GEOLOGIJA 45/2, 479–484, Ljubljana 2002
Projekt COST 621 »Gospodarjenje z obalnimi kra{kimi
vodonosniki«
Action COST 621 »Groundwater management of coastal karstic aquifers«
Metka PETRI^1, Janja KOGOVŠEK1 & Janko URBANC2
1In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Titov trg 2, 6230 Postojna; petric@zrc-sazu.si,
kogovsek@zrc-sazu.si 2Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana; janko.urbanc@geo-zs.si
Klju~ne besede: obalni kra{ki vodonosnik, monitoring, Kras, Obala, Slovenija Key words: coastal karstic aquifer, monitoring, Kras, Obala, Slovenia
Kratka vsebina
COST 621 »Gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki« je mednarodni projekt v okviru Evropske skupnosti, pri katerem je v letih 1997-2002 sodelovalo 12 evropskih dr‘av, tudi Slovenija. Glavni cilj projekta je raz{irjanje znanja, potrebnega za postavitev kriterijev za izbolj{anje izrabe vodnih virov v obalnih kra{kih vodonosnikih ter za obnovitev virov, ki so bili prekomerno izkori{~ani ali se je njihova kvaliteta zmanj{ala zaradi vdorov slane vode. Na osnovi zbranih izsledkov so bila izdelana »Priporo~ila za gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki«, ki bodo tiskana kot posebna knji‘ica z namenom, da bi bili kon~ni rezultati projekta dostopni kar naj{ir{emu krogu ljudi.
Abstract
COST 621 »Groundwater management of coastal karstic aquifers” is an international project in the frame of the European Union in which 12 European countries, including Slovenia, took an active part in the years 1997-2002. The main objective of the Action is to increase the knowledge necessary to establish criteria for improving groundwater resource utilisation in karstic coastal aquifers and for recovering groundwater resource in aquifers over-exploited and salinised due to sea water intrusion. Based on gathered results “Guidelines for the groundwater management of coastal karstic aquifers” were compiled and will be published as a special booklet. In this way the dissemination of the results will be provided.
Uvod
V Sredozemlju pokrivajo karbonatne kamnine velik del obmo~ja in kra{ka pokrajina prevladuje. V odvisnosti od razlik v klimatskih razmerah, litolo{kih in strukturnih pogojev ter paleomorfogenetske dedi{~ine so se razvile raznovrstne kra{ke oblike. Pomemben vpliv je imelo nihanje gladine morja skozi geolo{ko zgodovino in vodonosniki z zapleteno strukturo so intenzivno zakraseli tudi v globinah pod dana{njim nivojem morja. Praznijo se ve~inoma skozi kra{ke izvire, za katere je zna~ilno veliko nihanje izdatnosti ob razli~nih hidrolo{kih pogojih. Znaten dele‘ vode lahko izteka tudi neposredno v morje in sicer v obliki difuznega iztoka ali skozi podmorske izvire. Zna~ilni so braki~ni izviri, v katerih se sladka voda iz kra{kega vodonosnika me{a s slano vodo.
Obalni kra{ki vodonosniki so izredno pomemben vir za vodooskrbo in namakanje.
Ker pa je v Sredozemlju letna koli~ina padavin v splo{nem majhna in evapotranspiracija velika, se pogosto pojavljajo te‘ave zaradi pomanjkanja vode. Še posebej izrazito poleti, ko je padavin najmanj in evapotrans-piracija najve~ja, potrebe pa so zaradi zelo razvitega turizma bistveno pove~ane. Pogost pojav je zato zaslanjevanje oz. vdor slane vode. Prehodna cona med sladko in slano vodo predstavlja zelo nestabilno ravnote‘je, ki ga lahko neprimerna eksploatacija hitro poru{i. Zato je prou~evanje in razumevanje hidrodinami~nih procesov, ki kontrolirajo polo‘aj in geometrijo te cone, zelo pomembno. Še posebej v krasu pa naloga ni enostavna, saj so zaradi heterogenosti v razporeditvi, velikosti, gostoti in medsebojni povezavi podzemnih kra{kih oblik procesi me{anja zelo zapleteni.
