— 2 — Gospodarstvo. Proračun ptujske občine za I. 1919 izkazuje prejemkov 3,110.315 K 60 v in izdatkov 3,292.056 K 60 v, torej primanjkljaja 181.741 K. Mestno knjigovodstvo navaja sledeče vzroke primanjkljaja: znižani dohodki mestnih gospodarskih podjetij; parna pralnica ima omejen obrat zaradi pomanjkanja premoga; iz istega vzroka miruje kino, klavnica nese malo in končno so popolnoma izostale deželne, državne in druge podpore, ki so n. pr. 1. 11)17 znašale 85.000 K. Primanjkljaj se naj krije deloma s tem, da se od podpore 140.000 K, katero je mestna hranilnica J. 1918 naklonila občini, znesek 70.000 K pripiše za 1. 1919, približno ista svota bi se dobila od občinskih doklad v dosedanji višini, ostanek 40.000 K pa bi se kril z zvišanjem doklad. Konjerejski odsek Ivanjkovci. V štev. 5 tega lista se pritožuje neki konjerejec nad pomanjkanjem mrzlokrvnih žrebcev-plemenja-kov. Videti pa je iz dopisa, da dotičnik ni v zadevi popolnoma informiran. Hodi mu sledeče v pojasnilo: Deželne vlade oddelek za kmetijstvo se je postavil na stališče, priporočeno od vseh konjerejskih strokovnjakov, da spada mrzlokrvni žrebec v zasebno oskrbo, vročekrvni pa na postajo. Kakor je iz Konj erej ca štev. 1 (priloga Kmetovalcu štev. 7) razvidno, stoji v ptujskem sodnem okraju 11 mrzlokrvnih državnih žrebcev v zasebni oskrbi, 3— zasebna lastdotičnih posestnikov — imajo pa licenco ; izventega je 5 vročekrvnih na postaji v Ptuju. Ne trdimo, da bi bilo število mrzlokrvnih dovolj veliko, a dozdaj se ni dalo več doseči vsled pomanjkanja mrzlokrvnih plemenjakov. Kakor hitro pa se bo posrečilo deželni vladi, ki se neprestano trudi dobaviti potrebno število plemenjakov, da jih dobi še kaj, bode tudi število istih, v ptujskem okraju nastavljenih, primerno zvišano. Napačno informiranje dopisnik, če pravi, da stojijo na Šelu mrzlokrvni žrebci, ker se lahko sam prepriča, da stojijo tam le 3 mrzlokrvni žrebci, ki pa so močno zaposleni pri tamkajšnji skakalni postaji. Pripomniti še moramo, da so ti žrebci vsi hudi ali imajo kako drugo lastnost, da so za zasebno oskrbo ne-porabni. Vsak konjerejec ve, da se žrebec ne more rabiti kot „surrogat", ampak da spada mrzlokrvna kobila k mrzlokrvnemu žrebcu in toplokrvna k toplokrvnemu. Slab pa od vseh v ptujskem okraju nastavljenih ni nobeden tako, da bi se ga lahko imenovalo kot konja „creaturo". Konjerijski odsek. IZVOZ Vina v Nemško-Avstrijo je Se vedno prepovedan. Cela vinska trgovina ,je pri nas vsled tega že mesece ustavljena. Našim vinskim trgovcem preti katastrofa ! Kakor hitro se namreč prične dovoz vina v Nemško Avstrijo iz Italije, bo Nemška Avstrija poplavljena z italijanskim vinom, ki bo zelo po ceni. Naši trgovci pa, ki imajo v rokah vino po visoki ceni ga ne bodo mogli oddati, ali pa jim preti velikanska izguba. Sicer nimamo nič proti temu, ako bomo tudi mi že pili enkrat cenejše vino. Pa nekaj je prav čudno! Naši trgovci ne dobe in ne dobe dovoljenja za izvoz vina, inozemskim trgovcem pa se izvoz dovoljuje. Tako kupujo neki trgovce iz Gradca pri nas vino in ga pošilja vagon za vagonom v Nemško Avstrijo. Pravi, da ima izvozno dovoljenje iz Belgrada ! Naši trgovci se za taka dovoljenja zaman potegujejo. Kako pa naj plačujejo davek, ako ne morejo prodati? Ali sme imeti dobiček le trgovec iz Nemške Avstrije, ne pa naš človek ? Galica za vinograde. Vinogradnikom se naznanja, da je že nekaj galice dospelo v Ptuj. Ko je pride še več, se bo pričelo z razdelitvijo. Opozarja pa se že sedaj, da bo galica dražja kakor K G.— in da bodo morali naročniki doplačati. Tisti naročniki ki so pa plačali pri naročilu K 8 50 za 1 kg galice, bodo dobili pri razdelitvi galice še denar nazaj. Kakšna bode prava cena, se bo pravočasno naznanilo. Samski davek. Ljublj. dopisnisni urad. Beograd, 6. maja. Finančni minister je izdelal zakonsko prodlogo o davku za samce. Zakonski načrt, ki bo predložen v najkrajšem času narodnemu predstavništvu, določa obdavčenje vseh samcev in vdovcev brez otrok v starosti od 2B do 60 leta. Vsakdo izm^d njih bo moral brez razlike plačevati letnega davka 240 dinarjev. Razun tega pa bodo morali prizadeti plačevati na leto doklade k vsem direktnim davkom in sicer v starosti od 30. do 45. leta v izmeri 100%, od 25. do 29. in oo" 46. do 50. leta 50%, od 51. do 60. leta pa 25%. Davek se bo začel pobirati s pričet-kom leta 1920. Minister utemeljuje svojo predlogo z razlogi pravičnosti v plačevanju davkov.