UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B E N I VESTNIK LJ U B L J A N A , J U N IJ 1 977 A LETNIK 26, ŠT. 6, STR. 97-132 D Udarni, kladivni in čeljustni drobilec — izdelki Mehaničnih obratov na mednarodnem velesejmu v Zagrebu. Proizvodni program »MEHANIČNIH OBRATOV» podjetja obsega: čeljustne in udarne drobilce, kladivne mline, vibra­ cijska sita, dozirne naprave, vibracijske in elektromagnet­ ne dodajalce. Poleg tega še transporterje, kompletne od- praševalne naprave za drobilnice kamnolomov in asfaltne baze, elektro opremo ter kompletne separacije kamnolomov in gramoznic. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 6 — LETNIK 26 — 1977 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave G ovor podp redsedn ika Izv ršnega sve ta Skupščine SR S lovenije Articles, studies, proceedings to v a riša Zvoneta D ragana ob tridese tle tn ic i SGP »Slovenija ce­ ste« dne 17. ju n ija 1977 ............................................................................ 98 S plošno gradbeno p o d je tje »Slovenija ceste« ob tr id ese tle tn ic i 102 30 y ears o f »Slovenija ceste« IVAN ZIDAR: Razvoj novih stro jev v M ehaničnih o b ra tih SGP »Slovenija ceste« 114 D evelopm ent of new m achines in the p lan t fo r m echanization E R N E ST OROŽIM: A bsorp tivn i m ineraln i ag regati v a s fa l tb e to n u ....................................121 A bsorp tive m ineral aggregates in asphalt-concrete Iz naših kolektivov B .F . From our enterprises Ob ju b ile ju SGP »Slovenija c e s t e « ........................................................ 124 BOGDAN MELIHAR: N ovice iz k o l e k t i v o v ..................................................................................126 Inform acije Zavoda za raziskavo V IK TO R TURNŠEK: materiala in konstrukcij Ljubljana P a ra m e tr i seizm ične odpo rn o sti zidanih z g r a d b ...............................129 Proceedings of the Institute for m aterial and structures research Ljubljana G lavni in odgovorni u redn ik : SERG EJ BUBNOV Tehnični u redn ik : BOGO FATUR U redniški odbor: JANKO BLEIWEIS, VLADIMIR ČADEŽ, MARJAN GASPARI, DUŠAN LAJOVIC, M ILOŠ MARINČEK, SAŠA ŠKULJ, VIKTOR TURNŠEK R evijo izdaja Zveza društev gradben ih inženirjev in tehn ikov S lovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, te le fon 23 158. Tek. račun p ri SDK L jub ljana 50101-678-47602. T isk in vezava CGP D elo. R ev ija izhaja m esečno. Letna n a ročn ina skupaj s č lanarino znaša 100 d in , za študen te 38 d in , za p o d je tje , zavoda in ustanove 500 din Govor podpredsednika Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije tovariša Zvoneta Dragana ob tridesetletnici SGP „Slovenija ceste” dne 17. junija 1977 1 Današnja slovesnost ob trideseti obletnici obstoja Splošnega gradbenega podjetja »Slovenija-ceste« ima še poseben pomen, saj je povezana s praznova­ njem velikih Titovih in partijskih jubilejev v zgodovini nove Jugoslavije. Se­ veda je praznovanje kolektiva, ki je že tri desetletja tesno povezan tako z dinamičnim razvojem Slovenije, kot tudi z neslutenim razvojem celotne Jugo­ slavije, najlepša priložnost, da na mejniku desetletij v razvoju večine jugoslo­ vanskih delovnih organizacij, ki so zrasle na pogoriščih druge svetovne vojne, napravimo prerez na nekem razpotju, vendar predvsem z namenom, da bi opre­ delili izhodišča za še intenzivnejši razvoj v prihodnosti. Zares ni nobeno naključje, da je ime »Slovenija-ceste« zapisano s pomemb­ nimi projekti v razvojnih programih malone v vsaki slovenski občini, kot tudi ni naključje, da je razvojni program vašega kolektiva temeljil na načelih po­ stopnega vključevanja v mednarodno delitev dela s tehnološko zahtevnejšimi nalogami. To je rezultat jasno začrtane razvojne politike, v kateri je tako očitno sozvočje med realno ekspanzijo, skladno z možnostmi in zahtevami na domačem in tujem tržišču, in neprestanim izboljševanjem kvalitete in raznovrstnosti v ponudbi. To je obenem tudi rezultat skokovitega razvoja, ki je tako značilen za gradbeno operativo in stanovanjsko izgradnjo, kot tudi za gradnjo visokih in industrijskih zgradb. Če si razgrnemo širni zemljevid, na katerega so označeni vaši uresničeni projekti, od prve jugoslovanske avtoceste Beograd— Zagreb, ki je bila pravi delovni podvig, če upoštevamo takratno razpoložljivo znanje in delovno mehani­ zacijo, preko avtocest Ljubljana—Koper in Ljubljana— Zagreb, s takšnimi od­ seki, kakršni so drzne serpentine pri Črnem kalu ali predor pri Šmarju, do naj­ sodobnejših avtocest, kakršni sta hitri cesti Unec—Postojna in Hoče-Levec, ki sta vrhunski dosežek tudi s tehnološkega vidika, je šele razvidna blesteča bi­ lanca tridesetih let. Zastavice z imenom »Slovenija-ceste« so zasajene v Libiji okoli Bengazija in Tripolija, kot tudi v Iraku okoli Nasira in Tisaina. Letalske steze v Tripoliju, Splitu, Zadru, Pulju, Ljubljani in Mariboru vračajo spomin v razgibano preteklost. Tudi danes se lotevate mnogih velikih projektov, ki dajejo še