Da bi lahko primerjali izku{nje raziskovalcev z razli~nih obmo~ij in zdru‘ili ob-stoje~e znanje, je bil v okviru evropskega
480
Metka Petri~, Janja Kogov{ek & Janko Urbanc
programa COST – Co-operation in the Field of Scientific and Technical Research sprejet projekt »COST 621: Groundwater management of coastal karstic aquifers« (Gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki), ki ga je finan~no podprlo tudi Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. Glavni cilj akcije je poleg vzpostavitve mednarodne mre‘e strokovnjakov, ki se ukvarjajo z opisanimi problemi, tudi raz-{irjanje znanja, potrebnega za postavitev kriterijev za izbolj{anje izrabe vodnih virov v obalnih kra{kih vodonosnikih ter za obnovitev virov, ki so bili prekomerno izkori{~ani ali se je njihova kvaliteta zmanj{ala zaradi vdorov slane vode. Memorandum o sodelovanju v projektu je podpisalo 12 evropskih dr‘av: Avstrija, Hrva{ka, Francija, Nem~ija, Gr~ija, Mad‘arska, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija, Španija in Tur~ija, pridru‘ili pa so se {e posamezni eksperti iz Izraela. Na ta na~in je bil prakti~no pokrit celoten evropski del Sredozemlja kot obmo~ja, v katerem imajo obalni kra{ki vodonosniki izredno velik pomen.
Obalni kra{ki vodonosniki v Sloveniji
V prvi fazi projekta so bili zbrani podatki o najpomembnej{ih obalnih kra{kih vodo-
nosnikih v ju‘ni Evropi, ki bodo predstavljeni v posebni publikaciji. Od slovenskih bosta v Atlas vklju~ena Kras (Sl. 1) in Obala (Sl. 2). Vodonosnik Krasa v jugozahodni Sloveniji je obmo~je klasi~nega krasa, ki je dalo tudi ime mednarodnemu terminu »kras« ali »karst«. Hidrogeolo{ko enotno obmo~je s po-vr{ino okrog 500 km2 je politi~no razdeljeno med dve dr‘avi. Ve~ji del vodonosnika je v Sloveniji, celotna obala s {tevilnimi izviri pa je v Italiji. Osrednji del je zgrajen iz krednih apnencev in deloma dolomitov z debelino ve~ kot 1000 m. Obdajajo ga paleocensko-eocenski apnenci, ki prehajajo v zelo slabo prepustne fli{ne kamnine eocenske starosti. Apnenci so zakraseli in dobro prepustni, nekoliko manj prepusten dolomit pa ima lahko vlogo relativnega izolatorja. Fli{ je hidro-geolo{ka pregrada, ki obdaja kra{ki vodo-nosnik (Novak, 1993).
