijo! nozemskega tržišča povečala izvoz za 12 odstotkov. Tovarna kovinske galanterije bo predvidoma povečala obseg izvoza za 50 odstotkov, kar ji bodo omogočile nove poizvodne kapacitete. Podjetje Tuba predvideva da bo po izvršeni rekonstrukciji strojne opreme lahko pričela izvažati v inozemstvo aluminijaste tube v vrednosti 50.000 obr. dolarjev. Med izvoznike se letos uvršča tudi Tonosa, ki se bo skušala z novimi izdelki Uveljaviti na mednarodnem tržišču. Močno se uveljavlja v izvozu tudi podjetje Modna oblačila, ki predvideva za letos za 252 odstotka večji izvoz kot pa je bil dosežen v letu 1963. .Vendar predstavlja ta izvoz pravzaprav le izvoz delovne-sile, ker vrši podjetje za inozemskega naročnika le usluge. Investicije, izvršene v lanskem letu v podjetju Belinka, bodo omogočile, da bo podjetje povečalo izvoz za 178 odstotkov. Med nove izvoznike štejemo letos lahko tudi podjetje Termika, ker je bil njen lanski izvoz malenkosten, za letos pa predvidevajo za več ko 250 tisoč dolarjev izvoza. Z izvozom pohištva in montažnih elementov bo podjetje Edilit povečalo izvoz za 41 odstotkov, kolikor bodo imeli na razpolago dovolj hlodovine. (Nadaljevanje na 7. str.) m im im im im PREDSEDNIKI SVETOV IN NAČELNIKI ODDELKOV O delu v letu 1963 in 1964 SVET ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO • Delo sveta je bilo zelo pestro, kar je predvsem zasluga dobre udeležbe članov, saj primerov nesklepčnosti sploh ni. Prav tako smo vabili na posamezne razprave tudi predstavnike posameznih gospodarskih organizacij in druge, ki so pripomogli k uspešnemu delu. Posebno pozornost smo posvetili uspehom in neuspehom gospodarskih organizacij, njih dejavnost smo spremljali mesečno ter vse slabosti analizirali sproti. Tako npr. je bila posebna razprava posvečena prisilni vnovčitvi, ki jih je bilo v naših organizacijah v treh mesecih kar 370 v 39 podjetjih. Rezultat analize je pokazal, da gre predvsem za ne-ažurnost v posameznih obratih in da je vzrok le slaba organizacija, nakar smo opozorili prizadete ter je stanje vidno boljše. Posebno skrb smo posvetili razvoju industrije, ki je v rekonstrukciji kot ostali, saj je zastarelost naših tovarn velika in je potrebno sistematično obnavljanje. Sedaj so v rekonstrukciji tovarne »Elma«, »Tuba«, »Ener-goinvest«, »Belinka«, TKG in druge. Perspektiva za leto 1964, ki smo ji posvetili posebno pozornost, je dobra, saj samo v izvozu predvidevamo porast za 56%, kar ni malo, ker je višina izvoza v letu 1963 dosegla 3,075.600 $. Z vsestranskim delom družbenih organov bomo tudi v bodoče dosegli lahko velike uspehe. SVET ZA KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE # V komunalni uredit občine smo v letu 1963 n pravili znaten korak, že začetku leta si je svet p stavil nalogo v široki razpr vi ugotoviti največje potrel in jih v skladu s predvid nimi finančnimi sredstvi pre lagati v realizacijo. Razpra' tako preko organizacij SZD krajevnih skupnosti in zbor državljanov so dale oblil dela svetu in smer njego' investicijske politike v te letu. Načelo sveta je bilo, da izdela tak investicijski pr gram, ki ga bo lahko rea zirati, z obljubami pa je ti l>a prenehati. Dasiravno družbeni plan predvidev realne zmogljivosti v viši investicijske vrednosti 237 n "ionov din <203 mili j. iz k jnunalnega sklada, 2« mili w cestnega sklada in 6 mili DlanT**?”