močnejše spodbude tehnološki in ekonomski ekspanziji, na primer gradnje štiripasovne hitre ceste Dolgi most— Vrhnika, dovodnega kanala HE Srednja Drava 2 in as­ faltiranja akumulacijskega jezera na največji slovenski hidrocentrali. Gre torej za vrhunske dosežke, s katerimi soustvarjate podlago za kvalitetnejši in sklad­ nejši družbeno-ekonomski razvoj Slovenije in vse Jugoslavije. Vaša tridesetletna razvojna bilanca je nedvomno izredno bogata, tako v razvoju samoupravljanja, kot v doseganju dohodka in krepitvi materialno-tehnične in kadrovske baze. Nanjo ste lahko upravičeno ponosni. To zna ceniti tudi širša družbena skupnost. Ta bilanca je najboljše jamstvo še hitrejšega napredka v prihodnje. V svoji globalni oceni nekaterih problemov, s katerimi se soočate tudi vi, delavke in delavci »Slovenija-cest«, bi se zadržal predvsem na dveh, treh stra­ teških točkah v uresničevanju družbenega plana SR Slovenije, o katerem prav­ kar tečejo poglobljene razprave v vseh okoljih, vendar s posebnim poudarkom na področju cestne infrastrukture, gradbeništva in industrije gradbenega ma­ teriala, torej v trikotu, kjer je zajeta tudi pretežna dejavnost vašega delovnega kolektiva. Če vzamem v svojem razmišljanju kot izhodišče družbeni plan Slovenije za obdobje 1976 do 1980 in'dogovor o temeljih družbenega plana, potem je povsem očitno, da je cestna infrastruktura med temeljnimi planskimi prioritetami. V obsežnem programu, v katerem pa so vendarle v ospredju odseki avtocest ozi­ roma hitrih cest Dolgi most— Vrhnika, Črnuče—Dolgi most, predor Karavanke, mestni del hitre ceste skozi Maribor, rekonstrukcija mejnega prehoda v Šentilju, magistralne ceste skozi Celje, obalna cesta in mejni prehod Vrtojba s priključki, je predvideno financiranje z združevanjem sredstev iz dohodka gospodarstva, povečanim pritokom sredstev od pogonskih goriv, inozemskih posojil in posojil občanov, s tem, da bi sredstva iz navedenih virov znašala predvidoma okoli 4,2 milijarde dinarjev. To je obseg sredstev za novogradnje, medtem ko je ce­ lotna investicijska vsota, predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana razvoja magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji za obdobje 1976 do 1980, še precej višja, okoli 11 milijard dinarjev. Če upoštevamo, da zadoščajo dosedanji viri sredstev le za redno in investicijsko vzdrževanje obstoječega omrežja, potem se zastavlja z vso aktualnostjo zahteva po povečani udeležbi cestnega gospodarstva v sredstvih od pogonskih goriv, na račun prerazdelitve temeljnega prometnega davka od diesel goriva in povečanja prispevka za ceste pri bencinu in diesel gorivu. Konkretni predlogi so ravno v teh dneh predmet pospešenega medrepubliškega usklajevanja. Takšna opredelitev je končno še posebej utemeljena, če ugotovimo, da so se začela med pomembnejšimi projekti dela le na hitri cesti Dolgi most— Vrh­ nika in na Karlovškem mostu v Ljubljani, medtem ko so ostali objekti v raz­ ličnih fazah priprave za gradnjo: v pripravi so projekti za avto cesto Naklo— Ljubljana, mestno obvoznico okoli Ljubljane, rekonstrukcijo Celovške in Pre­ šernove ceste v Ljubljani, hitro cesto skozi Maribor in obalno cesto. In vendar je tudi povsem očitno, da niso vzrok za prepočasno uresničevanje nekaterih projektov na področju cestne infrastrukture le razpoložljiva finančna sredstva. Projektiranje in razreševanje lokacijskih vprašanj, nerazumljivo dolgi postopki pri izdajanju ustreznih soglasij in dovoljenj, tako na republiški kot tudi na občinski ravni, lokalistični interesi, razdrobljenost programov in sredstev, veliko število manjših objektov in gradbišč, že imajo močan vpliv na razvrednotenje finančnih sredstev, pa tudi na pospešeno inflacijo na tem pod­ ročju, čeprav ne manjka notranjih rezerv tudi v temeljnih organizacijah zdru­ ženega dela na področju gradbeništva. Glede na stanje cestne infrastrukture v Sloveniji in naglo rast cestnega prometa, je nujno, da posvetimo maksimalno pozornost vprašanju uresničeva­ nja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 na področju izgrad­ nje cest, saj bi preveliko zaostajanje v dinamiki imelo resne posledice za ce­ lotno gospodarstvo Slovenije. Kljub predvidenemu povečanemu prilivu sredstev iz naslova pogonskih goriv pa moramo računati s tem, da so in bodo omejene materialne možnosti, kar bo slej ko prej vplivalo na ostrejšo selekcijo v planskih prioritetah na področju izgradnje cest in v časovni dinamiki njihove realizacije. Morebitna odlaganja posameznih projektov bodo potrebna predvsem tam, kjer ne bomo uspeli pravočasno pokriti finančnih konstrukcij z zanesljivimi viri, ali pa tam, kjer ne bodo zagotovljeni ostali pogoji. III Gradbeništvo, industrija gradbenega materiala in stanovanjska izgradnja, to je klasični proizvodno-dohodkovni trikot, v katerem je nujno vzpostaviti takšne organizacijske povezave, da bo načrtovanje pospešene gradnje hkrati tudi vzpodbujalo združevanje na trajnejših dohodkovnih osnovah. Sedanje sta­ nje, še posebej v industriji