Podzemni tok je usmerjen proti izvirom v Tr‘a{kem zalivu, med katerimi so najve~ji izviri Timave (Q = 7,4 – 158 m3/s). Najpo-membnej{i vir napajanja je primarna infil-tracija padavin, pomemben dele‘ pa ima tudi reka Reka (Q = 0,18 – 387 m3/s), ki ponika v Škocjanskih jamah. Dodatno se vodonos-nik napaja s ponikanjem {e nekaterih povr-{inskih tokov (So~a, Vipava, Ra{a, potoki pri Sajev~ah in Dolenji vasi). Vse omenjene povezave so bile dokazane s sledilnimi po-
Sl. 1: Hidrogeolo{ka karta Krasa
Projekt COST 621 »Gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki«
481
Sl. 2: Hidrogeolo{ka karta Obale
izkusi, pri katerih so bile ob razli~nih hidro-lo{kih pogojih ugotovljene navidezne hitrosti podzemnega pretakanja med 25 in 300 m/h. ( C i v i t a et al., 1995)
Slovenska obala je prakti~no v celoti pokrita z eocenskim fli{em, paleocensko-eocen-ski apnenci pa izdanjajo le na majhnem ob-mo~ju pri Izoli (P l e n i ~ a r et al., 1969). Fli{ obdajajo na severovzhodni strani apnenci, ki gradijo povr{je pri ^rnem Kalu, na Slav-niku in v okolici Movra‘a, na ju‘ni strani pa karbonatne kamnine Istre. Posamezne vrtine, ki so bile zavrtane v fli{, so potrdile spodaj le‘e~e paleocenske in kredne apnence (Marinko & Veseli~, 1990; Marinko, 1999). Fli{ je prakti~no neprepusten v vertikalni smeri, nekaj manj{ih izvirov s pretoki do 1 l/s pa je vezanih na debelej{e plasti pe{~enjaka oziroma kalkarenita. Vsi ve~ji izviri s skupnim pretokom preko 0,5 m3/s ob nizkih vodostajih se pojavljajo na stiku apnenca in fli{a. Za izvire je zna~ilen kra{ki hidrolo{ki re‘im z velikimi oscilacijami pretokov. Pri Izoli ni ve~jih izvirov, meteorna in podzemna voda pa sta speljani v mestni drena‘ni sistem ali se prosto iztekata v morje. Celotni tok poleti je ocenjen na 40 l/s. Apnenci na povr{ini, ki izdanjajo na ob-mo~ju Izole, pokrivajo okrog 1 km2. Ve~ina
obmo~ja je urbanizirana, zato je napajanje s padavinami majhno, vsi ob~asni izviri iz fli{a pa so speljani v betonske kanale in dre-na‘ni sistem. Kra{ki vodonosnik pri Izoli je torej verjetno hidravli~no povezan s prej omenjenimi obse‘nimi kra{kimi obmo~ji, oddaljenimi ve~ kot 15 km.
Karakterizacija delovanja obalnega kra{kega vodonosnika
Glavna pozornost je bila v projektu po-sve~ena raziskovalnim metodam, ki jih uporabljamo za karakterizacijo delovanja obalnih kra{kih vodonosnikov. Po literaturi smo najprej izdelali pregled zakonov, ki definirajo ravnote‘je med sladko in slano vodo v razli~nih tipih vodonosnika. ^eprav obstajajo {tevilni teoreti~ni zakoni, pa ostaja {e veliko neznank predvsem v zvezi s hidro-dinami~nim delovanjem obalnih kra{kih vo-donosnikov. Predvsem zaradi heterogenosti kra{kih sistemov ter te‘av pri dolo~anju 3D geometrije kra{ke drena‘ne mre‘e in prostorske razporeditve hidrodinami~nih parametrov. Opisane so bile osnovne metode merjenj, s katerimi je mo‘no pridobiti potrebne informacije o hidravli~nih zna~ilnostih ter o
482
prostorski in ~asovni razporeditvi prehodne cone med sladko in slano vodo. V pregledu je predstavljeno tudi delo slovenskih raziskovalcev (Ku{~er, 1950; Breznik, 1973, 1978; Krivic, 1982; Drogue et al., 1984).
Vedno ve~ji pomen ima uporaba naravnih sledil kot raziskovalne metode za razumevanje izvora in evolucije komponent sladke in slane vode. Ugotovljeno je bilo, da v hidro-geologiji splo{no privzete kemi~ne in izotop-ske metode niso vedno primerne za {tudij vdora slane vode v obalne kra{ke vodonos-nike. Zelo pomemben je na~in vzor~evanja (krajevno – po povr{ini in globini, ~asovna razporeditev) vode obalnega kra{kega vodo-nosnika in sladke vode v zaledju, vklju~no s padavinami. Za prepoznavanje obmo~ja napajanja uporabljamo hidrokemi~ne in topografske podatke, bilance, izotopsko sestavo in sledilne poskuse. Spremljanje sestave kra{ke vode (kjer je mo‘no me{anje s slano vodo) v dalj{em ~asovnem obdobju poka‘e na pomembnej{e dotoke in dinamiko me{a-nja vstopajo~ih komponent, kar daje tudi vpogled v razvoj takega vodonosnika.