*) ie bil ‘,ružb‘“1 Plan izpolnjen v avgustu t. Lntr ’ *aosta,a je edino Kanalizacija i* objektivni Bov. Do te uspele rea! sv Iv0. predsednik eta za komunalne In stanovske zadeve zacije je prišlo, ker je oddelek po navodilih sveta pravočasno preskrbel potrebno dokumentacijo in naročila. Prav tako kot so sc uspešno odvijala letos komunalna dela. sprotno malo ozremo po naši občini, bomo lahko tudi praktično videli, da je bilo po komunalni ureditvi v letu 1963 v resnici veliko storjenega. izdatki so bili izvršeni v o-kviru odobrenih vsot. Za delo v bodoče izražam željo, da bi vsa naša podjetja dosegla čimboljše rezultate v proizvodnji in storilnosti plan realizacija 1. za ceste 36,400.000 72,945.000 2. za vodovode 35,500.000 40,050.000 3. za kanalizacijo (brez zbirnega kanala) 30,300.000 43,805.000 4. za razsvetljavo 6,500.000 33,096.000 5. za nakup stanovanj (rušenje barak Likozar jeva c. in dr.) 93,000.000 100.544.000 6. za posojila (trafo-postaje in dr.) 21,000.000 26,422.000 7. za plinovode (brez plinovoda v Stožicah) 3,500.000 3,342.000 8. za razna komunalna dela 10,800.000 9,120.000 skupaj 237,000.000 329,324.000 so pritekala izredno ugodno tudi sredstva. Na eni strani resnost investitorjev do komunalnih obveznosti, na drugi strani pa izbor gradbenega območja in osebna aktivnost udeležencev oddelka so pripomogli k znatnemu presežku planiranih finančnih sredstev. Prav iz tega razloga je svet lahko pristopil k izdelavi dodatnega plana, ki je bil v glavnem tudi že realiziran. Tako lahko ugotavljamo, da smo predvidevali investicijo v komunalni izgradnji v višini 237 milijonov, realizacija pa že danes kaže dosežek vrednosti din 328 milijonov ali 139%. To je prav gotovo velik uspeh, ki je našel tudi vidnega odraza v izvršenih delih na terenu. Po posameznih dejavnostih je bilo investiranih: XXX Pri tem pa niso upoštevane še nekatere druge investicije kot: gradnja zbiralnika Al v išini din 60,000.000 iz mestnega komunalnega sklada in din 25,000.000, ki jih plača občinski komunalni sklad po posebni pogodbi, lastne investicije Elektro Ljubljana-okolica pri gradnji trato postaj in drugo. Tudi ni upoštevana investicija za gradnjo plinovoda v Stožicah, so pa sredstva rezervirana za to gradnjo. Tako kot v letošnjem letu v oddelku za komunalne zadeve že pripravljajo dokumentacijo za akcijo komunalnih investicij v letu 1964. V prihodnjem letu predvidevamo, da bo komunalni sklad razpolagal z okrog 270 milijoni dinarjev, cestni sklad s ca 30 milijoni in da bo proračun prispeval kot letos tudi 6 milijonov, tako da bi znašala skupna investicijska vsota ca. 306,000.000 din. O njihovi uporabi pa bo svet postopal enako kot v začetku letošnjega leta, zbiral podatke in razpravljal z državljani, krajevnimi skupnostmi in odbori SZDL, da bi bil tako Investicijski program čimbolj realen in tudi praktičen. če ne gledamo samo prikaz komunalne izgradnje občine v številkah, ampak se na- SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Ko ob zaključku leta primerjamo izvršitev letnega plana je predvsem važna