St. 64. V Gorici, v soboto dne 12. avgusta 1905. Teftaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »KaZipotom« ob novem letu vred po pošti pre-jomftna ali v Gorici na dom poSiljana: .vse loto .......13 K 20 h, ali gld. 6'GO pol leta........6 » 60 » » » 3-30 čotrt leta.......3 » 40 » . » 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici Štev. 7. v Gorici v »Goriški- Tiskarni^-A. -.Gabršcck.. vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer;.ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in pnshnlce se računijo po petit-vrstah če tiskano .1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-fcrat 6 kr. vsake vrsta. Večkrat po dogodbi, — Večje .črke po prostorja — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. . . . . »Vse za omiko, svobodo in napredekU Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dam od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne ;• ob . nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnigtvo se •nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. •' Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne Spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravniitvn. -, ____ ,.; izhaja neodvisno od rf&it leto 3 K 20 L ali rfH>Vl »Soča« in »Prlfflorec« naši knjigarni, v Jellersitz v Nu — v Trstu v tol Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolefon ftt. 83 petek in stane vse prodajata v Gorici v warz v Šolski ulici, Korenski ulici št.'22; renčič na trgu della »Gor. Tiskarna« A. Gabrštek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal Nemški razbojniki. Nemec sme v na&i ljubi Avstriji početi z drugimi narodi, kar hoče. Ker smo mi parias med avstrijskimi narodi, velja njegova pest v prvi vrsti nam. Za vsako malenkost napravijo izgrede proti Slovencem. To nam dokazuje najbolje mesto Celje, kjer živi precejšnje Število Nemcev slovenskega pokoljenja, torej poturice, ki so seveda hujši od Turkov. Nemci trkajo vedno na svojo oliko, na svojo kulturo, pri tem pa dosledno kažejo svojo veliko surovost, svoje razbojniške talente. Šest les, je bilo 10. t. m., ko so napadali na skrajno divjaški način Cehe v Celju. To obletnico so proslavili celjski Nemci letos z napadom na »Narodni dom« in na »Zvezno tiskarno«. Celjska »Domovina« je v primernih pa povsem resničnih besedah kriti-kovala nemško slavnost povodom polaganja temeljnega kamna za »Deut-Bchos HauB< v Celju. Ker pa Nemec ne more prenašati resnice, je zadela pisati »Deutsche Wacht« v Celju najsurovejšo proti Slovencem, in končno je svoje ljudi kar naravnost pozvala na boj proti Slovencem. »Poiščite si sami zadoščenja*! je klicala »Deutsche Wacht«. Urednik tega lista, ki je ob prihodu Čehov pred šestimi leti pobijal svetilke na »Narodnem domu«, je vedel, komu govori. Nemška fakinaža, za katero se skriva nemška inteligenca, je dobro umela poziv, in šla je ter naredila izgrede. V ponedeljek ob 9. uri zvečer jo prihrula tolpa celjskih razbojnikov pred • Narodni dom« z namenom, udreti v poslopje in pobiti vse. Ker so se jim vrata zaprla pred nosom, so začeli s kamenjem bombardirati »Narodni dom«, da so pokale šipe. Navzoča sta bila dva policaja, katerima seveda ni bilo za mir in red, carveč sta le radi lepšega prisostvovala izgredom. Bombardirali so tudi »Zvezno tiskarno«, ali tam so imeli premalo kamenja na razpolago. Za razbojniki je stala celjska nemškutarska gospoda, katera je kupila razbojnikom, da so lažje tulili in kričali: Nieder mit den Windischen!, cele sode piva v hotelu »Stadt Wien«. K razbojništvu je pa pripomogel tudi Iržavni pravdnik v Celju. Nemški list ni le hujskal proti Slovencem, ampak kar naravnost poaval je Nemce proti Slovencem na razbojništvo : »Poiščite si sami zadoščenje!« Ker kljubu temu ni bi) zaplenjen, je seveda nemška druhal razumela, da ima prav »Deutsche Wacht«, če pozivlje Nemce, naj pobijejo Slovence, in da to odobravajo tudi pri državnem pravdništvu. Nemci se niso imeli torej ničesar bati, umevno, da so radi pograbili za kamenje ter šli nad Slovence. Slovenec je v Avstriji brezpraven, »vogelfrei.« Razbojniki so tudi tatovi. V ne-deljo zvečer so udrli v pisarno dr. Vrečka ter odnesli okrog 150 K. Pisarna je oddaljena le kakih 20 korakov od policijske straže. Pred očmi redarstva torej se more v Celju ulomiti v stanovanje Slovenca ter ga okrasti. To je pač posebno značilno.... Slovenci so storili pri poklicanih oblastih takoj primerne korake, da naj preprečijo daljnje izgrede, ker so bili pripravljeni nemški razbojniki in tatovi z nova napasti Slovence, kajti mestni delavci so drugi dan po izgredih neprenehoma vozili kamenje pred »Zvezni dca«, da bi bilo na razpolago razbojnikom pri i >vih izgredih! Tako so bili navozili tudi pred Šestimi leti ob prihodu Čehov kamenje pred vilo dr. Serneca, da so jo potem napadli. Za kaj takega je sposoben le Nemec s svojo kulturo!... Takrat ko so v Domžalah Slovenci le nedolžno reagirali na nemško izzivanje, je bil hrup in trušč po nemških listih, kaki barbari da so Slovenci, sedaj pa, ko so Nemci napadli Slovence na grd razbojniški način, pa ne vidimo nič tistega svetega ogorčenja in svete jeze! Prav se jim zdi, da so sinovi »Herrenvolka« napadli Slovence brez uzroka, in celo vso krivdo z vračajo na to slednje. V Domžalah se je skrbelo z neizrecno hitrostjo za varnost Nemcev, ves varnostni aparat je funkcijo* niral, v Celju pa pripravlja nemški list v družbi z državnim pravdnikom atentat na Slovence! To jo pač nekaj takega, da nimamo primernih besed, da bi to prav označili. Celjski izgredi so nov dokaz o brezpravnosti Slovencev v konstitucijo-nelni državi, nov dokaz nemške surovosti in prepotentnosti, ti izgredi pa tudi kličejo na obrambo vse nonemške narode. Vsi nenemški narodi se morajo združiti v boj proti oholim Nemcem, da so jih požene nazaj v gozdove k merjascem in želodu, kamor edino tičejo. DOPISI. Iz Mirna, 10. avg. 1905. — Društvo »Miren" v Mirim je jedno izmed onih naših naprednih društev na Goriškem, katero se mora dan za dnevom hudo bojevati proti zlobnim klerikalnim razgrajačem in hujskačem, a pri vsem tem vendar lepo napreduje. — To je tudi pokazalo pri zadnji veselici. — Žal, da je bilo vreme jako dvomljivo, a vendar je lahko zadovoljno z obiskom, posebno pa iz naše okolice. Vendar se z obžalovanjem opazuje, da kljub mnogi reklami se naša gospoda iz Gorice veselicam na deželi premalo odzove. — Gospoda iz mesta, ako hočete, da vas občinstvo pri vaših slavnostih podpira, podpirajte tudi vi isto pri prirejevanju njih skromnih toda truda in požrtvovalnosti polnih veselic! Včselični prostor je bil jako lepo okrašen in vabljiv. Točke vsporeda so se tudi izvršile v najlepšem redu. Pevski zbor iz Št Andreža je tudi v Mirim pokazal svojo ne-prehvaljeno marljivost in spretnost. — Dalje je g. B. v dolgem govoru slikal življenje in dejanje našega pesnika-prvaka Pre- šerna. Žal, da je bilo to dolgo čitanje-.za-.naše 'priprosto občinstvo premučno .in dolgočasno. To bi bila pohvalna Šolska nalog^na naše občinstvo bi zadostovalo odbrano ftd&tfkrfipkem navduševalneni tonu. ¦*t-> Tudi društvo Jpava" je pokazalo s svojim nastopom, kaj 2more pridnost in navdu- A nad vse nas je iznenadil ogromen mešan pevski zbor (nad 50 oseb) novorojenega društva „Nada" iz Sovodenj. Pel je tako lepo in dovršeno, da je moral na aplavz občinstva ponovno nastopiti. Konečno je izvrstno vprizorjena igra »Lokavi snubač" vzbudila obilo veselosti in Zadostuje, ako se omeni, da je sodeloval g. Molek, potem cenj. Čitatelji že vedo, da je bila igra vodjena po spretni osebi. fe Martin),— (Nnš nune nima časa, krstiti otroke.) — Gotovo se še spominjajo p. n. čitatelji, kako se je obnašal vikar A. Pavlin na Gradišču nad llenčami. Tudi v Mavhinjah je ta možičok prav zvest svoji službi; on prav pridno uči mladino krščanski nauk, ali sam pa no ve, kaj je zakrament svotega krsta. Dne 3. t. m. je napovedal neki tukajšnji posestnik g. nuncu, da bo krst otroka. Krst je imel biti ob 3..uri pop., ali nune je odšel tebi nič meni nič kdo ve kam. Šel je menda v Vipavo na neki pogreb. Ko ga je srečal slučajno oče deteta, katero je bilo pripravljeno za krst. ko je korakal proč, ter ga vprašal, kam gre, je rekel g. nune, da gre domov in da ga ne bo dva dni nazaj. Oče deteta ni vedel, kaj ukreniti. G. nune pa mu reče: nesite dete drugam krstit! Oče ga poprosi, naj mu da potrdilo o odhodu, da more s tem dokazati, da je v resnici odšel. Tega pa ni hotel storiti, marveč se je izgovoril, da nima časa, čeprav je imel še dosti časa na razpolago. Oče je šel potem v Šempolaj. Tam so ga odklonili, ker ni imel potrdila o odhodu nunčevem. Nato je moral v Devin, in tam šele so mu otroka krstili. Ko je pa prišel domov naš nune, je imel v nedelo med mašo cel govor le o tem ter je ropotal, da naj opravlja vsaki svoj posel! Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. ir»aljc.) Franc je bil prerazburjen, da bi dobro spal. Celo noč je pretehtaval v mislih vse okoliščine, ki so mu prepričevalno go-vorile, da sta mož iz jame na otoku Monte-Cristo in uijec iz Kolozeja jedna in ista oseba. Zaspal je šele proti jutru in se torej zbudil precej pozno. Albert si j0 razdelil kot pravi Parižan že ves dan in napravil načrt zlasti za večer. Naročil je ložo v gledališču Argentina. Franc je imel pisati pisma na Franeosko hi je prepustil Albenu voz za cel dan. Ob petih se je vrnil Albert; oddal je priporočilna pisma, sprojel povabila za vse večere in videl Eiin. •leden dan je zadostoval Albertu za vse to. iu poleg tega mu je ostalo še toliko časa, da je vprašal po igri, ki jo bodo predstavljali zvečer v gledališču. Igra je bila naslovnjena ,Parisinaf, glavni igralci so bili toselli, Moriani in Spech. Kakor čitatelj vidi, nista naša mlada znanca pogodila slano: prisostvovati sta imela jedni najboljših oper skladatelja, "' J'1 zložil ,Lucia di Lamniermor' in slišati pri tem najboljše toujanske pevce. Albert se še ni mogel navaditi gledališča onstran Alp in Y«Ino hrepenel po pariški Operi. Kh*ub temu se je oblekel, kadarkoli je šel s Francem na svojem potovanju po Italiji v gledališče, kar mogoče elegantno. A vse zastonj, kajti v sramoto jednega najdičnejših zastopnikov pariških odličnih krogov moramo priznati, da tekom celih štirih mesecev, odkar je potoval po najrazličnejših italijanskih mestih, ni dosegel nijednega uspeha. Albert se je včasih nad tem šalil, a pravzaprav ga je stvar jezila: on, Albert Morcerf, jeden najpriljubljenejših kava-lirjev v Parisu, je bil Že Štiri mesece v Italiji in ni doživel še niti jedne ljubezni. Tim neprijetaejše mu je bilo, ker je odpotoval po skromni navadi mladih Francozov s prepričanjem, da doseže najsijajnejše uspehe in bo zabaval s pripovedovanjem o njih družbo bonlevarda de Gand, Toda ničesar še ni doživel. Divne komtese v Genovi, Florenci in Keapolju so se menile samo — Če že ne za svoje može — za svoje Ijiibčke, in Franc je prišel do krutega prepričanja, da so Italijanke vsaj toliko boljše od Francozinj, da so zveste v nezvestobi. Vendar nočem trditi, da v Italiji ni izjem kakor povsodi. In vendar je bil Albert čisto eleganten kavalir, in ne samo to, ampak tudi res duhovit mladenič ^ poleg tega je bil grof, pripadajoč sicer novemu plemstvu, a kaj je zdaj, ko nihče ne zahteva dokazov za starost plemstva, ležeče na tem, če nosi listina, tičoča se plemstva, letnico 1339. ali 1815, ? Razun vsega tega je imel rento petnajst tisoč liber; to je bilo več, kakor je bilo potrebno, da je. živel v Parisu po modi. Bilo mu je torej v veliko ponižanje, da je ostal neopazen še v vseh mestih, v katera je prišel. Toda upal je, da se odškoduje v Bimu, kajti karneval je v vseh mestih sveta, kjer imajo to spoštovanja vredno jnapravo, Čas prostosti, v kateri napravijo tudi najresnejši ljudje kako neumnost. Ker se je imel jutri pričeti karneval," je bilo potrebno, da se Albert prej še orientira. Zato si je najel Albert jedno izmed najodličnejših lož in se oblekel kolikor mogoče elegantno. Sicer je pa upal Albert še nekaj drugega, če si osvoji srce lepe Rimljanke, dobi na ta način vsekakor prostor v njenem vozu in bo videl karneval z aristokratskega voza ali pa z balkona, kakoršne imajo princi. Vse te misli so razvedrile Alberta, da je bil mnogo živahnejši kakor sicer. Obrne se torej s hrbtom proti Odru, se nagne s polovico telesa čez ložo in opazuje s šest palcev dolgim kukalom vse lepe ženske. Nobene lepe dame ne spravi s tem do tega, da bi poplačala njegov trud vsaj z radovednostjo. Vsak je govoril o svojih zadevah, svoji ljubezni, svojih zabavah, o jutrišnji otvoritvi karnevala in nato sledečem svetem tednu, ne da bi se brigal za pevce ali -predstavo razun v gotovih hipih, ko se je ysakdo okrenil, da je slišal Cosellijev recitativ, ploskal Morianyu ali zaklical ,bravo', če seje odlikovala Spech. Nato so se nadaljevale privatne zabave. Proti koncu prvega dejanja se odpro vrata lože, ki je bila do tedaj prazna, in Franc vidi vstopiti damo, ki ji je bil predstavljen v Parisu in o kateri je menil, daje še vedno ca Francoskem. Albert opazi presenečenje svojega prijatelja ter mu pravi: „Ali poznaš to damo?" „Da; kako ti ugaja?" »Krasna je, moj ljubi, in blondinka. O, ti divni lasje! Ali je Francozinja ?u . „Ne; BeneČanka." „In se imenuje?" »Grofica G...." „0, ta mi je po imenu Znana," vzklikne Albert. „Baje je prav tako duhovita kakor lep«; Vraga, če pomislim, da bi VpraSamp ga, kakšno je tako ravnanje z našimi poštenimi občinarji. AH se je hotel morda maščevati^ ker mu menda ni izplačal otrokov oče lani četrti ječmena in pet bokalov vina, po kar pa sploh ni prišel ? G. nune! Menimo, da je botf sUjeno otroka krstiti kot ihrtvega kropiti. Svetujemo Vam, da se v prihodnje bolje vedete, ter da pogledate v katekizem, kaj -je', zakrament svetega krsta, ker drugače se bomo naveličali siliti otroke h krstu v katoliško cerkev — saj v Ricmanjib leta okoli kakih 100 ue&ŠČenih, pa so prav tako zd^vi in tako*ras%> kakor krščeni, ljudstvo, spreglej^ , Kaj za to pjaCajemo jnl tako drago duhovnike, da nam %gS6 delali take sitnosti pri krstih, kakor ta t*vJin?! • #ič za take nevredne farje, ne pa povišanje, plač! DomaČe in razne nouice. I podjetje. — Z mesecem septembrom .odpEiljUJpsp. J. Pregrad, sedaj poslovodja t trgovini K. Vanič, Celje, in gosp. M, Cerfietič, sedaj poslovodja v trgovini F. Crobath, Kranj, v tukajšnjem »Trgovskem domu" veliko trgovino manufakturnega in modnega blaga na drobno in na debelo. Ker sta oba gospoda vsestransko preizkušena trgovca ter dobra narodnjaka, priporočamo ju 3e tem potom slavnemu občinstvu. Gori&MIII »SOM" je daroval g. Anton černigoj v Gorici 2 kroni. Noti vlogi pištoli uflteljstva h imestniStii ? Trsll. — Predsedništvo deželnega učiteljskega društva za Goriško in GradišCansko je odposlalo 24. julija t, 1. tako-le ulogo na c. kr. namestništvo v Trstu: Visokemu c. kr. na-mestništvu v Trstu. Deželni zbor poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske je sklenil v svoji seji 10. novembra 1904. novo postavo, po kateri se uredijo pravne razmere učitelj-stva ua ljudskih in meščanskih šolah te dežele, Preteklo je od tega že osem mesecev, ne da bi bila ta postava na najvišjem mestu potrjena ali vrnjena deželnemu zboru, naj jo premeni. Učiteljstvo na ljudskih šolah te dežele se nahaja blizu obupa. Življenske potrebščine so se jako podražile. Sedanje plače nikakor ne zadostujejo potrebam. Beda učitelj-stva je vedno večja. Zadnja leta je mnogo učiteljev iskalo in dobilo službe y sosednjih deželah. Pri sedanjih brezupnih razmerah nameravajo zopet mnogi učitelji, ki zvesto slu-tej deželi 20 ia več let, poiskati si službena Štajerskem in drugod. Mnogo učiteljskih in celo voditeljskih mest je nezasedenih in zopet druga so nameščena z ženskim osebjem. Šolske oblastnije delujejo marljivo in razpolagajo z učiteljstvom, ki je na dobrem glasu; one pa ne morejo odpraviti zlostanja, ki nastaja zaradi učiteljske bede. Mnogo učiteljev je prisiljenih prositi za predplače, katere jim c. kr. okr. šoL sveti dovole, katere pa rešijo samo začasno dotične učitelje, da njih ugled pri ljudstvu ne pade. Drugi učitelji iščejo po- stranskih zaslužkov. Ti jim jemljejo čas, ki je namenjen nadaljnemu izobraževanju iu razvedrilu ter jim izpodkopavajo zdravje. V tem težkem bednem stenju »Čiteljstva se podpisano društvo obrača kot zastopništvo učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah v pokne-ženi grofffvini Goriški in Gradišcanski spoštljivo do visokega c. kr. namestništva s prošnjo, visekoisto naj blagovoli potrebno ukreniti, da se zgoraj omenjena postava brez nadaljnega odlašanj« predloži v najvišjo sankcijo, oziroma vrne visokemu deželnemu zboru, da jo premeni. Deželno učiteljsko društvo za grofovino Goriško in GradišCansko. — Za društvo: Fr. Bajt, društveni predsednik, nadučitelj v Ajdovščini. .. .tojakl-lMCl, ki so dospeli v četrtek v Gorico, so odšli včeraj proti. Divači; vrnejo se 21. t. m. Ortftto slovenskih književnikov in tasnttariev ima sedaj 10 ustanovnikov. Deseti ustanovnik je »Delniško društvo združenih pivovarn Žalec in Laški trg." Nove učiteljice za gluhoneme. - - izpit za učiteljice na zavodih za gluhoneme so napravile gospodične: Teod. Bonnes, Mat. Bortolotti, Marija pl. Braunizer, M. Canetti, Fr. Kuštrin, Em. Mozetič, Viktorija Pahor, C. Rosen, Mar. Zorzut, vse iz Gorice; potem: M. Bubba iz Pirana, E. Fragiacomo iz Poreča, A. Gemuzzi iz Trsta, Pavla Koser iz Št. Lovrenca na Štajerskem, Jos. Merhar iz Brguda, Gabr. Mrev-Ije iz Sv. Križa, M. Negri iz Pulja, Fr. Smaila iz Devina, L. Spadaro iz Pirana, M. Srakar z Viškega, Al. Trost iz Ljubljane, M. Vratovič iz Pulja. Klerikalna banditstvo. — Pod tem naslovom se peča »Slov. Nar." obširno s »Slovenčevo" brzojavko, v katerim je lagal ta list ljubljanskega škofa, da so Sokoli na Jesenicah metali kamenje ter ranili neko ženo, kakor smo povedali že zadnjič. Brzojavka v »Slovencu" se glasi: »Jesenice, 7. avgusta. Včeraj je bilo tu navzočih vsega skupaj le 260 Sokolov. Zvečer so Sokoli gredoč z Jesenic na Savo vpili „Pe-reat Pongratz" 1 Pest debelo kamenje je priletelo v poslopje industrijske družbe. Kamenje je zadelo ženo vratarjevo, ki je pestovala enoletnega otroka. Takim Sokolom vsa čast!" Potem pravi »Slov. Narod" med drugim: »Doslej so Slovencem pri raznih narodnih slavnostih podtikali vse mogoče hudobije zagrizeni naši sovražniki Nemci, sedaj so se jim pridružili še naši domači klerikalci, ki sicer hočejo veljati za patentirane narodnjake. Lepi narodnjaki to, ki delujejo roko v roki z naj hujšimi sovražniki slovenskega -aroda in ki se ne sramujejo sumničiti in podlo obreko-vati svoje sorojake, samo da dado našim so-vragom dobro došlo orožje v roke, da lahko znova prično najijutejšo gonjo proti Slovencem. Fej takšnim propadlim barabam! To je edina primerna označba ljudi, ki postopajo tako, kakor bi ne smel nikdar in nikoli nastopati noben Slovenec, ako ima le še iskrico narodnega čuta in narodnega pono«a v sebi. Tega pa seveda posvečeni gospodje okoli škofovega »Slovenca" že zdavna več nimajo, zato so tudi sposobni za vsako lopovščino, s katero bi se dalo Škodovati narodnim našim stremljenjem in narodnemu ugledu. — Pred tedni brezmejno imfamni napad na prireditelje veselice na korist fondu za Prešernov spomenik, kateri napad so z vso slastjo izrabili naši nasprotniki ne toliko proti prirediteljem, kakor proti celokupnemu narodu slovenskemu; v soboto hujskajoči članek proti sokolski siavnosti na Jesenicah, v katerem se »Sokolu"1 naravnost podtika, da odtujuje mlade ljudi krščanskemu