Še posebej v sredozemskih dr‘avah so obalni kra{ki vodonosniki zelo pomemben vir za vodooskrbo, zaradi opisanih zna~ilnosti pa se velike te‘ave pojavljajo pri njihovem izko-ri{~anju. Problem predstavljajo nedostopnost virov (npr. podmorski izviri), njihova premajhna izdatnost in zaslanjevanje, ki je pogosto povezano z nepravilnim izkori{~anjem. Re{evanja teh te‘av se lotevajo s postavljanjem razli~nih zajemnih konstrukcij in predpisovanjem ustreznega na~ina eksploatacije, te aktivnosti pa so lahko uspe{ne le, ~e temeljijo na predhodno izdelani rekonstrukciji delovanja obalnega kra{kega vodonosnika. Pomembna spremljajo~a metoda je monitoring, ki vklju~uje tako zbiranje podatkov v predhodni fazi raziskav kot tudi vzporedni nadzor delovanja sistema za izkori{~anje vodnega vira. S tema dvema sklopoma raziskovalnih metod se je v drugi fazi projekta ukvarjala delovna skupina, v kateri smo sodelovali R. Biondi}, N. Doerfliger, M.D. Fi-delibus, I. Futo, A. Panagopoulos, V. Perleros in M. Petri~. V tej fazi smo namre~ na osnovi rezultatov prvega dela projekta pripravili smernice za gospodarjenje z obalnimi kra-{kimi vodonosniki. Izpostavljene so bile zna-~ilnosti obalnih kra{kih vodonosnikov in podana  priporo~ila  za  njihovo  izkori{~anje,
Metka Petri~, Janja Kogov{ek & Janko Urbanc
omenjena skupina pa je pripravila pregled raziskovalnih metod za karakterizacijo delovanja obalnih kra{kih vodonosnikov in osnovne smernice za izvajanje monitoringa v teh sistemih.
Delovanje obalnih kra{kih vodonosnikov je zaradi heterogenosti sistema kompleksno, za njegovo rekonstrukcijo pa uporabljamo razli~ne raziskovalne metode. Njihov opis smo razdelili v 4 stopnje. Prvo predstavlja zbiranje ‘e obstoje~ih podatkov. ^eprav so verjetno omejeni le na dolo~ena obmo~ja in posamezne parametre, pa dajo zelo pomembno informacijo o hidrodinami~nem in hi-drokemi~nem razvoju sistema in s tem omo-go~ajo oceno spreminjanja razmer s ~asom. Sledi opis zaledja s ciljem dolo~iti njegov obseg in strukturo ter zna~ilnosti obmo~ij napajanja in praznjenja. Na osnovi geolo{kih podatkov lahko ocenimo polo‘aj meje vodo-nosnika in osnovne strukturne zna~ilnosti. Dodatne informacije lahko pridobimo z uporabo geofizikalnih metod ali neposrednih opazovanj v jamah ali vrtinah, merjenjem koli~in napajanja in praznjenja ter razli~-nimi hidrogeolo{kimi analizami zbranih podatkov, vendar pa so zaradi heterogenosti kra{kih vodonosnikov te ocene dokaj nezanesljive. Pri obalnih kra{kih vodonosnikih je zaradi vpliva na oblikovanje globokih kra-{kih kanalov in sprememb polo‘aja obmorskih izvirov in njihovega zaledja pomemben tudi podatek o spreminjanju gladine morja skozi geolo{ko zgodovino. Za opis vodonos-nikov kot vodnih virov moramo izdelati popis zna~ilnosti izvirov na kopnem in v morju, vodnjakov, vrtin ali zajetij. Pomembna dodatna metoda za oceno obsega zaledja je vodna bilanca, pri kateri za dolo~eno dalj{e ~asovno obdobje primerjamo koli~ino infil-trirane vode z iztokom iz vodonosnika. Pretoke, alogeno napajanje in koncentriran po-vr{inski odtok lahko merimo, pri