cementa, je obenem tudi značilen primer, kako je prihajalo v Sloveniji v preteklih obdobjih do izrazitejših prekinitev v repro­ dukcijskih tokovih. Res pa je sicer, da so vzpodbudne nekatere oblike združe­ vanja dela in sredstev, ki so zagotovile, da bo gradnja sodobne cementarne v Anhovem zaključena predvidoma 15. septembra letos, vendar je tudi res, da je prišlo do letošnje »cementne krize« predvsem zaradi rednih remontov in ne­ predvidenih okvar v obeh slovenskih cementarnah, Anhovo in Trbovlje. Ust­ rezni republiški organi že proučujejo pravo naravo tako imenovanih notranjih vzrokov. Ne gre pa prezreti tudi drugih vzrokov, predvsem pomanjkanja uvoz­ nega klinkerja in izredno ugodne sezone za visoko gradbeno aktivnost. Že aprila so se v Gospodarski zbornici Slovenije in Jugoslavije dogovorili proizvajalci in porabniki cementa za takojšen intervencijski uvoz. 'Vendar se ta dogovor še ne izvaja. Nesporno je takšno stanje obsodbe vredno in terja odločnejše ukrepe in zaostritev odgovornosti. Po zadnjih poročilih bodo uvozne količine zagotov­ ljene konec junija in v juliju. V stanovanjski izgradnji je načrtovana dinamika 13.000 stanovanj letno v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 presežena, saj je bilo v letu 1976 zgrajenih 14.428 stanovanj, od tega okoli 2300 solidarnostnih stanovanj za družine z niz­ kimi dohodki, mlade družine in starejše občane. Po prvih ocenah pa bo v letu 1977 zgrajenih okoli 14.000 stanovanj, kar kaže, da se družbeni plan v stano­ vanjski izgradnji uspešno izvaja. Kljub temu imamo tudi tu dosti težav! Osnovni problemi so: pomanjkanje komunalno urejenih stavbnih zemljišč, tehnološka in organizacijska razdrobljenost gradbene operative in premajhno povezovanje z industrijo gradbenih elementov in instalacijskih sklopov, kar se odraža v omejeni sposobnosti gradbene operative pri večjih objektih in počasni gradnji, kot tudi v visoki ceni kvadratnega metra. Stanarine ne omogočajo normalnega vzdrževanja in enostavne reprodukcije, kaj šele razširjene repro­ dukcije stanovanjega sklada. Obenem pa neizkoriščena sredstva za stanovanj­ sko gradnjo pri poslovnih bankah opozarjajo na neurejena razmerja in nesklad­ ja na tem področju. Dohodkovni odnosi niso razviti in še vedno je močno prisotna podjetniška miselnost na področju stanovanjske graditve. Ta se končno izraža v gibanju cen, vztrajanju na stroškovnem načelu v oblikovanju cen v stanovanjski grad­ nji, in v pomanjkanju odločnejših prizadevanj za povečanje produktivnosti v gradbeništvu in uveljavljanje kvalitetnejših elementov v stanovanjski gradnji. Analiza uresničevanja družbenega plana Slovenije prav tako kaže, da zao­ stajamo v uvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, ki naj bi po­ stopoma nadomestila gradnjo za tržišče. Dejstvo je namreč, da dajejo nespre­ menjeni predpisi financiranja še vedno prednost gradnji za trg. Dokler se ne bo uveljavila družbeno usmerjena stanovanjska gradnja, bomo še vedno priča neusklajenosti in neorganiziranosti pri odkupu in komunalnem urejanju zem­ ljišč, kakor tudi dolgotrajnemu usklajevanju pri izdelavi in sprejemanju urba­ nistične dokumentacije. Pri izvajanju gradbeniških del in dejavnosti gradbene operative v celoti je potrebno zaostriti odgovornost za roke, kvaliteto in ekonomičnost, pa tudi brezkompromisno zavrniti vsako neupravičeno dviganje cen. Naloga gradbene operative je stalno usposabljanje za kvalitetnejše in racionalnejše delo doma in na tujem. Tudi od vas pričakujemo, da se boste v prihodnje pogumneje usmer­ jali tudi na tuja tržišča, v povezavi z različnimi partnerji, da bi zagotovili kom­ pleksno ponudbo. Ostreje se moramo spopadati z različnimi monopolističnimi tendencami v gradbeni operativi, kjerkoli se pojavljajo, v Sloveniji ali v Ju­ goslaviji, in zavirajo zdravo konkurenco v samem gradbeništvu. Za gradbeno operativo je zelo pomembno, kako se giblje krivulja investicij, zlasti gospodarskih. In obratno, kvalitetna realizacija investicijskih programov je v dobršni meri odvisna od sposobnosti gradbeništva, in seveda tudi od drugih izvajalcev ter dobaviteljev opreme. Mnogo je razlogov, zakaj je prišlo v letu 1976 in prehodu v leto 1977 do stagnantnih trendov v investicijski aktivnosti, vendar je pričakovati oživljanje v naslednjem obdobju, če upoštevamo, da intenzivnejša gospodarska rast, ki se sicer že umirja, vzpodbuja takšna gibanja. Seveda pa ostaja dejstvo, da imamo v Sloveniji trenutno premalo kvalitetnih investicijskih programov, kot je tudi dejstvo, da je v precejšnjem številu TOZD premajna aktivnost na tistih pro­ gramih, ki bi zagotavljali hitrejšo modernizacijo in avtomatizacijo delovnih postopkov. Problem so tudi sredstva, zlasti ker upada interna akumulacija v TOZD in dotok tuje dodatne akumulacije. Očitno je, da iz novoustvarjene vrednosti premalo namenjamo za investicije v osnovna sredstva gospodarstva. Če je ocenjeno, da so glavni vzroki za precejšnje zastoje v nekaterih investi­ cijskih projektih tudi: restrikcije