življenju in jih napolnjuje z gnevom do vere, in z emfazo vsklika, da »Sokolska srajca ne bo naroda osrečila niti časno, niti večno"; in ko je sokolska slavnost na Jesenicah, kateri se je mislilo škodovati z dotičnim člankom, vkljub zahrbtnemu hujskanju s klerikalne strani, uspela nad vse pričakovanje sijajno in se je vse izvršilo v najlepšem redu in brez najmanjše disonance, so priobčili klerikalni fa-lotje v ponedeljek v »Slovencu" začetkoma našega članka dobesedno navedeno od kraja do konca zlagano trditev, da so z Jesenic odhajajoči Sokoli s kamenjem navalili na poslopje industrijske družbe in da je v poslopje vržen kamen ranil vratarjevo ženo. Tako napada, tako hujska in tako obrekuje v zadnjem času šenklavška kloaka „Slovenec" in sicer očividno po natanko določenem načrtu in sistemu! — Črna garda je jela uvidevati, da je njefla borba z lučjo svobode in napredka zaman in njen boj brezuspešen, ako se ji pra-vočaeno ne posreči zadati svobodnemu gibanju smrtnega udarca. Zato je sedaj napeia zadnje svoje sile. Vselej se je črna jata borila s pomočjo laži, obrekovanja in natolcevanja, sedaj je vzela iz svoje zaloge orožje najtežjega kalibra, ki je otrovano in zastrupljeno, in poklicala je na pomoč narodnega sovraga, da bi ji pomagal udušiti slovensko napredno .gibanje, dasi prav dobro ve, da. je s pogibeljo le-tega pokopana tudi narodna ideja slovenska in da prav skoro zaveje preko slovenskih poljan strupena burja, ki bo z ledeno svojo sapo zamorila zadnje kali slovenskega narodnega življenja. — Falotje okrog »Slovenca" so prav dobro vedeli, da sokolska slavnost na Jesenicah ni imela drugega namena, kakor vzbuditi narodno mlačne kroge v Jesenicah iz političnega mrtvila na izpostavljeni točki, oh katero že z vso silo butajo germanski valovi. A vkljub temu so izrabili to emineutno narodno prireditev v svoje umazane strankarske namene, ter s tem dokazali, da jim ni sveta nobena narodna stvar, ako se da izkoristiti v njihove umazane klerikalne svrke.... Razsodnemu delu našega občinstva, pa se bodo brez dvoma ob takšnem postopanju odprle oči, da bo sprevidelo, kaka kuga za slovensko narodno stvar je klerikalizem, in jelo resno razmišljati, ako bi v interesu narodne Stvari ne kazalo take stekle derviše obesiti na prvi poulični svetilnik. Narod1 slovenski, s takimi lopovi — a la lanterne!" Naftno denar! — V Škofjiloki je umrlo te dni nezakonsko dete. Varuh je šel naznanit to župniku Šinkovcu. Šinkovec je poslal varuhu na dom račun za 17 K 60 v, rekoč, da dokler ne bo plačan ta znesek, ne bo otrok cerkveno pokopan, ne bo zvonilo 1 Mati je v največji revščini, zato je hotel imeti polubog Šinkovec plačilo naprej! Vse za denar! Če ni denarja, katoliška cerkev niti pokopavati noče več po svojih obredih svojih vernikov! Kam pelje to?! Pri klerikalnem »zadružništvu" je vse dražje. - Kranjska klerikalna »Zadružna zveza" računa za mešetarenje od kilograma masla 1 odstotek, za naročanje gospodarskega orodja pa si odtrga kar 5 odstotkov. Kmetijska družba kranjska n. pr. ne dela tako, marveč preskrbuje odjemalce z mlečnimi izdelki in z orodjem brez vsakega odbitka. Kam torej V V „ Zadružno zvezo" ne, v »Goriško zvezo" pa šo posebno ne!! Zopet klerikalna zadruga v konkurzu. — Xa Dolenji Dobravi na Kranjskem so ustanovili klerikalci „ Kmetijsko društvo", ki je šlo isto pot, katero hodijo vso take naprave na katoliški podlagi - prišlo je v konkurz. Dolgovi znašajo 30.000 K; plačal jih bo neumni kmet, ki vse verjame gospodom v črni suknji! Shod narodno-radikalnega dl]aštva v Trstu, - Shod se bo vršil od f>. do 8. kiniovca v tržaškem »Narodnem domu" po naslednjem redu: V torek 5. zvečer ob V*'), uri priredijo tržaškim Slovencem predavanje o Prešernu is akioptifiklmi projekcijami). — V sredo 6. zjutraj ob 0. uri: Otvoritev, konštitucija plenarnega shoda in odsekov. I. Predavanje o slovenskem vseučilišču. II. Teoretska predavanja: 1. Pojedinec — skupina. Pozitivna etika. Zna-' nost - - verstvo. 2. Načelo evolucije, dela, samopomoči. 3. Narodnostno vprašanje. Popoldan: A. Odsek za materijelno stanje slovo«. |? skega dijaštva s štirimi referati; predlogi. H. Odsek za ljudsko izobrazbo: 1. referati feri-jalnih društev: 2. referat o predavateljski;; 3. referat o knjižništvii; 4. predlogi. -..... V Četrtek ob H. uri zjutraj: (J. Odsek za dijaško izobrazbo: 1. Položaj slovenskega dijaštva z ozirom na izobrazbo. 2. Delo srednje šolo. 3. Slovenski dijak in visoke šole. 4. Nalogi« naših akademskih društev. 5. Predlogi. Popoldan : D. Orgauizačni odsek: zvečer: komen. — V petek ob 10. uri dopoldan: Plenarno zborovanje: Poročila in resolucije predlagano od odsekovih načelnikov. Popoldan ob 4. uri: Veliki javni ljudski shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Tržaško šolstvo, slovenske srp«Inje in visoke šole. 2. Kaj je in bodi Trst || Slovenstvu ? V primernem času si ogledajo p Trst in bližnjo okolico. Korporativno si ogledajo: 1. Arzena! avstrijskega Llovda. .1. Sta-bilimento technico. 3. Tvornice v Skednju. 4. Zoološko štacijo. — (Dalje u prilogi.) se ji bil dal na zadnjem plesu gospe de Villefort lahko predstaviti, a sem zamudil ugodno priliko! Jaz sem velik tepec!" »Ali hočeš, da ta tvoj pregrešek popravim?" vpraša Franc. »Kako? Ti si znan ž njo toliko, da me lahko povedeš v njeno ložo?" ^Trikrat ali štirikrat šem imel čast ž njo govoriti, kakor vidiš, baš dovolj, da storim to lahko, ne da bi mogel kdo reči, da se to ne' spodobi." Ta hip opazi" grofica Franca in mu zamahne z roko v pozdrav, na kar se on spoštljivo pokloni. »Tako! Zdi se mi, da se razumeta jako dobro?" pravi Albert. »Toda motiš se. In tako zagrešimo mi Francozje v inozemstvu tisofi stvarij, ker si razlagamo vse s svojega pariškega stališča. Na Španskem in zlasti v Italiji ne smeš presojati razmerja med ljudmi nikdar po zunanjem prijateljstvu. Grofica in jaz sva drug drugemu nekoliko simpatična,,to je vse." »Ali se te simpatije tičejo src ?« vpraša Albert smehljaje. »Ne, ampak duha," odvrne Franc resno. »Ic kdaj so se rodile te; simpatije ?• »Nekoč pri obisku Kolozeja, jednakem najinemu včerajšnjemu. . »Vmesečnem svitu?" .. »Da?« "' '.''.. 1 »Ali sta bila sama?" „Skoro.a | »In o čem sta govorila ?" - I »O mrtvecih." ] „0!." vsklikne Albert, »to je .bilo res zabavno. Jaz pa ti; zagotavljam, če bi me doletela jsreča iu bi Bpremljal lopo grofico na sličnem potu, da bi govoril ž njo samo o Živih." »In bi morebiti ne storil prav." »Ali me hočeš predstaviti ji kakor si obljubil?" »Kakor hitro pade zcator," »Kako vražje dolgo je to prvo dejanje !" »Poslušaj finale; zelo lep je, in Coselli ga poje čudovito krasno." Končno pade zastor v največje veselje grofa Morcerfa, ki vzame svoj klobuk, si pogladi z roko lase, popravi ovratnico in maušete ter namigue. Francu, da je pripravljen. Ker je grofica, ki jo je vprašal Franc s svojimi očmi, naznačila, da ji bode dobrodošel, se ta ne obotavlja ugoditi Albertovi nestrpnosti, se napravi z njim na pot ter potrka na vrata lože štev. 4., v kateri je bila grofica. Mlad mož, sedeč poleg nje v prvi vrsti lože, vstane in prepusti po italijanskem običaju svoj prostor novodošlecu. ki se je imel tudi umakniti, ko jo obišče nov gospod. Franc predstavi grofici Alberta kot svojega rojaka, ki zavzema z ozirom na družabno stališče in na duševne zmožnosti jedno prvih mest, kar je bilo tudi čisto prav, kajti v Parisu je bil Albert kavalir prve vrste. K temu še pristavi, da ga je njegov prijatelj, očltaje si, da je zamudil priliko, predstaviti se ji tekom njenega bivanja v Parisu, prosil, naj popravi njegov zagrešek, in pripomni, da jo zdaj, ko je izvršil to v«"tno nalogo, prosi oproščenja za svojo predrznost. Grofica pozdravi ljubeznivo Alberta in iskreno poda Fran, u roko, Albert sede na njeno povabilo poleg nje in Franc v drugo vrsto za grofico. - Albert je izbral za pogovor zelo primeren predmet, namreč Pariš; govoril je grofici o njunih skupnih znancih. Vide, da se giblje v pravem krogu, ga Franc pusti, ga prosi za njegovo veliko kukalo in se prične ozirati po gledališču. V prvi vrsti lože, ležeče njim nasproti, opazi Čudovito lepo žensko v grški noši, v kateri se je kretala s tako lahkoto, da ni bilo mogoče dvomiti niti trenotek, da je to noša njene domovine. Za njo v senci je sedel mož, katerega obličja ni bilo mogoče razločevati. Franc prekine Albertov pogovor z grofico in jo vpraša če pozna lepo Albunko, ki ne vzbuja pozornosti samo pri Koških, ampak tudi pri ženskah. nNe," pravi ta. »Vse, kar vem o nji, je to, da je od pri-četka sezone v Rimu, kajti ob otvoritvi gledališča je sedela na istem mestu kakor danes in že cd mesec ni zamudila niii jedne predstave. Včasih jo je spremljal mož, ki sedi zdaj za njo. včasih samo črn sluga." »Kakšna se vam zdi, grofica?" »Izvanredno lepa. Mislim, da je morala biti Medora jed-naka tej ženski." Franc in grofica se drug d- jgemu nasme^ljata, ona nadaljuje svoj pogovor z Albertom, in on prične znova opazovati svojo Albanko. Zastor se dvigne, da se prične balet. Bil je to j eden izmed boljših italijanskih baletov, ki ga je vprizoril znamoniti Henri, balet, pri katerem se vse osebe gibljejo ves čas, tako da napravi stoinpetdeset oseb naenkrat isto kretnjo, dvigne kvišku isto nogo ali isto roko. Ta balet se je imenoval Poliska. Franca je preveč zmotila lepa Grkinja, da bi se brigal z* balet kljub vsi njegovi1 zanimivosti. Tej pa je bil, kakor so je zdelo, ta ples v največjo zabavo, baš v nasprotju s hladnostjo njenega spremljevalca, ki je bil kljub siiuemu hrupu orke.stro-vih godr,! vi.?'