oceni efektivne infiltracije kot avtigenega napajanja pa moramo poleg padavin kot vira vode upo-{tevati {e vpliv intercepcije na vegetacijskem pokrovu, sne‘nih padavin in taljenja snega, evapotranspiracije, uskladi{~enja vode v tleh in povr{inskega odtoka. Obseg zaledja dolo-~imo tako, da je ob upo{tevanju principa ohranitve mase dose‘eno ravnote‘je med napajanjem, praznjenjem in uskladi{~enjem v kra{kem vodonosnem sistemu. Bolj natan~ne informacije o polo‘aju meja pa nam dajo sledilni poizkusi z umetnimi ali naravnimi
Projekt COST 621 »Gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki«
483
sledili, s katerimi lahko potrdimo povezave med obmo~ji napajanja in to~kami iztoka iz vodonosnikov.
Osrednji del raziskave vklju~uje razli~ne metode za rekonstrukcijo hidrodinami~nega delovanja obalnih kra{kih vodonosnikov. V lokalnem merilu lahko v obmo~jih naravnega iztoka iz vodonosnika (obalni in podmorski izviri) potrebne podatke pridobimo z merjenjem razli~nih parametrov. Dodatne informacije o sistemu nam dajo ~rpalni in nalivalni poizkusi. Zaradi heterogenosti v vertikalni razporeditvi prepustnosti je pri teh testih priporo~ljiva tudi uporaba paker-jev. Zanimiva je ocena vpliva plimovanja na pretoke izvirov ali nihanje nivoja podzemne vode. Z interpretacijo zbranih podatkov lahko dolo~imo obmo~ja napajanja, izvor, sestavo in starost podzemne vode, prednostne tokovne poti, prisotnost slane vode, ~asovno in prostorsko razporeditev cone slane vode ter debelino in geometrijo prehodne cone med sladko in slano vodo. V regionalnem merilu lahko v statisti~no izbranih reprezentativnih to~kah merimo izbrane parametre ali pa uporabimo prostorsko snemanje hidrogeolo{kih zna~ilnosti z geofizikalnimi metodami. Na ta na~in lahko pridobimo informacije o obmo~ju napajanja, razporeditvi slane vode, diskontinuitetah, tokovnem polju, debelini vodonosnika in polo‘aju vodnih teles.
Za simulacijo ~asovnih serij oz. napovedovanje pretokov izvirov, njihove temperature in prevodnosti ali pa za ~asovno-pro-storsko simulacijo toka podzemne vode in fizikalno-kemi~nih parametrov so bile razvite razli~ne metode numeri~ne obdelave podatkov. Globalni pristop ali metode ~rne skrinjice temeljijo na primerjavi ~asovnih serij vhodnih in izhodnih podatkov. Vklju~ujejo razli~ne statisti~ne analize (korelacija, funkcije transferja, hidrogram enote). Za uporabo diskretnega pristopa pa potrebujemo podatke o geometriji in hidrodinami~nih parametrih sistema in sicer lahko glede na razpolo‘ljivost podatkov in tip vodonosnika uporabljamo razli~ne modele.
Monitoring obalnih kra{kih vodonosnikov
Ista delovna skupina je pripravila tudi smernice za monitoring obalnih kra{kih vo-donosnikov. To pomembno orodje omogo~a
karakterizacijo vodonosnega sistema in daje potrebne informacije za na~rtovanje primernih lokacij ter ustreznega na~ina izkori{~a-nja in varovanja vodnih virov. Kakovostna postavitev mre‘e opazovanj je povezana tudi s poznavanjem delovanja vodonosnega sistema, kar ka‘e na prepletanje monitoringa z raziskavami, predstavljenimi v prej{njem poglavju.