in dolgotrajni postopki pri uvozu, nesolidnost domaćih dobaviteljev opreme glede rokov, kvalitete in cene, potem takšna prak­ sa vsekakor zavira intenziviranje strukturnih sprememb v smeri dogovorjene politike, obenem pa tudi hitrejše usposabljanje slovenskega gospodarstva za njegov konkurenčnejši nastop na zunanjih tržiščih. IV V takšnem krogotoku potreb in možnosti je seveda vloga organizacij zdru­ ženega dela, kakršno je Splošno gradbeno podjetje »Slovenija-ceste«, še toliko pomembnejša, še posebej pa njihova vloga v povezovanju s surovinsko bazo. Vaš delovni kolektiv se je s svojimi integracijskimi povezavami z industrijo apna, industrijo asfalta, industrijo opeke in obratov za pridobivanje kamenitih agregatov že razvil v izvajalca investicij z dokaj kompleksno ponudbo, saj je tudi soinvestitor za razširitev kapacitet cementa in železnih profilov. Zato ste na dobri poti k snovanju optimalnega razvojnega programa. Naj torej zaključim in vam v imenu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije čestitam ob tridesetletnem jubileju in zaželim, da bi v četrtem desetletju svo­ jega razvoja, z nadaljnjim poglabljanjem samoupravnih odnosov znotraj or­ ganizacije združenega dela, kot tudi z nadaljnjim organizacijskim in poslovnim povezovanjem v širše asociacije združenega dela, prispevali svoj pomemben de­ lež k uresničevanju družbenega plana SR Slovenije in začrtane razvojne poli­ tike, ki je trda preizkušnja sedanjosti, obenem pa tudi izziv prihodnosti. Ob tej priložnosti me je doletela prijetna dolžnost, da lahko izročim vašemu kolektivu visoko odlikovanje, Red dela z rdečo zastavo, s katerim vas je odli­ koval predsednik SFR Jugoslavije, tovariš Tito, za vaše zasluge pri napredku gospodarske dejavnosti in za uspehe na ekonomsko-tehničnem in socialnem področju ter v razvoju samoupravljanja. K slik i n a naslovni stran i: Spec ia lna s tro ja za v tiskan je p la stičn ih drenaž do globine 15 m na b a rja n sk ih tleh avtoceste Dolgi m ost—V rhnika. Skupno bo vgra­ jeno 700.000 m 7 drenažnih trakov . Izvajalec SGP »Slovenija ceste«. Vse fo to posnetke v te j številki GV je izdelal v. g. t . P e te r S trnad . Splošno gradbeno podjetje „Slovenija ceste” ob tridesetletnici UDK 061.5:624 (»Slovenija ceste«) Že ob ustanovitvi pred tridesetim i leti izbrani naziv »Gradbeno podjetje za ceste SRS«, ki se je le ta 1953 preimenovalo v »Splošno gradbeno pod­ je tje Slovenija ceste«, kaže na specifično dejavnost te organizacije združenega dela, ki se uvršča med najpom em bnejše tovrstne v naši državi. K ljub temu, da se je zaradi neenakomernosti v izgradnji cest to specializirano podjetje moralo z delom svojih kapacitet usm eriti tudi na področje visokih gradenj, pa je vse do danes težišče dejav­ nosti te delovne organizacije na realizaciji po­ m em bnejših cestnih gradenj. Ves dosedanji razvoj, ki se odraža v izvršenih delih tako v Sloveniji, po Jugoslaviji in v tujini (Libiji in Iraku), kaže na pravilno usm eritev v to specifično področje gradbene dejavnosti. Poleg strokovnih kadrov, ki so po sestavi d ru­ gačni, kot jih potrebujem o pri visokih gradnjah, se je podjetje zavedalo predvsem pomembnosti me­ hanizacije in tej posvečalo izredno skrb. V prelomnico razvoja podjetja sodi začetek izgradnje avtocest v naši republiki, ki smo jih pričeli graditi leta 1970 s prvim odsekom od Vrh­ nike do Postojne. K er je od ta'krat dalje z družbe­ nimi plani predvidena kontinuiteta p ri izgradnji avtocestne mreže v Sloveniji in Jugoslaviji, so se povezale organizacije združenega dela: GIP »Gra­ dis«, SGP »Primorje« Ajdovščina in SGP »Slove­ n ija ceste«, ki od tak ra t dalje sodelujejo v GAST pri izgradnji avtocest. OSNOVNI PODATKI IN PREGLED IZVRŠENIH DEL 28. januarja 1947 je vlada LR Slovenije usta­ novila »Gradbeno podjetje za ceste LRS«. Leto 1950 je bilo zgodovinsko za podjetje, saj so delavci in uslužbenci 21. oktobra tistega leta iz­ volili svoj p rv i delavski svet in prav delavski sveti so desetletje orali ledino predstavniškega odlo­ čanja. 8. ju lija 1953 je Izvršni svet LRS preim enoval podjetje v »Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste«. Vzdevek splošno je podjetje pridobilo, ker se je zaradi prem ajhnih investicijskih del na pod- P redor L jubelj na državni m e ji m ed Slovenijo in Avstrijo (688 m ) ročju cestnih gradenj pričelo usm erjati tudi na pod­ ročje visokih gradenj. Z uresničevanjem ustavnih dopolnil, ki so bila predhodnica nove ustave SFRJ, se je podjetje re­ organiziralo na tem eljne organizacije združenega dela. P ri organiziranju TOZD kot organizacijskih enot, na ravni katerih se ugotavlja in deli dohodek, je podjetje vodil tehnološki princip. Tako so bile organizirane temeljne organizacije po dejavnostih: Nizke gradnje, Visoke gradnje, Mehanični obrati, Opekarna, Družbeni standard in delovna skupnost Skupne službe. S samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v delovno organizacijo je podjetje decembra le ta 1973 opredelilo delo in življenje