ugotovitev, ali so bile možnosti za realiziranje plana realne, ali smo jih precenjevali oz. podcenjevali. Ob rasti proizvodnje in večji storilnosti, izraženi v realnem procentu, planiramo tudi povečano vrednost proizvodnje, Id je važna osnova za proračunske dohodke občine, čimboljša izvršitev družbenega plana daje tem večje možnosti za pokritje vseh občinskih potreb. Prav gotovo je, da imamo pri planiranju lažje stališče kot pri uresničenju plana, ker sc običajno pojavijo pomanjkljivosti in težave, ki jih je seveda treba čimprej odstraniti. Vsako leto je pri sestavljanju družbenega plana in proračuna veliko priprav, razprav pa tudi prigovorov in kritike tako s strani gospodarskih organizacij, kakor tudi s strani posameznih svetov občinske skupščine. Nekateri so proti procentu porasta proizvodnje, češ da je previsok glede na iztrošena osnovna sredstva, drugi imajo težave pri vključevanju delovne sile v proizvodnjo itd. Sveti občinske skupščine pa imajo največ prigovorov proti prenizko odobrenim postavkam občinskega proračuna za posamezne namene. Vsako leto ugotavljamo, da so želje, največkrat tudi upravičene, znatno večje, kakor pa so možnosti. Uravnovcšenja med dohodki in izdatki so predmet številnih in cesto tudi zelo živahnih sej posameznili svetov. Za naš svet pa je končna uskladitev med dohodki in izdatki prav posebno zadovoljstvo. O samem delu sveta v letošnjem letu, bi poudaril predvsem to, da je posvečal potrebno skrb pri realizira-nju dohodkov in tudi sproti spremljal potrošnjo. Oddelek za finance je z veliko vestnostjo pripravljal material za seje, ki so zaradi tega tudi bile uspešne. Planirana sredstva za leto 1963 sb prekoračena in tudi planirani dela in istočasno tudi, da bi nam uspelo s proračunom kriti čimveč nujnih potreb pri urejevanju našega dela Ljubljane, pri reševanju socialno zdravstvenih problemov, šolstva, stanovanjskih vprašanj itd. SVET ZA ŠOLSTVO Boljše delo Sveta za šolstvo občine Ljubljana-Beži-grad je omogočil sklep skupščine, da se namesto dotedanjega skupnega Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo izoblikujeta dva sveta: poseben za šolstvo in poseben za prosveto in kulturo. Tako se je svet za šolstvo lahko posvetil samo vprašanjem šolstva, ki so dovolj obsežna, pomembna in terjajo tekoče urejevanje. Zaradi uspešnega dela je svet u-stanovi! tri komisije: za predšolske ustanove, za osnovne šole in za strokovne šole. Komisije sproti in podrobno proučujejo vsa vprašanja svojega področja in tako prihajajo zadeve na seje sveta bolje pripravljene in z že izdelanimi predlogi in priporočili. Po ureditvi nekaterih organizacijskih vprašanj (združitev osnovne dr. Vita Kraig-herja 1. in II. v eno osnovno šolo, združitev nižje organiziranih šol na Ježici in Šentjakobu z matičnimi šolami Danile Kumer v Stožicah oziroma Maksa Pečarja na Črnučah- je sprejel svet načrt dela za obdobje enega leta, v katerem je zajel poleg tekočih vprašanj predvsem naslednje: spremljanje vzgojno izobraževalnega dela na šolah s posebnim poudarkom na idejnost pouka; utrjevanje samoupravljanja in razmejitev med organi samoupravljanja (svet kolektiva, kolektiv) in organi družbenega upravljanja (šolski odbori); vključevanje