Osnovne zna~ilnosti monitoringa se lo~ijo glede na dostopnost vira. Dostopne to~ke so v obmo~ju praznjenja ali v obmo~ju napajanja in sicer izviri, reke, kapta‘ni vodnjaki ali vrtine, opazovalne vrtine, obmo~ja umetnega napajanja ali postaje za merjenje padavin, evapotranspiracije, infiltracije in odtoka. Kjer vodne to~ke niso neposredno dostopne, so v uporabi posredne metode in sicer geofizikalne metode, daljinsko zaznavanje in podmorsko raziskovanje.
Elementi monitoringa predstavljajo merjene parametre. Eden pomembnej{ih ciljev je kontrola kakovosti vode v vseh podsistemih hidrolo{kega cikla: v padavinah, povr-{inski in podzemni vod ter podmorskih izvirih. Osnovni meteorolo{ki parameter so kot glavni vir napajanja padavine (tudi sne‘ne). Temperatura in vla‘nost zraka, hitrost vetra in oson~enost vplivajo na izgubo vode z eva-potranspiracijo. Za oceno povr{inskega odtoka (predvsem reke) kot ene izmed osnovnih hidrolo{kih zna~ilnosti so v uporabi razli~ne metode. Obi~ajno so pretoki izra~unani na osnovi spremljanja nihanja gladine rek, spreminjanje nivoja pa je pomembno tudi za oceno hidrolo{kih razmer v jezerih. Iztok iz kra-{kih vodonosnikov je kontroliran z merjenjem naravnega iztoka skozi izvire ali difuznega iztoka. Pomembno dodatno informacijo o sistemu podzemne vode lahko pridobimo tudi z merjenjem nivoja vode v vrtinah, vodnjakih ali kra{kih jamah. Odvzem vode v izvirih ali z vrtinami, galerijami in drugimi zajemnimi objekti predstavlja pomembno zmanj{anje vodnih rezerv kra{kega sistema, zato mora biti v monitoring vklju~eno tudi merjenje koli~ine odvzema ter posledi~nih zni‘anja nivoja podzemne vode in sprememb v kakovosti vode.
Monitoring lahko izvajamo v lokalnem ali regionalnem merilu. Pri prvem potekajo merjenja na terenu ali v laboratoriju, pri drugem pa satelitsko in letalsko, ve~ lokaliziranih skupin opazovalnih to~k pa lahko pove‘emo v reprezentativno mre‘o za spremljanje zna-
484
~ilnosti obalnih kra{kih vodonosnikov v regionalnem merilu.
Pri na~rtovanju monitoringa moramo najprej definirati problem, nato izdelati na~rt meritev in kon~no {e program njegovega izvajanja. Z definicijo problema opredelimo potrebe po monitoringu. Najprej izpostavimo osnovne hidrogeolo{ke zna~ilnosti obalnega kra{kega vodonosnika ter problem, zaradi katerega je monitoring potreben. Glede na rabo vode izpostavimo ob~utljiva obmo~-ja v sedanjosti in prihodnosti. @e v za~etku moramo upo{tevati tudi finan~no oceno in zakonske okvire. Na osnovi zbranih informacij lahko sestavimo prednostne liste monitoringa.
V na~rtu poteka dolo~imo kaj, kje, kako in kdaj opazovati ter merilo opazovanja. Do-lo~imo tudi neko ~asovno obdobje, v katerem bomo ponovno preverjali ustreznost na~rta in ga po potrebi ustrezno prilagodili. Poleg tega moramo izbrati izvajalce in dolo~iti na-~ine za zagotovitev neopore~nosti monitoringa.