podjetja v no­ vih pogojih. V nadaljnjem združevanju dela je leta 1976 Industrija apna Kresnice postala nov TOZD pod­ jetja. Razvoj podjetja v času od leta 1947 do 1977 v tehnično operativnem smislu nazorno ilu strira šte­ vilo strojev in izražene moči (KM) te r kadrovska stru k tu ra zaposlenih v posameznih časovnih ob­ dobjih. Gradbena mehanizacija, ki se je zbrala z raznih vetrov, je potrebovala vedno več popravil, bila je do trajana in popravila so si sledila drugo za d ru ­ gim. Iz m ajhne mehanične delavnice v Kamniku, ki je leta 1952 opravljala nujna popravila delovnih priprav, so se kasneje razvili v Mostah Mehanični obrati kot velik rem ontni obrat, ki pa se je vzpo­ redno še usm eril na proizvodnjo opreme za kamno­ lome oziroma separacije. G radbena m ehanizacija 1947 1957 1967 1977 k o m KM kom KM k om KM kom KM Bagri 1 55 3 160 10 550 2 110 H idrobagri — — — — — — 15 1140 B uldožerji 6 900 12 1800 22 3300 31 4590 N akladači — — 6 780 23 2850 26 3290 R ovokopači — — — — — — 14 810 G rederji — — — — 2 250 7 870 Stolpni žerjavi _ _ 1 30 3 120 6 270 A sfaltne baze 1 15 3 350 5 820 6 1320 A sfaltni fin išerji 2 110 7 380 10 530 B etonarne — — 2 30 4 80 7 220 B etonske črpalke ____ ___ ____ ____ ____ ___ 1 90 V aljarji sta tičn i 14 460 18 590 29 960 4 130 v ibracijsk i — — — — — — 42 2040 V alja rji gum i — — — — — — 4 320 Ostalo — 60 — 610 — 1260 — 4830 S k u p a j: 1490 4460 10.570 20.560 Term inal za tekoča goriva Serm in p r i K opru za PETROL. P od jetje je izvedlo vsa gradbena dela n a tem specialnem objektu P rv i proizvodi novogradnje v mehaničnih ob­ ra tih so bili mali kladivni m lini tipa PC. V teh prv ih letih samostojne proizvodnje opreme za kam ­ nolome in separacije so izdelovali m anjša postro­ jenja: k mlinom so dodali vibracijska sita VS in transporte rje s trakom. Ostale ključne stroje so dobavljali drugi proizvajalci. P rizadevanja m arljivih delavcev Mehaničnih obratov pa so šla v smeri izpopolnitve ponudbe svoje opreme. Tako so prvim strojem sledili: člen- kasti dozator, nato m ehanični dozator male zmog- Avtocesta na pododseku UNEC—POSTOJNA ljivosti, znani kladivni m lin BLB in tudi že prve ciklonske odpraševalne naprave. Seveda se razvoj Mehaničnih obratov ob teh začetnih uspehih ni ustavil. Posledica in zasluga razvojno-raziskovalnega dela, vse večjega poudarka na usposabljanju kadrov in znanstvenem pristopu do razvojnih nalog je vrsta proizvodov, ki so po svojih lastnostih segli pri nas v sam vrh drobilne tehnike kamenin. To so zlasti: elektrom agnetni vi­ bracijsko sito PVS, dozirne mize DM, elektro- dozatorji EMD, h itroudarjalni čeljustni drobilniki Izvennivojsko križišče B ivje p r i K opru ČG, linearno vibracijsko sito LVS, enoročični čeljustni drobilniki CR, udarni drobilnik UD itd. M ehanični obrati so v celoti opremili vrsto kam no­ lomov in separacij doma in tudi na tujem. Posebno pozornost posvečajo v M ehaničnih obratih borbi za čisto okolje. Proti onesnaževanju zraka so razvili ciklonske naprave za odpraševanje, odpraševalne naprave s suhimi tkaninskim i filtri, odpraševalne naprave za asfaltne baze, ki že vse opravljajo v mnogih krajih svoje pomembno poslanstvo. Z grad ili sm o 34,5 km dolg odsek avtoceste HOČE—DRAMLJE m ed M ariborom in Celjem , gradim o še pododsek HUDINJA—ARJA VAS (6,5 km ) S tr u k tu r a 1947 1957 1967 1977 k a d ro v štev. %> štev. °/0 štev. %> štev. °/o d ip lom iran i in žen irji 15 0,7 27 1,3 39 1,8 108 3,8 osta li VS in VŠ 1 1 9 0,4 29 1,0 teh n ik i in geom etri delovodje in 45 2,3 64 3,2 100 4,6 138 4,9 m o js tr i 30 1,6 45 2,2 84 3,9 120 4,3 KV in VK delavci 377 18,9 617 30,6 850 39,6 1310 46,6 PK delavci 398 20,1 550 27,2 524 24,5 671 23,7 N K delavci SS, NS in 827 41,6 530 26,2 360 16,7 90 3,2 pom ožni 294 14,8 186 9,3 183 8,5 355 12,5 1.987 2.020 2.149 2.821 V sestavu delovne organizacije so tudi: Projektivni biro, osnovan leta 1954 Centralni laboratorij, k i se je ob koncu pet­ desetih let in v začetku šestdesetih le t razvil iz m ajhnih terenskih laboratorijev Center za avtomatsko obdelavo podatkov z lastnim elektronskim računalnikom. Ekipe visokogradnikov so zgradile vse podvoze in delom a nadvoze avtoceste HOČE—DRAMLJE. Na posnetku dva nadvoza v p redna­ petem betonu v izvennivojskem p rik ljučku T epan je p r i K onjicah POMEMBNEJŠA DELA, KI JIH JE PODJETJE OPRAVILO V LETIH 1947 do 1977 Objekti nizke gradnje 1. Važnejše cestne zveze na področju Jugoslavije (v km) Spodnji zgornji Avtocesta Lj ubij ana—Zagreb ustroj ustroj odseki med Škofljico in Drnovim Avtocesta Zagreb—Beograd, na 18,5 62,1 odseku Črnec—Ivanič grad Avtocesta Beograd—Djevdjelija, odsek Toponica—Beli breg (pri 12,4 Nišu)—Leskovac Avtocesta odsek V rhnika—Postoj­ 8,8 18,5 na s štiripasovnim cestiščem 7,0 7,0 Avtocesta odsek Hoče—Dram lje Avtocesta odsek Hudinja—A rja 34,5 34,5 vas Jadranska m agistrala v SR Hrvatski, odseki Rogotin—Opuzen 6,5 6,5 —Neum in Opuzen—Metkovič 26,1 34,0 V SR Črni gori odseki od P lati j e (Bioča) do Kolašina 