-ti. kakor da spi: Končna tude zastor med hrupnim ploskanjem občinstva,. pijanega vsled krasote plesa. Vsled navade, prekiniti opero z baletom, so meddejanj* v Italiji zelo kratka, kajti pevci imajo med plesom dovolj čas«. da si odpočijejo in se preoblečejo. Prične se uvertira drugega dejanja. Pri prvih glasovih gosli,j vidi Franc, kako "mož, ki je bil videti, da spi, vstane ter se približa Grkinji, ki se obrne k njemu, mu reče nekaj bose« in se naslone nato zopet na rob lože. 85 Priloga Joče" it 84. t dne 12. avgusta BBS. Porok«. — Danes se je poročil v Trstu gospod Josip Pečenko, c. kr. sodni kance-list v Gorici, z gospodično Marijo Skrbi-če v o. Vse najbolje! Izlet V Bohinj priredi Soška podružnica S. P. D. dne 17. t. m. iz Tolmina. Izlet je dvodneven in se vrši po naslednjem vsporedu. Odhod iz Tolmina v četrtek ,U. ob 1. uri zjutraj črez Globoko (1900 m)* ^"Bohlnjske^it* jezeru (6 ur). Po potrebnem odmoru izlet k slapu Savice in po jezeru povrat v Bohinjsko Bistrico, kjer se prenoči. Drugo jutro skozi predor ali pa črez Črno prst v Podbrdo in od tod z vozovi v Tolmin; Izlet je preračunjen. tudi za damsko udeležbo. Izletniki naj se blagovolijo pravočasno prijaviti podružničnemu odboru j: Tolminu. __ ______________ V pikOj je Btopil na svojo lastno prošnjo sekcijski načelnik v železniškem ministerstvu K. W u r m b, ki je bil radi gradnje bohinjske železnice v zadnjih letih večkrat v naši deželi. Ker je odstopil pred časom minister Wittek, sta tako odšla dva moža, ki sta stala ves čas v ospredju dela za novo železnico. Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, PflBOrJfi itd, se brani slovensko uradovati. Nekdo se je pritožil proti temu, da dobiva na slovenska pisma nemški odgovor, aH nič ni pomagalo, vseeno pišejo naprej po nemško. Vidi se, kakor da se to godi zanalašč. Tiskov?ne imajo tudi slovenske, in tudi slovenska pisma zavarovalnice imamo v rokah. Čemu torej sedaj tako neumestno nagajanje? Slabo pristoja to zavodu, v kateri plačujejo Slovenci toliko denarja! Mi zahtevamo popolno jezikovno rav-nopravnost, pozivljemo pa zajedno vs>y ki imajo opravila s to zavarovalnico, da pišejo le slovensko, in če pride odgovor v drugem jeziku, da ga vrnejo. Če dobijo vse nazaj, se jih že prisili k slovenskemu uradovanju. Sicer se pa že vidimo 1 Proti nSloveacu". •— Radi znanega infara-nega podtikanja Sokolom od strani „ Slovenca", katero je že „Slov. Narod* tako krepko ožigosal, čitamo v nEd." iz tržaških sokolskih krogov to-le: „V vseh nas, ki smo bili navzoči in Brno sodelovali na slavnosti na Jesenicah in ki smo se vračali domov s posebnim zadoščenjem ravno radi tegn, ker se je ta slavnost izvršila toli dostojanstveno vzlic vsem neugodnostim — v vseh nas je vskipelo od jeze in ogorčenju radi grdega napada in ob-dolženja na Škodo naših sokolskih društev. Za nas Tržačane je bila to občutna žrtev tako dolga in utrudljiva pot in izguba dveh noči v namen, da smo mogli par ur sodelovati in preživeti na Jesenicah. Ali šli smo z rodoljubnim navdušenjem sosebuo zato, ker smo želeli sodelovati na utrjenju slovenske pozicije, ki je v veliki nevarnosti, o čemer smo mnogo čitali ravno v »Slovencu". Šli smo navdušeno in v polni zavesti, da se žrtvujemo za dobro vzvišeno slovensko stvar. Sedaj pa nam je to plačilo, da nas slovenski političen list, glasilo za politične in narodne interese vseskupnega naroda, dolži sramotnih činov in nas ovaja kakor kakove tolovaje istemu tujin-skemu in narodu slovenskemu sovražnemu svetu, ki je ravno isto jeseniško pozicijo izbral kakor poseben objekt svoje agresivnosti proti naši n^odni lasti! I Z istim ogorčenjem, ki izhaja iz zavesti, da nismo ničesar storili, kar bi bilo nezdružljivo s častjo toliko sokol-stva, kolikor vseskupnega naroda našega, pro-'tGŠtujem*.4ui«IV^-auir:ki-3aio bilLjna,.Jesenicah, proti izmišljeni in grdotendencijožni vesti v »Slovencu".". Železniški most pri Solkanu vzbuja sedaj pravo začudenje. Sedaj, ko je dograjen, ga je vredno ogledati. Kakor znano^ima85 m svetlobne Širokosti, okoli 40 v višini. Pod lastno težo se je usedel samo za 6 milimetrov. Kakor je tudi srnino, je ta most največji karne^ niti železniški most na syetu. — Tudi most čez Sočo pri Kanalu je lepo znamenito delo. Če se gleda po progi, se vidi še toliko I ncdovršenega, da se nikakor ne da misliti, da bi bila mogoča otvoritev že to jesen. Sami S»etfliW, — »Prismojenec* ima včasih res imenitne podlistke. V zadnji številki se čita v podlistku „Ne skušaj Boga" (brez klicaja) med drugim tole: „Vsi razun mene so se izrekli, da nič ne verujejo, da ni Boga, ue duše, še manj pekla in nebes. Govorili so proti papežu, proti duhovnikom, sploh proti vsemu, kar je svetega." Ljudje so re-kali, prečitavši to, kaj so sveti? — Sveti Precarletto iz Avč, sveti Štefca iz Šerapasa, sveti dr. Andrej iz Gorice, itd.....Zares, ne skušaj Boga! (pa z močnim klicajem). Opustilo je delo v Ročinju pri železnici kakih 15 slovenskih delavcev, in sicer pri nekem laškem akordantu, ker jih je preveč molzel ter izkoriščal za težka dela, za lahka pa rabil le Lahe. Vsi nkordanti so sami Lahi. Nadinženir Heminrich, Nemec, sprejema le Lahe ; s kmoti se tožari ta nemški gospod za vsak krajcar. 528 romarJOI je odpotovalo danes iz Trsta v Jafo, odkoder se popeljejo v Jeruzalem. Med temi je mnogo Slovencev; da niso med njimi baš najpremožnejši Slovenci, ki si lahko dovoljujejo take špase, je umevno vsakomur, kdor pozna našo razmero. 300 kronic je treba šteti le za pot, kaj pa „košta" — »dober namen", maše, ki zaležejo več v sveti deželi kakor pri nas v naših skromnih vasicah, svete podobice, medaljce, olupki Abrahamovega hrasta, cvetlice iz Jordana, rožnivenci itd., itd., itd. Te dni menda se vrši tudi romanje v Loreto, in sicer romanje Slovencev. Ali jih pojde tudi kaj v LurdV! Če prištejemo še druga romanja, na Sveto goro, na Višarje itd., kamor hodijo ljudje trumoma, uvidimo, koliko denarja gre vsako leto za „čast božjo "l Za druge potrebe ga ni, za romarske cerkve iu menihe ga je pa Čez mero. Dober „gšeft" delajo pri tem tudi židje, ki napravljajo neumnim kristjanom „podobice" za drag denar! O ti ljudstvo, kako si še slepo 1! Neka prodajalka na pokritem sadnem trgu se je pridrznila otresati svoj jezik nad neko služl-injo, ki je imela v rokah zavitek s slovenskim napisom, Č6š, da naj ga skrije. Slovenska služkinja seveda tega ni storila. — Ko izvemo ime tiste fanatične babe, ga priobčimo v primerno priporočilo Slovenkam, ki kupujejo na trgu. nlzpljte rajši dva frakeljna!" — ;mm. list« piše goreče članke proti alkoholni kugi, ki imajo za posledice to, da znani duhovnik na Livku ob laški meji priporoča mladeničem, M so vpisani v njemu neljubo bralno društvo, da naj rajši izpijejo dva frakeljna žganja kot da plačajo mesečnino! Fantje seveda Be mu smejejo. Priporočamo tega „dohtarja" „Prim. listu" v primeren poduk o alkoholni kugll Bralno In pevsko društvo Jada" v Sovodnjah priredi svojo prvo veselico dne 1. oktobra 1.1. Bratska društva so naprošena, da jemljejo to v obzir. Vspored se objavi pravočasno. Pevsko tamburaško drožfco „Pod§oratt v Podpi priredi dne 24. septembra veliko veselico s sodelovanjem raznih društev. Prosi se si. oko-ličanska društva, da izvolijo vpoštevati ta dan pri prirejanju svojih veselic. Natančneji vspored sledi. Velika narodna veselica v Sovodnjah. — Tu priobčujemo vspored veselice, ki se bo vršila dne 20. avgusta t. I. v Sovodnjah na travniku gostilne g. Ignaca Hrovata tik Vipave. Vspored je naslednji: 1. Sousa-: ,,Sfcars and S tri pes", ainerikanska koračnica, 2, Jak. Aljaž: »Občutki", poje možki zbor. 3. Ziehrer: „Ž am e t i n ž i d a", valček iz operete „Der Fremdenfuhrer. 4. A. Nedved: „Nazajv planinski raj", poje mešan zbor. 5. Offenbach: Barcarola in finale iz opere „Hof fniano ve pripovedke". 6. »Dijak o va zarubitev", spevoigra s spremljevanjeui na klavirju. 7. L H. Vogrič: „B o g o m i 1 o v o slovo", odlomek iz operete „Jamska Ivanka", udarjajo tamburnši iz Dornberga. 8. Iv. pl. Zajec: „Crnogorac C r n o g o r k i", poje možki zbor. 9. Smetana: Sekstet in finale iz opere „P r o d a n a nevesta". 10. M. Hubad: „VenČek narodnih p e s m i j", poje ženski zbor. 11. Hasmann: „Fantazija o slovenskih uapevih". 12. „V Ljubljano jo dajmo", veseloigra v treh dejanjih, spisal Jos. Ogrinec. ¦— Začetek veselice točne ob 4. uri pop. Pri veselici in prosti zabavi svira vojaška godba pešpolka št. 47. Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste 1 K, vsi drugi* 60 v. Venček s 6 plesnimi listki 1 K. Čisti dobiček je namenjen polovico »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju", polovico „ Šolskemu domu" v Gorici. V slučaju slabega vremena se veselica odnese na prvo prihodnjo nedeljo. — Naj se opomni, da veselico priredijo samostojni sovodenjski in ru-binski pevci. Prijeli SO mešetarja Ivana Gabrovu\ ki je hotel oslepariti tukajšnji denarni zavod „Banca agricola" za 1000 K, Na podlagi po- sestnih pol je zaprosil posojila za Fr. Stepan-čiča iz Renč, ne da bi ta kaj vedel za to. Zavod je posojilo dovolil, rekoč, da mora priti Stepančič sam po denar ter da takrat podpiše menico. Gabrovic je premišljeval, kako bi prišel do tega denarja. Prišel gaje prosit" F. Mazek iz Bilj posojila 200 K. Ta Mazek je šel z Gabrovicem k notarju Ballabenu, in tam je podkrižai menico kot Fr. Stepančič, njegov sin Filip kot porok Lašič Jos. iz Vrtojbe. Neki Gorjan z Vogrskega in Arčon iz Bukovice sta pa podpisala kot priče Gulin in Kavs. Ga-brovic je potem najel Jož. Martelanca, sodarja v Gorici, ki je šel v banko po denar. Blagajnik ga je spoznal ter mu ni dal denarja. Vse Štiri so zaprli.