šol v ožje in širše okolje (krajevne skupnosti), sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, obravnavanje problemov šole na sestankih krajevne skuprtosti in podobno); obravnavanje razvoja šolstva v občini in material- nega položaja zaposlenega pedagoškega kadra ter obravnavanje strokovnega šolstva, ki je v občini močno razvito. Ukrepi, usmerjeni na izboljšanje vzgojno izobraževalnega dela in idejnega pouka, se kažejo v tem, da so pričele šole s pogostnejšimi medsebojnimi hospitacijami in obravnavanjem zapažanj ob ho-spitacijah, z organizacijo u-streznih predavanj in seminarjev, z ustanavljanjem strokovnih aktivov, pri čemer je močno angažirana medobčinska prosvetno-pedagoška služba in podobno; napori sveta so usmerjeni v razmejitev in določitev pristojnosti med šolskimi odbori in organi samoupravljanja v šolah; v medsebojnih razgovorih in izmenjavi mnenj je bil v tej smeri že dosežen določen napredek; zaradi u-veljavljanja razvijanja samoupravljanja so v vseh šolah formirane samostojne sindikalne podružnice; v pripravah so teze za izdelavo statutov šol, izdelane so teze za ustreznejši pravilnik o delitvi osebnega dohodka, katerih namen je doseči vsaj v okviru občine neka sorazmerja; teze so .dokaj spodbudne in bi bil po teh tezah celotni osebni dohodek prosvetnih delavcev glede na delovno mesto in obseg poslov odvisen od kvalitete opravljenega dela in je prav v tem njegov glavni pomen. Po teh kriterijih se bodo izboljšali tudi osebni dohodki. Izdelan je pregled stanja šoloobvezne mladine za obdobje naslednjih sedem let glede na naravni prirastek in preselitve v zvezi z novogradnjami in razvojem industrije ter pregled stanja obstoječih zgradb osnovnih šol in gimnazije. Svet je na tej osnovi izdelal perspektivni plan razvoja šolstva in s tem v zvezi osvojil naslednjo investicijsko politiko: a) dokončanje obstoječih gradenj (telovadnica osnovne šole Danile Kumar v Stožicah ter telovadnica in telovadišče osnovne šole Maksa Pečarja na Črnučah, telovadnica osnovne šole Boris Kidrič — Savsko naselje.) b) Gradnja nove stavbe za osnovno šolo Mirana Jarca, s čimer se omogoči normalno delo gimnazije, kajti sedanja šola Mirana Jarca zaseda prostore gimnazije. c) Izvedba adaptacij na vseh osnovnih šolah in gimnaziji, tako da bodo te lahko zadostile svojim programom (osnovna šola Dol — telovadnica, posebne učilnice, kabineti; osnovna šola Boris Kidrič — kotlarna, učilnice; osntovna šola dr. Vita Kraigherja — centralna kurjava, učilnice; I. gimnazija — učilnice, laboratoriji in še nekatere manjše adaptacije v drugih šolah.) č) gradnja nove šole Brinje. Z deli pod a) in b) se bo nadaljevalo oziroma pričelo že v letu 1964, pod c) se bodo izdelali vsi načrti in postopoma izvajali glede na finančna sredstva, pod č) pa ob koncu sedemletnega plana. Gradnje se bodo izvajale ob vodstvu referenta ža investicije občine in ob vsej odgovornosti vodstev šol in gradbenih odborov. Urejeno je tudi ustreznejše urejevanje stanovanjskega vprašanja za pedagoški kader in ostale zaposlene v šolah tako, da se bodo te z lastnimi sredstvi in posojili, ki jih za te namene vsako leto določi občina, udeležili natečajev za nakup stanovanj pri stanovanjskem