37,0 Z gradili sm o le tališča B rn ik , S p lit, in vzletne steze v Zadru in P uli. N a pos­ n e tk u asfaltiran je vzletne steze le ta li­ šča M aribor, k je r smo izvajali v sa niz- kogradniška dela V SR Srbiji Preljina—Čačak— Cesta Želodnik—Moravče 9,0 9,0 Titovo Užice 10,4 13,4 Razne rekonstrukcije cestnih Cesta 1/10 M aribor—Trst 69,8 87,6 odsekov po SR Sloveniji 368,8 460,8 K oprska cesta od Senožeč do Razne rekonstrukcije cestnih Kopra 17,4 34,9 odsekov v SR H rvatski 246,2 299,6 G orenjska cesta, odsek Podtabor— Razne rekonstrukcije cestnih Črnivec 5,1 10,0 odsekov v SR Bosni in Odsek Naklo—Ljubelj 12,9 23,3 Hercegovini, v okraju Tuzla pri Zasavska cesta Ljubljana— Tinji in drugod — 8,0 Zagorje 21,8 11,8 4-pasovna m estna cesta v Zadru 2,3 2,3 Dolenjska cesta odsek T urjak—• Modernizacija m estnih ulic Kočevje 25,9 25,9 v Ljubljani 141,1 141,1 Bled—Bohinjska Bistrica 7,7 7,7 Obalna cesta Portorož—Piran 2,7 2,9 Sm ar j e—Koz j ansko 3,0 3,0 Ankaransko križišče 3,1 3,1 Izvajam o m odernizacijo in rek o n s tru k ­ cijo m estn ih cest v okviru desetletnega p rog ram a izgradnje lju b ljan sk ih obvoz­ nic. Na posnetku D renikova ces ta m ed Celovško in Titovo cesto — polaganje asfalta na novi š tiripasovnici D ovodni kanal na h id rocen tra li S redn ja D rava 2. Izvedli smo vsa zem eljska in a sfa ltn a dela na kanalu dolžine 8 km te r na akum ulacijskem bazenu dolžine 5 km . Na posnetku asfaltiran je brežin kan a la s specialno m ehanizacijo 2. Predori (v m etrih) Predor pod ljubljanskim gradom z dvojno betonsko oblogo 570 Predor na avtocesti L jubljana—Zagreb 220 Predor Ljubelj na državni meji med Slovenijo in Avstrijo 688 T rije predori na avtocesti Naklo—Tržič—Ljubelj 274 Cestni predor Ljubno na gorenjski cesti Podtabor—Črnivec 232 Dva predora na zasavski cestri pri Renkah 88 Dva predora na železniški progi Koper—Prešnica pri Dolu 864 3. Mostovi in večji železobetonski objekti (v m etrih) Nekaj pomembnejših od teh: Cestni most v Vinici 200 Cestni most čez Savo v Smledniku 150 Cestni most v Črnomlju 150 Nadvoz na Viču — Ljubljana 116 Rekonstrukcija želez, mostu čez Savo pri Črnučah 120 Cestni most čez Savo v Lazah 202 Most čez Kamniško Bistrico pri Domžalah 64 Brv čez Kamniško Bistrico v Biščah 57 Most čez Pako pri Velenju 54 Mostovi in podvozi na štajerski avtocesti 2412 Propusti na štajerski avtocesti 337 Podporni zidovi na štajerski avtocesti 95 4. Železniške proge (v kilometrih) Odsek železniške proge Koper—Prešnica pri naselju Dol 7,00 Razne industrijske proge v L jubljani 6,3 5. Letališča (v kvadratn ih metrih) Letališče B rnik pri L jubljani z betonsko vzletno in pristajalno stezo v dolžini 3300 X 45 m širine s ploščadjo in rulno stezo ter z vsemi pristaniščnimi objekti, s parkirnim i prostori te r hangar iz arm iranega betona 296.250 Pogled na p ris tan išk o zgradbo in k on tro ln i s to lp le ta lišča SPLIT. Podjetje je na tem le ta lišču izvajalo vsa nizko in visokogradniška dela Dve stanovanjski sto lpnici, zg ra jen i za trž išče ob Celovški cesti v L jub ljan i, n asp ro ti občine š išk a Letališče Split z vzletno in pristajalno stezo iz betona v dolžini 2900 X 45 m, z betonsko ploščadjo in dvema spojnicama, s parkirnim i površinam i ter gradnjo pristaniških objektov in s skladišči za gorivo 160.000 Letališče v Pulju. Naprava ploščadi, podaljšanje vzletne in p ristajalne steze za 500 m ter rekonstrukcija celotne vzletne steze v dolžini 2500 X 45 m v asfaltbetonu z rulnim i stezami, z gradnjo pristaniških objektov za civilni promet, parkirišča te r dostopne ceste 149.500 G radnja civilnega letališča Zadar. N aprava asfaltne vzletno p rista ja lne steze 2000 m dolžine X 45 m širine, s ploščadjo in ru ln im i stezami te r ureditvijo dovozne in odvozne ceste 134.000 Turistično športno letališče v Sečovljah. U reditev in podaljšanje asfaltne vzletno p ristajalne steze s stranskim i in u trjenim i pasovi dolžine 1200 m X 35 m širine, z napravo ploščadi in spojnice 75.800 Letališče Maribor. N aprava asfaltne vzletno pristajalne steze s ploščadjo in spojnicama, steza v dolžini 2500 X 45 m in travnata športna steza v dolžini 1800 X 60 m in z dovoznimi cestami 243.800 6. Hidroenergetski objekti Dovodni kanal na HE Orlovac (v km) 6,5 Dovodni kanal za HE SD II (Hidrocentrala Srednja Drava, v km) 8,5 A sfaltna zaščita na pregrad i hidrocentrale v Kokinbrodu (v m 2) 8000 7. Športni objekti Dve ploščadi um etnega drsališča s tribunam i v L jubljani (hala Tivoli) Plavalni bazen v Žusterni pri Kopru s platoji za sončenje Športno kopališče v L jubljani 3 kopalni bazeni, garderobe, tribuna, naprave te r ostali pripadajoči objekti Športna hala Kodeljevo M ontaža p redfabric iran ih ločnih n osil­ cev z avtodvigali na konstrukcijo h a n ­ g a rja IN E X ADRIA n a le ta lišču B rn ik 8. Kanalizacijska dela s polaganjem cevovodov ter toplovodne in parovodne betonske kinete (v m etrih) V Ljubljani, Izoli, Portorožu, Domžalah, Vrhniki, Mariboru, P tu ju in Kočevju — skupno 105.441 9. Vodni