________________ ___________ Goriški mestni Siet je imel sinoči sejo. Za podžupana sta izbrana Bombig in Battistig. Petronio ostane pri svoji odpovedi. Dovoli se izrednega kredita 8000 K za nastanjenje vojaštva. Sporazumljenje se je koačno doseglo sinoči med grofom Coroninijem in mestno občino glede Sp. Perivnika v Krombergu. Ne-sporazumljenje in tožarenje je trajalo 18 let, | Nesreča. — V papirnici v Podgori sta de- lala Luka Bizjak in A. Simčič, oba iz Ločnika, blizu pipe, ki se je nenadoma odprla ter je puh z vso silo zadel oba delavca v obraz ter ju poškodoval, da sta morala iti k usmiljenim bratom v Gorico. Brda dobijo končno svojega zdravnika, katerega pač nujno potrebujejo. Kakor čujemo, se nastani v Brdih g. dr. Kraigher. Tatvine na pokritem sadnem trgu v Gorici se ponavljajo prav pogostoma, in sicer največ na jednem in istem kraju. Tako je te dni neka ženska jokala in tarnale, da jej je bilo ukradenih iz žepa 30 K, Samokres SO zaplenili nekemu Fr. Brešanu, ker je strašil ž njim otroke po Korsu. 76 rož je ukzadel neki hlapec trvdke Gorjup iz nekega vrta v Rožni dolini, Vrtnar ga je videl ter naznanil. Škodo je 12 K. Radi tatvffie je bila obsojena na 8 mesecev težke ječe 18-letna Iv. Markočič iz Šte-verjana. Kaznovana je bila že večkrat radi tatvine. Odprti lekarni. ~ Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner. Istotako tudi v torek na praznik. Ponočna služba v lekarnah. — v času od 13. do 20. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kiirner. Zadnje vesti. — Razprava proti Muriju in drugim v Torinu je vendar končana. Obsodba: Muri 30 let. Naldi 30 let, Bonetti 7 let 6 mesecev, Linda Muri in Carlo Secchi 10 let. — Japonci so predložili zahteve za mir. V Petrogradu so proti pretir .nim zahtevam. Bržčas ne bo nič z mirom 1 Diita unalf Ann z vinom, na mleku, v ko-fRIB VS1K floti »Jaku in sadnih pijačah ro-' gaški „Styria-vrelec", kateri daje poleg dobrega okusa tudi okrepeu-jočo pijačo, ki pospešuje tek, prebavo In redno Spremljevalčev obraz je bil še vedno v senci, in Franc ni mogtil razločevati njegovih potez. ZastOr se dvigne, in Francovo pozornost vzbudi predstavo, tako da obrne svoje oči za nekaj trenotkov od Grkinje na oder. Dejanje se prične, kakor znano, z duetom, ki se poje v sanjah: speča Parisina izda Azzu skrivnost, da ljubi Uga. Varani soprog izraža vse stopnje najbolj besne ljubosumncsi. dokler se ne prepriča o njeni nezvestobi ter jo zbudi, da ji naznani bližajoče se maščevanje. Ta duet je jeden najlepših, naj-terazovitejših in zajedno najstrašnejših, kar jih je poteklo izpod rodovitnega Donizettijevega peresa. Franc ga je poslušal danes tretjič, in dasi ni Bog ve kako ljubil godbe, je vendar napravil na^3 globok uiis. Zato se hoče pridružiti ploskanju celega gledališča, a v tem hipu omahnejo njegove dvignene roke in klic nbravo" mu zamre na ustnicah. Mož v loži je vstal, in ko je obsvetila njegovo glavo luč, je spoznal v njem skrivnostnega moža z otoka Monte-Cristo, j W g* je spoznal prejšnji večer po njegovi rasti in njegovem glasu v Koidzeju. Zdaj ni bUo nobenega dvoma vtč, da se je skrivnostni tl4ec nastanil v ftimu. Brezdvomno je izražalo Francovo obličje nemir, ki ga je vzbudila v njettt ta prikazen, kajti grofica ga pogleda, se nasmeje in vpraša, kaj mu je. nGospa grofica," odvrne Franc, „pravkar sem vas vprašaL & poznate to Albanko; zdaj vas vprašam, če poznate njenega moža." •> . ! »Nič bolje kakor »i Ali ga niste nikdar opazili Vu »To ja. pristno francosko vprašanje 1 Saj pač veste, da za! D*s Italijanke ni na svetu nikogar razun onega, ki ga lju-l bimo!" t,To je res," odvrne Franc. »Na vsak način," pravi ona, vzeraši Albertovo kukalo in uaravnavši je v naznačeno ložo, „na vsak način mora biti to mož, ki so ga živega zasuli -v zemljo in je vstal iz groba, kajti zdi si; mi, da je strašno bled." „Tak je vedno," odvrne Franc. „Ali ga poznate?" vpraša grofica. „Torej sem jaz ona, ki vas ima vprašati, kdo je." *Menim, da sem ga že videl v svojem življenju." „Res," pravi ona iu zgane ramena, kakor da se ji je groze streslo telo, „ razumljivo mi je, če je videl kdo takega moža, da ga več ne pozabi." Utis, katerega je napravil na Franca, je torej delal tudi na druge. »Torej," pravi Franc grofici, ko ta še enkrat pogleda v nasprotno ložo, „kaj si mislite o tem možu?" „Da se mi zdi resnični lord Ruthwen." Ta nov spomin na lorda Bvrona Franca preseneti; če bi mu bil sploh kak človek mogel zbuditi skušnjavo, da bi veroval na eksistenco vampirjev, bi bil to ta mož. „Izvedeti moram, kdo da je," pravi Franc in vstane. „0 ne," vsklikne grofica, „ne, vi me ne smete zapustiti; upam, da me spremenite, in ne pustim vas od sebe." »Kako?" ji zašepeče Franc na uho. „Ali se bojite?" »Cujte," pravi ona, „Byron mi je prisegel, da veruje na vampirje, in rekel mi je, da jih je že več videl. Opisal mi je njihove obraze. In če pogledate v ono ložo, vidite, kakšni so bili: prav tako črni lasje, velike, v neprijetnem ognju žareče oči, mrtvaško bleda lica; poleg tepa pač vidite, da nima pri sebi ženske, kakor so druge ženske; tujka je... drugoverska Grkinja... brezdvomuo čarodej ka kakor on. Prosim vas, hodite tja. Če vam ne da miru, vprašajte jutri po njem; toda danes vedite, da vas ne pustim od sebe." Franc hoče ugovarjati. „Čujte," pravi ona in vstane, „iti moram je ostati do konca predstave, ker imam doma obisk. Ali bo-dete tako malo galantni, da mi odrečete svoje spremstvo?" Francu ne preostane nič drugega, kakor da vzame klobuk, odpre vrata in ponudi grofici roko. In to tudi stori. Grofica je bila res zelo vznemirjena, in celo Franc se ni mogel ubraidti nekega vražarskega strahu, kar je bilo pri njem tem naravnejše, ker je bil njegov strah posledica resničnih doživljajev, dočim se je vznemirjala grofica le instinktivno. Ko ji je pomagal v voz, je čutil, da se trese. Spremi jo do doma, in tu ni bilo nikogar, ki bi jo pričakoval. In to ji je očital. nBes," odvrne ona, „ne počutim se dobro in želim biti sama. Pogled na tega moža me je zmedel popolnoma." Franc se poskusi nasmejati. „Ne smejte sel" pravi ona. „Sicer pa vam tudi ni tako lahko pri srcu. In zdaj mi obljubite še nekaj l" »Kaj ?" „Otyjubite mi!" „Vse, kar hočete, izvzemši, če zahtevate, naj več ne poizvedujem po tem možu. Vzroke imam, katerih vam ne morem povedati in mi vzbujajo željo, da bi vedel, kdo je, odkod prihaja in kam gre." „0d kod prihaja, ne vem; toda lahko vam poveiu, kam gre, namreč v peklo." B Vrniva se k temu, kaj vam imam obljubiti, grofica/ pravi Franc „0, to je, da se vrnete naravnost v svoj hotel in danes več ne poskušate, da bi videli tega moža. Med osebami, katere zapustimo, in onimi, h katerim pridemo, so gotova sorodstva Ne bodite posredovalec med tem možem in menoj! Jutri tekajte za njim, kolikor hočete, a ne predstavite mi ga nikdar, če nočete, da umrjem strahu. Zdaj pa lahko noč, in dobro spite 1 Jaz vem dobro, kdo ne bode spal." (Dalje pride.) 13 Vojna med Rusi in Japonci. 1 Poročilo generala Llnevlca. General Liuevie je dne 8. t. m. poročal: Dne 5. t. m. je bil proti soteski blizo vasi Hagov potisnjen naprej oddelek armade. Približno 35 verst južno od Taulu so Japonci stopili v ofenzivo ter so obšli obe naši krili Naš oddelek se je vsled tega moral umakniti proti severu. Bliža soteske Madovlin so naleteli Japonci na dele tega oddelka. Ko so se ustavili ter seje unel boj s streljanjem, seje sovražnik v južni smeri umaknil. j Mirovna pogajanja. ,,Matinuu v Parizu so sporočili, da bo Rusija' baje predlagala Japonski, da bi odkupila otok Sahalin, s tem bi bila vojna odškodnina uravnana. Pri prvi seji mirovne konference bodo J prisotnL kakor se sliši, le štirje -pooblaščenci, I in morda od vsake straiu en tajnik. Na tej seji se pregledajo poverilna pisma. Mirovni pooblaščenci so se sestali 9. t. m. ob 10. uri dopoludne v pomorskem arze-nalu v Portsmouthu. Oddelek pomorščakov je j spremil pooblaščence do zborovalnice. Pred poslopjem bo stala straža pomorščakov, dokler bo trajala konferenca. Minister Witte je nasproti neki osebi, ki ga je intervivirala, izjavil, da želi storiti vse, kar je v njegovi moči, da se sklene mir •, vse je odvisno od tega, kaj da bodo zahtevali Japonci. On stori vse možno, d& doseže za-željeni cilj. ? slučaju, da se pogajanja ponesrečijo, sodil bo svet, koga da zadene odgovornost. Japonsko brodovje f Baltiškem morju, Iz Pariza javljajo: Agentura Fournier poroča, da je neki Člen japonskega poslaništva izjavil, da nameravajo Japonci v slučaju, da se mirovna pogajanja razbijejo, poslati svoje brodovje v Baltiško niorje. V strokov-njaških krogih pa menijo, da tega ne bodo Japonci poskusili, ker bi njihovo brodovje utegnila zadeti slična katastrofa, kakor rusko pri Tsušimi. Izjava maršala Oyame o zvršetku vojne. Vojni dopisnik petrograjskega dnevnika nRustt je brzojavil: Razširja se govorica, da je maršal Oyama v Čantsfu izjavil odposlancem kitajskega prebivalstva, da prično lahko z delom na polju, ker da bo vojna kmalu dovršena. Japonski vohuni zasledujejo Witte-ja. Londonski »Dailjr Mail" poroča iz Now-' Yorka: »Evening Globe" piše, da zasledujeta Witte-ja, odkar je stopil na ameriška tla, dva detektiva, plačana od Japoncev. Ista da imata nalog paziti na vsako osebo, ki poseti Witte-ja in poizvedovati, ako se isti v resnici pogaja j z amerikanskimi bankirji radi novega posojila. Japonski načrti za bodočnost. Poročevalec londonske MMorm'iig Post" je brzojavil iz Portsmoutha nastopno: Izvedel j sem, da japonska politika in njeni cilji, ki jih j misbvjo doseči pri mirovni konferenci, temelji bistveno v nastopnem: Japonska stremi za tem, da postane velika država, čije srce bi bilo japonsko morje. To morje naj bi postalo japonsko notranje morje, čegar uhodna vrata se imajo kontrolirati potom protektorata nad Korejo ter z lastnino nad Korejsko cesto in s posestvom otoka Sahalina. Japonska noče dobiti samo posesti nad mandžursko obaljo, ampak hoče Rusijo prisiliti, da definitivno zapusti Mandžurijo ter se sama povzdigne na mesto J Rusije ža takozvanega zastopnika Kitajske, toda biti ima pripravljena, da