skladu, s čimer bo to vprašanje hitreje in bolje rešeno. Za uresničenje programa, ki je v kratkem naveden, pa je potrebno dobro sodelovanje med vsemi ustanovami, organizacijami in organi, ki so odgovorni za to področje. Z željo po takem sodelovanju, želim vsem, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, mnogo uspeha ter srečno novo leto 1964. SVET ZA PROSVETO IN KULTURO Svet lani še ni vzpostavil kontakta s Svobodami, zato pa je tembolj sodeloval s knjižnicami in glasbeno šolo, ki je imela lani 800 slušateljev. Knjižnica je v vse premajhnih prostorih. Matična bežigrajska knjižnica ima 136 podružničnih knjižnic. V letošnjem letu bo potrebno vse te knjižnice registrirati in jim pomagati pri unifikaciji. Potreben bi bil sklad za kulturno dejavnost, tako bi lahko prešli iz sistema dotacije na sistem nagrajevanja. V glasbeni šoli so dobri kadri, pač pa so prostori neprimerni. Za glasbeni pouk je veliko zanimanje, zato ga ne gre podcenjevati, saj je to eden izmed načinov, kako mladino odtegniti cesti. Glasbena vzgoja je del splošne vzgoje in bi moral dobršen del te dejavnosti preiti v obvezno šolstvo. Za primernejše prostore se bo zavzel svet v sedemletnem planu. Svet je precej pozornosti posvetil tudi spomeniškemu varstvu. Registrirani so vsi spomeniki na območju občine, izdelan je tudi zemljevid, kjer so vsi spomeniki označeni. Najbolj neurejeno je oskrbovanje Navja. Zanj skr-be kar trije in nihče. Navje bo preneseno na Zale. SVET ZA VARSTVO DRUŽINE r Varstvo otrbk Je pomembna družbena dejavnost, ki ne more in ne sme zaostajati Z našim vsesplošnim gospodarskim razvojem. Zato je Svet (Nadaljevanje na 6. strani) MENART JANEZ, predsednik sveta za splošne in notranje zadeve LEŠNJAK PETER, predsednik sveta za splošno varstvo ČERIN ANČKA, predsednik sveta za varstvo družine 2IBERT BORIS, načelnik od-delka za splošne in notranje zadeve ZBOR OBČAKOY 3. ' kupu stanovanj. >ii»winMi>M<»»»WM»*»nrinwirnriiMi Proračun občine za leto 1964 Osnova za izračun proračunskih dohodkov za letošnje leto je predvsem predviden porast mase osebnih dohodkov in s tem v zvezi povečanje osebne potrošnje. Družbeni prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov (proračunski prispevek iz osebnega dohodka in dopolnilni proračunski prispevek) so najmočnejši vir proračunskih sredstev. Pri ostalih dohodkih jc upoštevan vpliv novih predpisov (sprememba v davku na osebni dohodek, spremenjene davčne obveznosti za obrtništvo) in zmanjševanje zasebnega sektorja v kmetijstvu. Trgovinska mreža z boljšo organizacijo in asortimentom daje znatni delež pri dohodkih (davek na maloprodajni promet). Delitev sredstev za družbeno politične skupnosti je določena s predpisi. Od skupnih dohodkov pripada občini 38,S0/«. Medobčinska sklada (sklad za ceste in sklad za strokovno šolstvo) dobivata od skupnih dohodkov 26»/o (ca 10 odstotkov bruto dohodkov). Za skupne mestne : potrebe moramo oddvojiti 11,5»/» skupnih in osebnih dohodkov. Ta postavka še ni dokončna in se bo lahko še spremenila, ko bodo določene vse naloge in potrebe, ki jih financira Mestni svet. Občinski šolski sklad bo z lastnimi viri sredstev in 22"/» udeležbo na skupnih in posebnih dohodkih ustvaril