rezervoarji V Ljubljani, Portorožu, Kopru ter čistilne naprave (v m3) 20.000 Glavne vodovodne napeljave (v m etrih) 17.000 10. Servisi za tekoča goriva 12. Izdelava litoasfaltnih tlakov (v kvadratn ih metrih) Liti asfalt, trdo liti asfalt, in kislinoodporni liti asfalt te r liti asfalt na stezah na kegljiščih 3,100.000 13. Izdelava hidroizolacij (v kvadratn ih metrih) Enoslojni ali dvoslojni mastiks v debelini 1 ali 2 cm na mostovih in strehah 925.000 Polaganje črnih kritin v folijah in drugo na ravnih strehah 35.000 14. Izdelava tlakov iz plastičnih mas — epoksidne smole po sistemu YUPOX V Piranu, Kopru, Izoli, Medvodah, Postojni, Umagu, Pia vij u, Krvavem potoku, Desklah, H rvatinih, Šalarih, Semedeli, Ljubljani, V rhniki, Lomu I in II, Grušovju 11. Proizvodnja asfaltnih mas (v tonah) Skupna proizvodnja asfaltnih mas v bitugram ozu in asfaltbetonu je znašala od leta 1948 do 1977 v Jugoslaviji in inozemstvu 6,281.000 od tega asfaltbetona 1,914.000 in bitugramoza in b itudrobirja 4,367.000 (v kvadratn ih metrih) Industrijski tlak i 106.500 zaščitne obloge bazenov in rezervoarjev 18.000 zaščitni ta ln i in stenski premazi 13.000 samorazlivni dekoratni tlaki 16.000 antistatične talne obloge 2.500 plastifikacija stez za kegljišča 1.200 Objekti visoke gradnje 1. Industrijski in drugi objekti: »Javna skladišča« Ljubljana-M oste: 14 skladiščnih hal, upravno adm inistrativna stavba taarnmmif M ontaža predfabric iran ih e lem entov raz­ delilne transform atorske p o s ta je 110/ /10 KW v Novem p o lju E den izm ed številnih izdelkov iz obsežnega proizvodnega program a M EHANIČNIH OBRATOV: Rezonančno sito TIP RS 4 X 1/2 na Zagrebškem velesejm u Nova upravna stavba za carinarnico v Ljubljani Industrijsk i kompleks tovarne »Iskra« v Ljubljani s 6 čelnim i dvoranam i ter pripadajočim i upravnim i objekti Izgradnja tovarne »Saturnus« v Mostah Tovarna usnja »Utok« v Kamniku s kotlarno Tovarna »Vata« za sanitarni m aterial na V iru p ri Domžalah K otlarna »Svilanit« v Kamniku Skladiščni objekt »Induplati« v Jaršah Tovarna »Belinka« — razširitev z 12 objekti Tovarna pohištva »Stil« pri Kopru Objekti opekam Mengeš, Radomlje in Ljubečna p ri Celju Tovarniški objekt »Lek« — obrat v L jubljani Garaža in upravna zgradba »Interevrope« v Kopru Objekt Višje pomorske šole v P iranu Poslovna stavba SAE na Titovi cesti v L jubljani Poslovna zgradba za podjetje »Viadukt« v Zagrebu Tri ločne hale trgovskega podjetja »Avtotehna« v Ljubljani z upravno zgradbo Objekti klavnice Sečovlje pri Portorožu Proizvodna hala kam ionskih hladilnikov v Izoli Proizvodna hala z garderobam i in upravnim traktom »Iskra« na Savski cesti v L jubljani Tovarna upognjenega pohištva in pisarniške opreme »Stol« Duplica p ri Kamniku Carinsko skladišče v Novem mestu Triplex garaže v L jubljani, Luciji Letališče Brnik, arm iranobetonski ločni hangar za reaktivna letala in tehn. pristaniški objekti Dva podhoda za pešce na vpadnicah Celovška in Titova cesta v L jubljani Klinični center v L jubljani; posteljni objekt klinike v sodelovanju z GP »Tehniko« Tovarna »Stol« Duplica p ri Kam niku — proizvodna hala v Motniku Tovarna žarnic podjetja »Iskra« v L jubljani D robtin ica in separacija apnenca za cestno p o d je tje PULA p ri Pazinu, izde­ lek in m ontaža M EHANIČNIH OBRA­ TOV (kapacite ta 80 m 3/h) Gostinski objekti v Lomu ob avtocesti V rhnika— Ljubljana Skladišče vnetljivih tekočin in plinov podjetja »Iskra«, Ljubljana O brat za proizvodnjo papirja »Aero« Celuloza- Medvode, 6 objektov Tovarna plutovinastih izdelkov »Plutal« Lj ubij ana-Moste Proizvodni obrati — drobilnice in separacije »Mineral« Ljubljana T iskarna »Jože Moškrič«, Lj ubij ana-Moste Ljubljanske mlekarne, silosi, L jubljana Industrijski objekti tovarne »Trak« Mengeš Servisna zgradba, nočni b ar na TK B ernardin — Portorož Izgradnja razdelilne trafo postaje L jubljana-Polje O brat družbene prehrane, Lj ubij ana-Moste Skladišče »Sloga« v Mostah O bratni prostori »Slovenija ceste« za Bežigradom, Slovenčeva ulica Ureditev skladišč za Ljubljanske opekarne 2. Stanovanjski objekti: Stanovanjsko naselje na Hrvatskem trgu v Ljubljani Stanovanjski bloki v Savskem naselju v L jubljani S tanovanjski blok »Litostroj« v L jubljani Naselje 96 vrstnih hiš — 15 objektov Brinje v L jubljani Stanovanjski bloki in stolpnice za tovarno »Titan« v Kamniku Stanovanjski blok na Taboru v L jubljani Stanovanjski bloki in zgradbe za kadre »Slovenija cest« v Ljubljani Samski domovi »Slovenija ceste« v L jubljani Objekti hotela »Galeb« in »Žusterne« v Kopru Objekt samskega doma »Ljubljana-transport« v Šiški Stanovanjski bloki »Rašica« v ljubljanski okolici Stanovanjske stolpnice v Ljubljana-Šiška Stanovanjska bloka v Bertokih p ri Kopru Stanovanjski bloki v Luciji pri Portorožu, 12 objektov Skupna etažna površina vseh zgrajenih stanovanjskih objektov znaša 194.000 m 2. Gradnje v inozemstvu Irak: Dvopasovne asfaltne ceste z objekti v trasi 117 km Libija: Nizke gradnje: Dvopasovne in štiripasovne asfaltne