se umakne, Čim bo Kitajska zmožna, da varuje zakon in red. Japonska hoče tudi prisiliti Rusijo, da odstopi oni del vztočne Sibirije, ki meji na japonsko morje in vsled tega bi morala Rusija odsto- j piti, oziroma nevtralizirat: Vladivostok. Japonska hoče preprečiti vsaki poskus katere si bodi evropske vlade, da bi ob japonskem morju, oziroma blizo njega postavila kolonije. Seveda je to v prvi vsti naperjeno bolj proti Rusiji, nego proti drugim državam. To je cilj, za katerim stremi Japonska in kateremu se mora Rusija prilagoditi, ako noče nadaljevati vojne. Preiskava o predaji Port Arturja. Preiskava se nadaljuje z veliko strogostjo. Zaslišanih je bilo že nad 100 prič, ki so vse izpovedale, da je general Kondratenko tako izboljšal vse utrdbe, da bi se bila trd- I njava Še vsaj dva meseca lahko držala. General Steselj ni storil ničesar v utrjevanje, tetam je le zapovedoval. Sploh pa je izročil trdnjavo Japoncem proti yolji ostalih gene- j ralov?! Mirovna pogajanja. Konference v Portsmouthe se vršijo. V seji 9. t. m. se je razpravljalo o iznienjanju poverilnih pisem in o vsporedu prihodnjih sej. Kakor se poioča iz Londona, bi bila Rusija pripravljena priznati japonski protektorat nad Korejo, žrtvovala bi vse privilegije v zasedenih državah, odstopila Port-Artur, Daljni in železnico; dovolila bi tudi ribarenje po vodah okoli Sahalina. Nikakor pa ne plača nobene odškodnine in ne odstopi Sahalina. Japonci pa zahtevajo najmanj 2 in pol milijarde odškodnine pa zasedanje otoka Sahalina. Kakor se vidi, bodo razprave o miru še precej trde l Gene sklene miru! Witte je baje sporočil s?oji vladi, da | Rusija nikjer ne dobi posojila, ako ne sklene miru. Tako da so se izjavili vsi francoski in ameriški finančniki. | Stroški za mirovno konferenco. Iz Ne\v-Yorka poročajo, da je država Newhampshire, kjer je mesto Portsmouth, prosila osrednjo vlado, da sme prevzeti stroške mirovne konference. — Zvezna vlada jo to dovolila, le opravo stanovanj prevzame sama. Ameriški židje pri VVitteju. Iz New-Yorka poročajo, de je Witte zelo prijazno sprejel poslanstvo ameriških Židov, ki mu je predložilo prošnjo za ravnopravnost ruskih zidov. \Vitte- je izjavil, da bodo židje po novi ustavi imeli iste pravice kot drugi narodi. Razgled po suetu. Krediti za državne železnice. — Dunajski I uradni list je priobčil zakon, s katerim se do-. voljujejo krediti za zgradbe novih prog. Vsi krediti znašajo od 1. 1905. do 1. 1908. kron 147,774.000. Krediti se ^orazdele tako: Za železnico čez Ture za 1. 1005. K 8,040.000, za 1. 1906. K 12,000.000; za železnico Ce- ! lovec (Beljak) Gorica-1/st-Sv. Andrej za leto i 1905. K 44,700.000, za leto 190(5. kron i 2,769.000; za Pirnško železnico ze 1. 1905. K 5,922.000. za 1. 1906. K 2,709.000. Od | J- 1905. do 1. 1908. se dovoli skupno za že-Wko čez Ture K 55,546.000, za črto Celo-vec-Trst K 79.429.000 in za Pirnško železnico K 8,691.000. Za pomnožitev voz na državnih železnicah se dovoli letos 11,800.000 K. Sestanek avstrijskega cesarja in angležkega kralja, — Povodom vojaških vaj, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca septembra na Češkem, pojde cesar Fran Josip v Plzenj, in tam se sestane z angležkim kraljem Edvardom, ki pride dne 16. t. m. v Marjine vare. Kriza na Ogrskem, — Poljedelski minister je izjavil, da ne namerava ostati v minister-stvu dlje nego do 15. septembra. Stranka, ki je na programu iz leta 1867., ima dotle sestaviti parlamentarno vlado, ali pa začne vlada z nasilnimi sredstvi, pri katerih pa on noče sodelovati. Čuje se z nova, da cesnr nikakor ne dovoli ogrskega poveljstvenega jezika v armadi. Govori se tudi, da vlada razpusti državni zbor ter poskusi potem zopet pridobiti večino s programom iz leta 1867. Če bi opozicija to sprejela, Feervarv takoj odstopi; naslednik bi mu bil grof Andrassv. Revolucijskl pozivi med vojaki, — Sodjaiisti so bili razdelili med vojake 14. pešp. tiskane pozive k uporu. Tiskovine so zaplenili. Stalni Obrtni Odsek. — V seji stalnega J obtnega odseka 8. t. m. so prečitali mnogo brzojavk, ki so jih poslala načelništva trgovskih zadrug in ki zahtevajo izpričevalo uspo- I sobljenosti za trgovinsko obrt. Poslanec Hueber } je grajal načelništvo „Zveze avstrijskih indu-strijcev", ki je opozarjalo ministerstvo za trgovino in za notranje stvari na nevarnosti, ki zadenejo industrijo zaradi posvetovanj obrtnega odseka. Nato sta poročala poslanca Schneider in Pacher o § 14., ki govori o posebnih predpisih za rokodelske obrti. Poslanec Pacher je izjavil, da bo pozneje poročal o izpričevalu usposobljenosti v trgovini in predlagal, naj se izloči trgovina iz rokodelskih obrtij. Sklenili J so po daljšem razgovoru, da se navedejo v zakonu rokodelske obrti, a izvzame se trgovina. V seji 9. t. m. se je razpravljalo o dokazilu usposobljenosti v obrti. Proti volji vladnega zastopnika se je sklenilo, da se sprejmejo v zakonski načrt obvezni izpiti za mojstre. Glede izpitov za pomočnike se je določilo, da se mora pomočnik izkazati ali z izpitom ali z večletnim delom v isti obrti alt pa s spričevalom kake obrtne šole. Glede učne dobe v kaki obrti se je določilo najmanj dve leti, največ pa štiri leta. Končno se je skle- I nilo, da se vojaškim profesionistom všteje vojaška doba v čas, ki se zahteva za dokaz usposobljenosti. Kaplan tat. — Geza Tot, ravnatelj paro-brodne družbe „AdriaK, je bil umrl zadet od kapi v Budimpešti. Ko so pregledovali zapu-j ščino, so zapazili, da manjka 150.00* > K. Pre~ J iskava je dognala, da je ukradel denar neki kaplan, ki je bil vzgojevatelj Totovega sina. Ko je Tot umrl- je ukradel sveti mož vrednosti v znesku 120.000 K pa hranilno knjižico za 30.000 K. Ta denar je dobil iz hranilnice, vrednosti je prodal, potem pa jo je popihal, kdo ve kam. Lep vzgojevatelj na katoliški podlagi! Ukor ŠkOtU BllCOnjIČii, — Mostarski ..Osvit" piše, da je škof Buconjič dobil iz Rima ukor zato, ker ci preprečil obelodanjenja svoje lepe spomenice o glagolici. To spomenico je Bu-conjič povodom škofovske konference v Rimu I izročil kardinalu Vanutelliju. „OsvitM pravi, I da ta ukor ne bo prav nit uplival na značaj patrijotiči iga škofa. Senjski škof dr. Mavrovič je pa dobil od papeža rimsko grofovatvo in čast škofa asistenta prestolja. „Osvit" stavlja to odlikovanje I v zvezo z rezultatom konference za glagolico 1 Laško vseufiilištoo vprašanje. — v nedeljo se I je v Tionu na Trentinskein vršil kongres trentinskih dijakov, katerega se je udeležilo 300 dijakov in mnogo deputacij iz Italije. Dijaki so vsprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo laško vseučilišče v Trstu ter bojkotiranje juridične fakultete v Roveretu. Laškim poslancem so dijaki radi njihovega vedenja izrekli grajo ter jih pozvali, naj delujejo bolj energično, sicer naj polože svoje mandate 1 Morilka Sfkore pomiloščena. — Frančiška Klein, ki je bila radi umora starca Svkore na Dunaju obsojena na smrt na vešalih, je pomiloščena. Smrtna kazen jej je spremenjena v 20 letno ječo. Umor in samomor v umetniško-obrtnem muzeju v Pragi. — Ponočnega čuvaja Sehanela v imeno- ! vanem muzeju so našli v neki dvorani mrt- ] vega v mlaki krvi. Morilec ga je zabodel s I kuhinjskim nožem. Čuvaj ga je najbrž zalotil, ko je hotel krasti umetnine. Ker se je morilec pobil, se je zavlekel na bližnji vrt in se tam obesil. Samomorilec je 26 letni suplent I Fr. Seltner. Tatvine V Trstu. — Tatovi so udrli ponoči v vilo Malvina v ulici Rossetti ter preobrnili l vse. Pobrali so vrednosti v znesku okoli 900 K. Okradeni posestnik Jurij Baker je bil z j družino na letovišču, tisto noč pa se je vrnil okoli polunoči domov. Tatvina se je izvršila | proti večeru. Ko je prišel ob 8. uri čuvaj, je že našel vse narobe ter se hitro prepričal, da so bili v vili tatovi, ko ni bilo nikoga doma. j Beda na Španskem. — V Sevili strada na tisoče delavcev; hranijo se od korenin in zelišč. V Utreri je množica ljudstva napadla zaloge mesarjev in magazine živil. V Dielbaju so bombardirali s kamenjem voz škofa, ker se je branil dati revežem miloščine. — Siti so v Španski le še mogotci in pa menihi! Kam j pride klerikalna država! I Ustava na Ruskem. — Zagotavlja se, da izide nn vsak način 12. t. m. carjev manifest, i s katerim se proglasi ustava na Ruskem. Sta- i novsko zastopstvo se ne uvede v ustavo. Ve- i liki knez Vladimir se je odločno uprl temu, da bi imelo plemstvo posebno zastopstvo. Mednarodni shod anarhistov, v Bostonu se bo vršil mednarodni shod anarhistov. Anarhisti nameravajo ustanoviti v Bostonu središče za vse anarhiste. V Boston je prišlo veliko tujih policistov. Zavitek z otrokom in denarjem- — P«?d nekoliko dnevi sta se pripeljala v Plenneur, malo mesto v francoski Bretaniji v avtomobilu neki gospod in neka gospa. Avtomobil se je ustavil pred hišo železniškega čuvaja ob uhodu v mestece. Tam je gospod vzel iz avtomobila neki zavitek ter * ga postavil na tla. Potem pa se je odpeljal, ker se je dalo hitro. Žena železniškega čuvaja je našla omot in v njem zdravo lepo dete, staro kakih 8 dnij. Pustila pa je omot tam, misleč, da že pride hitro kdo ponj,pAli"ker ni bilo nikogar, je vzela dete k sebi neka drnga žena. Ko je izvila dete iz omota, je našla pod njim 50.000 frankov v bankovcih. Žena železničarjeva je bila vse iz sebe, zakaj da ni ona vzela otroka k sebi. Žepni faf V Vlaku, — V ponedeljek ponoči se je peljal lesni trgovec Anton Žnidaršič iz HrašČ iz Trsta v Ljubljano. Na poti se mu je predstavil neki mlad človek za pivovarnarje-vega sina v Reininghausu. V vlaku je Žnidaršič zaspal ter se zbudil v Ljubljani. V restavraciji je zapazil, da mu je zmanjkala denarnica iz žepa. Naznanil je to policiji, ter se potem odpeljal s prvim vlakom v Trst. Pri Brezovici je zapazil, da je stopil v vlak oni mladenič. To je naznanil tržaškemu redarju Vodopivcu, ki je bil slučajno v vlaku, ta ga je aretiral. Našli so pri njem 2029 K, manjkalo je 960 kron; rekel je o teh, da ne ve, kje so, morda I jih je zgubil. Ta je bil torej tat, ki je okra-del Žnidarčiča, ko je spal. Peljali so ga v Trst. Piše se Iv. Kalman h Budimpešte. Katastrofa na leipiel. — v sprembergu v Nemčiji sta trčila skopaj dva vlaka. Mrtvih je i 17, ranjenih 150. V Sprembergu bi bil moral pni vlak čakati bi zoviak, ali pa pomoti po-stajenačelnika je šel vlak naprej ter se je tako zgodila nesreča na nekem ovinku. Vso reč pa še oblasti preiskujejo. Laiki anarhisti v Londonu. -— Dva laška državljana, po imenu Antonelli in Barberi, so [ prignali pred sodnijo v Londonu, češ, da sta z okrožnicami v laškem jeziku delala Da to, da bi se umorilo laškega kralja. Anarhist Na-roditotti je tiskal tak poziv v 1000 izvodih. Nekateri listi pišejo, da je z zaporom teh ljudij odstranjen začasno komplet proti laškemu I kralju. Sodna razprava je preložena. 