sredstva za osnovno dejavnost šol, za preko 230,000.000 investicij in primerno rezervo. Zdravstveni investicijski sklad bo za 7,2«/» udeležbo pridobil dodatna sredstva za dograditev Zdravstvenega doma. Uprava občine je udeležena z 20«/, na skupnih dohodkih, (lani 20,3%). Sredstva, ki bodo presegla normalno povišane osebne dohodke, ter potrebne materialne izdatke, bodo uporabljena za prepotrebno izpopolnitev opreme in udeležbo pri na- Sredstva so bila porazdeljena na posamezna področja (dele) ob upoštevanju preventivnih nalog in tempa razvoja služb. Proračunska rezerva predstavlja protipostav-ko vsem tistim dohodkom, ki so bili morda planirani preveč smelo v pričakovanju izredno ugodnega porasta. Cc bi bila vsa planirana sredstva porazdeljena, bi realizacija, ki ne bi potekala skladno s planom, ogrozila financiranje nalog in povzročila nevarne motnje. Zato je utemeljeno, da se proračunska rezerva porazdeli šele ko je znano, da je njeno kritje zagotovljeno. tOOOOOO(X>OOOOCXX)OCX>CKXX>961 19631964 IH IH 19621963 >964 VHUŽ&ENl pmizvop SKt/pAJ -oT zMebhi sektor Plan Predlog za IZDATKI 1963 1964 % I. OSNOVNA DEJAVNOST 1. 8 osnovnih šol (osebni. material, izdat, in amortizac.) 263,620 341,578 2 Glasbena šola Fr. Sturma 19,675 25,837 3. I. gimnazija Bežigrad 71,535 82,007 4. Večerna šola za odrasle 860 864 5 Vzgoj. varstv, ustanove (vrtci) 29,300 37,100 6 Delavska univerza 5,000 5,500 7 Zavod za prošvet. in pedag. službo (inšpekcija) 6,000 6,722 8. Seminarji in drugo 400 392 Skupaj osnovna dejavnost 396,390 500,000 126 II. INVESTICIJE I. Telovadnica šole B. Kidriča in Kotlarna 135,000 2. Telovadnica osn. š. Danile Kumar, Stožice 25,206 3. Sanitarije osn. šole Ježica 4,500 4. Kotlarna osn. šole V. Kraigherja in garderobe 11,000 5. Adaptacija stavbe biv. Zdrav. doma za vzgoj. varstveno ustanovo Bežigrad 10,000 6. Adaptacija 2 stavb za vzgojno varstv. ustanovi Brinje-Stožice 35,000 7. Kotel za šol. kuhinjo Stožice 1,000 8 Preureditev Sneguljčice za varstvo dojenčkov 2,000 9. Za vzgojo in varstvo pri krajevnih skupnostih 4,000 10. Povečanje šolske kuhinje v Savskem naselju 2,000 11. Načrti za novogradnjo šole Janeza Levca 2,000 12. Načrti za telovadnico v Dolu 3,000 13. Načrti za novo osnovno šolo M. Jarca 15,000 Skupaj investicije 61,598 249,706 405 III. OPERATIVNA REZERVA 4,732 30,000 Skupaj vsi izdatki '462,691 779,706 ~168 149 RAZREDOV V BEŽIGRAJSKIH ŠOLAH — PREMALO Kljub temu, da je v občini Bežigrad precej šol v katerih je 149 razredov, je prenatrpanost več kot očitna. V vseh šolah sta dve izmeni, problem prezasedenosti razredov pa se bo še povečeval skladno z vse večjim številom novih bežigraj-čanov. Sedemletni plan predvideva, da bi bile učilnice zasedene na 1,5 izmene, kasneje pa bi bilo potrebno postopno preiti tudi le na eno izmeno. Sola »Borisa Kidriča« je zaradi prevelikega števila učencev zasedla pred dvema letoma tudi 4 učilnice vzgojnovarstvene ustanove »Mladi rod«. Nemudoma je potrebno pri tej šoli razen telovadnice in kotlarne zgraditi še nekaj učilnic. S tem bi bila stavba, v kateri je vzgojnovarstve-na ustanova spet sproščena in namenjena svoji dejavnosti. LETOS 678 VSELJIVIH STANOVANJ Bežigrad postaja izrazito stanovanjska