Pred za~etkom izvajanja monitoringa moramo na osnovi prej opisanega na~rta izdelati organizacijsko shemo, ki vklju~uje informacije o trajanju programa ter na~inih pridobivanja, preverjanja, arhiviranja, obdelave in interpretacije podatkov. Dolo~imo tudi pogostnost obdelave podatkov in kri-ti~ne nivoje (na osnovi dolo~itve kriti~ne vrednosti parametrov), pri katerih je potrebno ustrezno ukrepanje. Izdelan mora biti sistem objavljanja in {irjenja rezultatov ter izra-~unani in razdeljeni stro{ki monitoringa.
Sklep
Rezultati projekta bodo zbrani v kon~nem poro~ilu akcije COST 621, ki bo kot samostojna publikacija tiskano v letu 2003. V uvodu bo kratek povzetek o zgodovini predloga projekta, vsebini memoranduma o sodelovanju in strukturi akcije. Drugi del bo sestavljen iz poro~il delovnih skupin, v tretjem
Metka Petri~, Janja Kogov{ek & Janko Urbanc
pa bodo predstavljena priporo~ila za gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki. Prakti~na uporaba teoreti~nih izhodi{~ bo v ~etrtem delu prikazana s primeri opravljenih raziskav na izbranih {tudijskih poligonih. Tretje poglavje s priporo~ili bo iz{lo tudi kot posebna knji‘ica. Ker je eden izmed po-membnej{ih ciljev akcije raz{irjanje znanja, potrebnega za ustrezno gospodarjenje z obalnimi kra{kimi vodonosniki, bodo knji‘ice razdeljene vsem, ki jih ta problematika zanima. V Sloveniji se lahko zainteresirani obrnejo na avtorje tega ~lanka.
Literatura
B r e z n i k , M., 1973: Nastanek zaslanjenih kra-{kih izvirov in njihova sanacija (The Origin of Brackish Karstic Springs and Their Development). – Geologija, 16, 83-186, Ljubljana.
Breznik, M., 1978: Mechanism and Development of Brackish Spring Almyros Iraklion. – Ann. Geol. des Pays Hell, 29-46, Athens.
C i v i t a , M., C u c c h i , F., G a r a v o g l i a , S., Maranzana, F. & Vigna, B., 1995: The Ti-mavo hydrogeologic system: an important reservoir of supplementary water resources to be reclaimed and protected. – Acta Carsologica, International Symposium Man on Karst, SAZU, 24, 169-186, Ljubljana.
D r o g u e , C., R a z a c k , M. & K r i v i c , P., 1984: Survey of a Coastal Karstic Aquifer by Analysis of the Effect of the Sea-tide: Example of the Kras of Slovenia, Yugoslavia. – Environ. Geol. Water Sci., 6, 103-109, New York.
K r i v i c , P., 1982: Transmission des ondes de marée a travers l’aquifére côtier de Kras (Raz-{irjanje valov plimovanja skozi obalni vodonosnik Krasa). – Geologija, 25/2, 309-325, Ljubljana.
K u { ~ e r , I.: 1950: Kra{ki izviri ob morski obali. – Dissertationes Academia Scientiim et Artium Slovenica Classis III I: 97-147, Ljubljana.
M a r i n k o , M. & V e s e l i ~ , M., 1990: Študij dinami~nega ravnovesja sladke in morske vode v obalnem apnencu pri Izoli. – Geolo{ki zavod Slovenije, Interno poro~ilo.
M a r i n k o , M., 1999: Poro~ilo o opravljenih delih na vrtini DR-1 v Izoli. – Geolo{ki zavod Slovenije, Interno poro~ilo.
N o v a k , D., 1993: Avtocesta Razdrto-Diva~a-Se‘ana in njen vpliv na podzemeljske vode na Krasu. – Geologija 35, 329-336, Ljubljana.
P l e n i ~ a r , M., P o l { a k , A. & Š i k i } , D., 1969: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Trst, 1:100.000. – Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.