4 vojaki umrli vsled solnčarice, 50 bolnih. — „Naprzod" poroča, da je zadela v soboto na maršu pri Jaroslavi solnčarica /eč vojakov. 4 so ostali mrtvi, kakih 50 je nevarno bolnih. Vojaki so morali marširati pri vročini 40 °; padali so po tleh kot muhe. Zdravnikov ni bilo poleg; šele kasneje so prišli nesrečnikom na pomoč. Milijoni V Vatikanu. — Povodom druge obletnice kronanja papeža Pija X. mu je izročil, kakor poročajo iz Rima, monsignor Marzolini velike svote denarja. Ta duhovnik je bil zaupnik papeža Leva XIII., ki si je nabral v dolgem svojem papeževanju denarja kot peska. Lani je izročil papežu velike svote kardinal Gotti. Vojaštvo na mejah. — »Hrvatski Branik« piše, da bo nameščeno vojaštvo po večjih krajih v Sriemu, tako v Lačarku, Martinei, Jarku, Hrtkovci itd. in sicer vojaštvo iz Gornje in Nižje Avstrije. Poravnava družbe sv. Cirila in Metoda z gospodom Ivanom Matom. Družba sv. Cirila in Metoda je že koncem minulega leta naznanila g. I. Jcbačinu, tovarnarju in trgovcu v Ljubljani, da ga ne smatra več zalagateljem družbine kave zaradi dogodkov, ki so slovenski javnosti znani. Ker se v teku Časa razmere med g. I. Jebačinom in družbinim vodstvom niso oblažile, pač pa izdatno poslabšale, izreklo je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda po večkratnem posvetovanju v svoji seji dne 25. svečana 1905., da obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med g. I. Jebačinom in družbinim vodstvom ni voč mogoča. Da bi mogla skleniti novo pogodbo s kakim drugim zalagateljem, zahtevala je družba sv. Cirila in Metoda sodnim potom od g. 1. Jebačina, naj isti prizna z njim sklenjeno pogodbo o zalaganju in prodajanju kavinih suro-gatov in sladne kave v korist družbe sv. Cirila in Metoda za razveljavljeno in naj izbriše varstvene znamke z znaki naše družbe. --Popisano energično postopanje družbiuoga vodstva je privedlo slednjič g. I. Jebačina do spoznanja. Med sodno obravnavo dne 28. rožnika 1905. je prosil toženec za preložitev obravnave v to svrho, da se morda vendar le po ravna z družbo. Sodišče je v to privolilo in obravnava se je preložila na 10. dan malega srpana. V razgovoru z družbinim vodstvom je ta dan priznal g. I. Jebačin, da je postopal do družbe nepravilno, ko je začel prodajati na svojo roko poleg „Družbine kave" tudi »Zvezdno kavo" ter tako delal škodljivo konkurenco „Driižbini kavi". Od »Zvezdne kave" ni dajal namreč družbi nikakih prispevkov. Tudi je priznal ta dan, da je vsled tega njegov«, pogodba z združbo sv. Cirila in Metoda res razveljavljena. Svoje postopanje napram družbi je določno obžaloval ter zagotovil, da hoče povrniti vso škodo, ki jo je zaradi tega imela družba sv. Cirila in Metoda. Tako je prijela družb?, sv. Cirila in Metoda zadoščenje. Ker je g. I. Jebačin zadovoljno priznal to, kar je družba sv. Cirila in Metoda sodnim i potem zahtevala od njega, odpadlo je na 10. dan J m. srpana napovedano nadaljevanje obravnave | in sodnikom ni bilo treba izreči nad gosp. 1. 1 Jebačinom razsodbe. Podpisala se je ta dan vpričo delegiranega sodnika, gospoda dež. sod. svetnika Ivana-Kavčnika, nova pogodba med družbo sy. Cirila in Metoda v Ljubljani in g. I. Jebačinom za dobo 5 let, tem načinom, da se po preteklih Štirih letih obojestransko lahko odpove, družba pa tudi pred, ko bi g. 1. Jebačin ne izpolnoval pogodbe. V tej na sodišču izdelani in vpričo njega podpisani pogodbi se g. I. Jebačin zavezuje dajati družbi v pogojenih obrokih natančno določenih prispevkov od vseh vrst kavinih izdelkov, naj jih prodaja pod kakoršnokoli znamko ali pod kakoršneui koli imenom, torej tudi od „Zvezdne kave". i T .vzeta je samo kava, ki jo prodaja v korist | družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, od katere g. I. Jebačin plačuje prispevke naši ta-mošnji družbi — posestrimi. Vodstvo družbe s;. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi tort4 slavno slovensko občinstvo, da vse tozadevne neprijetnosti pozabi, kakor jih je ono pozabilo; drug drugemu odpustiti je itak velškrat potrebno v življenju. Zato naj vam bodo, Slovenci, izdelki nPrve jugoslovanske tovarne kavinih suroga-tov in sladne kave" s to našo izjavo priporo-' čani. Dohodki od njih so nam vsled novega pogodbnega pisma izdatno izboljšani — kdor | kupuje izdelke te tovarne, podpira istočasno družbo av. Cirila in Metoda. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1905. Preklic.*) Podpisana preklicujeva vse razžaljive besede, izrečene dne 30. julija i 1. proti družini Petra Rosolen, in potrjujeva, da od najine strani je družina Rosolen na najboljšem glasu. T. R. in p. K. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahtev« tiskovni zakon. ,.Na .Yelik,i Šmarn dqe 15. avgusta 1.1, rib 3. uri pop. vršila se bode običajna ¦ jamska veselica z godbo, plesom in petjem pri izključno električni zazsuetljaui cele jame. ^Mopoioa S 1L za osebo. Konec ueselice ob 6, uri zuečer. F. Podberšič, avtom kamnoseški mojster, Gorica. Tržaška ulica št 17. se slavnemu občinstvu- za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi jiriprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. Razpis rirnuBo slažbe. Razpisuje se služba občinskega zdravnika za občine bovškega sodnega okraja s sedežem v Bovcu. ' Letna plača je 2000 K. Ogled v zdravnikovem stanovanju 50 v, na bolnikovem domu loco po dnevu 80 v po noči 1 K 60 v, zunaj liga vizite in voznine po oddaljenosti. Zahteva se zmožnost slovenskega ali vsaj kakega izmed slovanskih jezikov. S potrebnimi spričevali opremljeno prošnje vložiti je pri Županstvu v Bovcu do tO. septembra 1905. Županstvo Bovec, dne 9. avgusta 1905. ŠlllH?, župan. Išde se učenca za knjigarno in trgovino z muzikalijami * • in umetninami. ' Ponudbe na: Goriška tiskarna fl.Gabršček. Ogrska *¦•„ «| iz Seg-edina cvetlična paprika us? xz priznano izvrstne vrst«;. Lastni pridelek kg za K b. Razpošilja po povzetju od I kg dalje fninko. Nadaljuo posebnosti: Slanina, Ogrski Balami itd so zaračunajo najeeneje- Razpcšll]al»lca tsakotrsisili aeželnlh pridelke! Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VU. Ovodagasse 22 Papir za smotčice (cigarete.) Na drobllO i« na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in laflu) flida flristo-cratique Club Isa fleur - Dob Riual >* - Regal. Zaloga higijeniških „RoSS!JSkih giljz" i« Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotžic. — Mcdeusi cevka za izdelovanje smotčie. . fJi^kupccir) izdaten popust. Knjigarna in papirnica A Gabršček v Gorici. ^«n)lje^id poHoeženc grofij« ©orišH« In ©padišl^e s -»• •*- ¦*¦'"^všteti) in okolico ¦«©¦ ^r •«*-' narisal E. Pombig izdala in založila slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K9- Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 5'—. Slovanska knjigarna M M fl. GflBRŠČCK u Gorici m m priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album »Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan 4 K. Aleksandrov: Pesmi in romance, broS. 3 K 50 li, oleg. voz. R K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trento, broš. i K 60 h, eleg. vez. 8 K. Cankar Ivan; Vinjete, broš. 3 K 80 h, eleg. v platno vez. 1 K 00 h. •-¦• Jakob Ruda, drama, broš. t K 21 h. Za narodov blagor, komedija; broS, 2 K, eleg. v platno vez. 3 K. - Knjiga ta lahkomiselne ljudi, bron. 2 K 50 li, oleg. v pj.','i vez. 3 K '0 h. Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. - Erotika, II. izdaja; broš, 2 K, eleg. vez. 3 K SO h. • Hiša Marije Pomočnice, broš, 2 K, eleg. vez. 3 K ft Hi. -- Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez, 3 1C 20 h. Cehov Anton : Momenti, broš. 3 K, eleg, vez. 4 K, Jelovftek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jclovšek Krnestina: Spomini na Prešerna, broS. 2 K, eleg. v platno vež. 3 K 40 h. Dr. llešifi Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broS. 50 h. Kersnik Janko: Zbrani spis!. I. sešitek. Cjrklamen, broš. 2 K 50 h. II. sešitek. Agitator, broš. 2 K 50 h. IH. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h. IV. sešitek. Lntrski ljudje, Testament, broš. 2. K 50 h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2K50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Cčetov greh, broš. 2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 K. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po 6 K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cvklamcn in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament III. zvezek: RoSlin in Vrjanko, Jara gospoda in Očetov g^eh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- , Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Pran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton ASkere, Studie, broš. t K «0 h. K veder Zofka: Iz naših krajev, broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 4 K. Mu mik Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 it, eleg. vez. 3 K 50 h. Murnik Rado: Bacek v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezijo. Uredil A. Aškerc, broš. 1K 40 h. Elzevir izdata 3 K. Dr. Sorli Ivo: Človek in poL broš. 2 K 50 h, eleg. vez. 3 K 50 b. Trdina Franc: Bahovt notarji in Iliri, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K 50 h. - Bajke in povesti t, broš. 2 K, eleg. vez. 3 Km h. Vasiceva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 6 K, 6 K, po pošti 6 K 5-» h. Tseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: CaSa opojnosti, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K. Zupančič Oton: čez plan, broš 2 K, eleg. v usnje v^z. S K. Za mladino: Pisanice. Pet-mi za mladino. Zložil Oton Zupančič Kartonirane 80 h. Medvedji lav. Cukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Ha rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Karton nirano 80 h. Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S B koioriranimi podobami, eleg, vez. 2 K. Rove pravljice iz tisoč' in ena noč. S koioriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijskl atlant rfestavil II. Loutoraann. SJo-venski mladini razložil A. Pavlin, Si tabel s 255 koioriranimi slikami in 57 strani besedila, Trdo vez. (i K. Dobri otroci, Kolorirane slike b pesmicami. Za nainežnejšo mladino. Cena 24 h. Rase domete živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Brcš. 40 h. Drobit v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobit v podobah. Leporollo-izdajn (sliko so napoto na močni lepenki s platnonimi hrbti, in sicer na eni strani .Drobiž", na drugi pa »Noše domačo živnli«). Cena l K 50 h. Noctova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami, Kolorirana izdaja. Cena t K jO h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji 1 K (10 h Muzikalije: Podoknica iz Teharskih plcmiCov za klavir. Hoff- meister K., t K. Pesmi it visoki glas s spremlievanjem klavirja. HoMmeistcr K., 1 K r,o h. Trije jahaCi, melodram za klavir. Hoffmeister K., Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura 3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. 2 K 40 h. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savin.. 1 K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K 60 h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. 2 K. Bela Ijubljana, valček za klavir. Parma Viktor. i Ijubljana 2 K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za, klavir. II. zvezek, Gerbič Fran, 3 K. MožiČek. Enodejanska pantomima za klavir. Ipavec 5 K. Tri pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 9 K &0 h. legijonarji. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptifica, glasno. Pesem za soprpn b klavirjem. 1 K 20 h. II. V pelju oglasimo. Možki zbor s klavirjem i K 80 h. III Kuplet za moški glas s klavirjem t K. IV. Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem, l K 80 h. V. Ptička. Za Bopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje b klavirjem 1 K 20 Ji. RokovnjaCl. Uglasbil V. Parma. I. Uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K. III. Zora vstaja. Za sopran l K. ¦, IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil .V. Parma i K sO h. Ista za citre l K. .,,..- ZdravHce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napevih za Irtavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Fotpourri po slovanskih napetih za klavir. Zložil V. Parma 3 &¦' . Za citre: Tenec slovenskih pesnij za citre. Mešiček Jos. II. natis, i K 40 h. .-'"*¦ „ Slovenski citrar It L Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. ! '^ ^ Slovenski citrar St- 2. Koželjski Fr. S., Na vasi fantaz., 90 h. ' , Pouk v igranju na oitrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek, 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h. koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja kolek' A. Qabršček. f)ostoji)sl{a jatt)a Postojnska jan)a Mm & Čl : v Gorici Stolni trg B. 9 (Piana Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev ranili sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako; popravo šivalnih strojev, dvo- j koles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Odlikouana pekarija in sladčičarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila terobflubjja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. 1HT0IIV« PfflKO ff^s^ Gorica ^^^ priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva „prazdrojtt iz sloveče češke »Meščanske pivovarne" in domačega - žganja I. vrste v steklenicah, katerega pristnost se jamči. Zaloga ledu, kateri se oddaja le r.a debelo od 50 kg naprej. Vino .dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avBtrrjsko-ogrske države v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Gene zmerne. Postrežba poštena in točna. -«»aB»UKfl*._ • Gorica Gorica Klimatifino zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. ¦— Elek-UJ^I trični avtomobil-omnibus k vsem \m[ hrzovlakom in po potrebi. — [Lj Velik park pretežno z eksotiškim |§nj§| rastlinstvom. — Mirna, krasna m\ lega, nič prahu, kakor nalašč « za one, ki hočejo prijetno in h|M mirno preživeti nekaj časa v \m norici. — Izborna kuhinja in L|klet. — V hotelu je obsežna w( knjižnica. »Dijaški dom." Učenci in dijaki vsake starosti se vzamejo prihodnje šolsko leto na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo. Cene zmerne. Josip Coroš, v--Gorici, Via Ponte Isonzo 6 bampijone, krožnike, prtiCe iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček. Anten Potatzky v Gorici Na sredi KtiStoIjii 7. TRGOVINA Na 0R0BN0 IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškegt In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje/ POTREBŠČINE za krojaie in čevljarje. Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. iišna obuvala za vse letne čase. , Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošniarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 8 RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta počenši s 1. avgustom tek. leta — vsled pridobljene koncesije od obrtne "-'* sprejemati.vsa naročila" električne luči *• M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da; se bode. slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Huge! Mehanična delavnica. \ Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico štev. 13. Lekarnarja A. THIERHT-jev BALZAM Posten le k ."*^ ¦¦"'••¦¦¦ varstveno znamko zelena nuna. Najstareje ljudsko sredstva proti prsnim in. pljučnim boleznim, kaliju, riganju, ždodCnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, inflttenci, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsakd pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 d?0j-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. pristno Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavientrol) HajmoJneJie Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah ia ranah. Steno s sprem-niccin poštnino vred: 2 lončka K 3'60. Tri tuo je lino iz lekarn« pri angeljn varuhu A. TBIpRT-ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatiai kamor.*jiRj se n*»Uyl]ijo naročila. Da ta zdravila gotovo uSinkir ; ter. so nonadomostna, priCuje broSuricft s tisoCerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu,' ali se isto dopčslje posobej na zahtevo. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacafstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni Beji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vloga se obrestujejo po 4';,%. Stalne vloge od 10.001» kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 5','%, na varščino ali zastavo in na menice po 6^. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stan)« 31. deo. 1901. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. —Hranilne vloge 1,554 989 13. — Posojila 1 570810 39 — Vrednost hiš 110 675- - (v resnici bo vredre več). — Reeorvni zalog ?•=> 101*01. Hranilne vloge se sprejemajo od Vsakogar. .Telefon fit. 79. »*«> Mizarska zadruga *¦« v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje nsgrazličnejša pohištva useh slogou —.—...........- ., . ter 8prejema v delo vsa večja stavbena dela. -;,:;:;:.-,,—t........ Podružnica v Trstu Via dl ?*lasza vecrrtla 1. Podružnica v Spijatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. HRISIDFtE Namizno orodje in posodje vseh vrst Priznano težko posrebnijunc najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, $aj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-, dinjstvo itd. —¦ C. kr. dvorni založniki Ghristofle & C.ie - I. Opernring 5 (Heinricltsliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopane po prekupdh. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Ghristofle. Prva konstantni zaloga olja Henrik Curiel Tekališ&e Jos. V-rdi. GORICA TekališčeJos, Verdi. Specialrteta oljkinega olja j Srednje vrste a 32 kr. Titer line „ „ 36 , n ^ h Istre .» 40 , M „ Corfu » 48 „ 00 » Bari » 56 „ Cij „ Molfette h -64 „ o 1 „ Provence » 72 „ ix\ j« » Monte ,-• r S. Angela '» 80 , n 1 «L«ke n 96 „ „ Sprejemajo se naroČila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brazplacno pošiljanje na dom, Nova zaloga in trgovina v Goric*, Židovska ulica M. 22. Velika zaloga olja, jajc, surovega in kuhanega masla ter vsega v trgovino jesivin spadajočega Ker kupujem blago v veliki m no" zini, lahko postrežem si. občinstvu s tako nizkimi cenami, da se ne bojim nobene konkurence. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča Alojzij Brate Božjast* Kdor trpi na loZjasti, krčih iu dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, . o teh boleznih. Dobiva so zastonj iu fmnko v prta Schwannen • Apoteke, Frankfnrt a. M. ftanttrf vahtovonn hrttF.nlflŽllO.