občina, saj sc preseli na območje naše občine vsako leto več ljudi. Stanovanjska gradnja je za Bežigradom intenzivna, v letošnjem letu bo vseljivih 678 stanovanj, nedokončanih pa bo 926 stanovanj. Po-qmemben delež stanovanjske izgradnje pripada Skladu za zidanje stanovanjskih hiš, ki je lani zgradil 319 stanovanj, prav toliko pa jih bo po predvidevanjih zgradil v letošnjem letu. Gledano splošno, gradnja stanovanj v zadnjih letih nazaduje. Premajhna je namreč gradbena sposobnost gradbenih podjetij, denarna sredstva za stanovanjsko gradnjo ostajajo skoraj vsako leto neizkoriščena. Vse to kliče specializirana gradbena podjetja, ki bi gradila le stanovanjske objekte. 1119 ČLANOV TVD PARTIZAN V petih TVD društvih »Partizan« je V naši občini včlanjeno 119 članov, ki se ukvarjajo s telovadbo, odbojko, košarko, lahko atletiko, dviganjem uteži, namiznim tenisom In drugim. Marljivo dela osem strelskih družin in taborniška družina »Bičkova skala«, ki ima več kot 200 članov. Vsa ta društva in organizacije gostujejo v šolah in njihovih telovadnicah, le Partizan z Ježice ima svoje prostore. V letošnjem letu bo dokončana telovadnica v Stožicah in v Savskem naselju. Oboje pa je za večji razvoj telesne kulture za Bežigradom še premalo. ZA OSNOVNE ŠOLE 322 MILIJONOV V letošnjem planu je predvideno, da bo za osemletke oziroma za osnovno izobraževanje na voljo 322 milijonov din, za gimnazije pa osemdeset milijonov din. Za glasbeno šolo, vzgojni zavod, večerno osnovno šolo, delavsko univerzo in šolsko inšpekcijo pa bo letos verjetno na voljo 80 milijonov din. Več denarja bo potrebno za zgraditev telovadnice v Savskem naselju, za morebitno gradnjo šole Mirana Jarca ter za dograditev novih razredov pri šoli »Boris Kidrič«. Precej denarja je namenjeno še za ureditev šolskih kuhinj, kabinetov, delavnic, fizikalnih učilnic, itd. J. GOSPODINJE! LEPO UREJENO STANOVANJE JE ŽELJA IN PONOS VSAKE GOSPODINJE Tako stanovanje pa predstavlja že znatno vrednost in ste se zato morale marsičemu odreči, če ste si ga hotele opremiti po želji. Zgodi se pa mnogokrat, da se urejenemu domu pripeti nesreča, ki pusti lahko znatne posledice. Tako nastane škoda po požaru po lastni ali tuji krivdi, škoda po poplavi, viharju in vdoru vode iz odvodnih kanalov in vodovodnih pip in podobno, škoda povzročena po vlomilcu, ki odnese najdragocenejše stvari, škoda zaradi razbitja stekla v oknih, vratih, škoda zaradi razbitja porcelanastih školjk in umivalnikov ter podobno, škoda povzročena pod vplivom električnega toka na štedilniku, hladilniku, televizorju in podobno. POMNITE! TOVRSTNE ŠKODE VAM POVRNE ZAVAROVANJE, ki glede na širino jamstva ni drago in Je zaradi nizke premije pristopno vsaki gospodinji. Za vrednost stanovanjskih premičnin 1,000.000 din, plačate letno le 1500 din. ZATO NE ODLAŠAJTE! Da ne boste občutili nesreče in obžalovanje za posledicami izgubo SKLENITE TAKOJ TOVRSTNO ZAVAROVANJE PRI SVOJI ZAVAROVALNICI oziroma pri njenih zastopnikih, ki so v vseh večjih naseljih občinskih skupščin LJUBLJANA-BEŽIGRAD, litija. LJUBLJANA ŠIŠKA-MEDVODE, LOGATEC, LJUBI,.! AN A VlC-RUDNIK, VRHNIKA, GROSUPLJE. RIBNICA ZAVAROVALNICA BEŽIGRAD v L j u Ijani, Parmova 33 Telefon 31-123