ceste z objekti v trasi 170 km Visoke gradnje: Bolnišnica v Agedabiji s pripadajočim i stranskim i in stanovanjskim i objekti 16.000 m2 Vodovodni stolp višine 20 m 150 m3 Upravna stavba Narodne banke 2.400 m2 Stanovanjski bloki 6.400 m2 ZR Nemčija, Luksemburg: V kooperaciji z domačimi in tu jim i firm am i zgrajeno v času od 1966 do 1977 stanovanjski, upravni, industrijsk i objekti 47 objektov PERSPEKTIVNI RAZVOJ Izhodišča za nadaljnji razvoj delovne organi­ zacije so družbeni plani SR Slovenije in SFRJ za obdobje 1976 do 1980 in zakon o združenem delu. Iz družbenih planov izhajajoče zadolžitve in naloge, ki so podrobneje obdelane v letnih planih družbeno političnih skupnosti in drugih skupnosti, so zlasti s področja cestnega gospodarstva bistve­ nega pomena za razvoj te delovne organizacije. Predvidena kontinuiteta izgradnje cestnega omrežja daje solidno osnovo za izrabo obstoječih kapacitet in za usm eritev v sodobno gradnjo teh pomembnih infrastruk tu rn ih objektov. Prav tako bodo na razvoj delovne organizacije vplivale bist­ vene spremembe, ki jih prinaša zakon o združenem delu in iz njega izhajajoča določila in usmeritve. Za realizacijo v planih predvidenih nalog bo potreben intenzivni razvoj grajenja, zlasti pri gradnji cest. V ta nam en je p lan irana nabava no­ vih stro jev in strojnih naprav v vrednosti po 200 m ilijonov dinarjev v letošnjem in naslednjem letu. S tem bo delovna organizacija nadom estila dotraja­ no in delno zastarelo mehanizacijo s tehnološko sodobno in dopolnila potrebno strojno opremo za izvedbo celovitega proizvodnega procesa. Iz pregleda doslej izvršenih pomembnih del je razvidno, da je bila v p re tek lih tridesetih letih dejavnost podjetja »Slovenija ceste« usmerjena predvsem v izvajanje del s področja gradnje cest, letališč in podobnih del pri gradnji energetskih objektov. Zato bo tud i v bodoče težišče dejavnosti te delovne organizacije izgradnja velikih in fra­ struk tu rn ih objektov, predvsem avtocest in sodob­ nih cest na področju Slovenije in vse države. Z namenom, da se doseže zahtevana kvaliteta del in zagotove predvideni roki izgradnje, bo treba izvajanje zemeljskih del, stabilizacijskih del, zgor­ njega ustroja, nadvozov in podvozov te r vseh spremljajočih objektov posodobiti ob upoštevanju dosežkov v razvitih državah. V asfaltnih delih so imele doslej »Slovenija ceste« vodilno vlogo, ne samo v Sloveniji, ampak tud i v vsej državi. To vlogo žele tudi v bodoče ob­ držati z nadaljnim sprem ljanjem razvoja v deže­ lah, v katerih ima ta dejavnost večjo tradicijo. P ri tem bo še naprej pomembna vloga centralnega laboratorija te delovne organizacije, ki m ed d ru­ gim preiskuje veziva, surovine in pripravlja recep­ tu re za pripravo in vgrajevanje asfaltnih mešanic. Dosedanjo dejavnost na področju izgradnje in frastruk tu rn ih objektov želi delovna organizacija ojačati z zm anjšanjem aktivnosti na področju visokih gradenj s preusm eritvijo dela teh kapa­ citet v nizko-gradbeno dejavnost. V ta nam en je v prvem planu nabava sodobne tovarne asfaltnih mešanic, ki bo poleg zadostnih količin omogočila tudi kvalitetni dvig v proizvodnji asfaltnih me­ šanic. Taka tovarna asfaltnih mešanic bo poleg že omenjene planirane nabave novih strojev in stro j­ nih naprav odločilno prispevala pri realizaciji de­ setletnega program a izgradnje cestnega omrežja na ljubljanskem oziroma slovenskem področju, kot tud i pri pravočasni in kvalitetni izgradnji drugih in frastruk tu rn ih objektov. Minilo je Skoraj 15 let, odkar je delovna orga­ nizacija zgradila cestni predor Ljubno na gorenjski D robiln ica in separacija do lom ita za cestno pod je tje KARLOVAC, izdelek in m ontaža M EHANIČNIH OBRATOV (ka- pac ite ta 60 m s/h) m agistrali. Tako je bil ta predor kot vsi prejšnji, ki jih je zgradilo to podjetje, grajen na klasičen način. Sodobna gradnja predorov pa je mehanizi­ rana. Delovna organizacija v svojem razvoju pred­ videva, da se ponovno usposobi za gradnjo cestnih predorov, s čimer želi dopolniti program gradnje cest. Zato nam erava takoj začeti z usposabljanjem tehničnega strokovnega kadra in izborom strojne opreme, ki je osnovni pogoj za tehnološko izpo­ polnjeno gradnjo cestnih predorov. V zadnjih letih ugotavljamo znatno pom anj­ kanje kvalitetnega kam nitega agregata na celotnem slovenskem področju, predvsem pa na področju ljubljanskega bazena. Dragocene zaloge dobre talne vode, kakor tudi varovanje našega okolja sta neprecenljive vrednosti in je zato razumljivo, da z nenačrtnim poseganjem v naravo ne moremo na­ daljevati. »Slovenija ceste« potrebujejo ogromne količine kam nitih agregatov za nasipe na slabih tleh, za tamponske m ateriale, za asfalte in betone, zato je treba reševanju ustrezne surovinske baze posvetiti znatno večjo pažnjo kot doslej. P rvi koraki so bili storjeni s pripojitvijo In ­ dustrije apna Kresnice »Slovenija cestam«, na čigar področju so nahajališča apnenca zadovoljive kvali­ tete. Nadalje se raziskujejo tudi druga nahajališča, UDK 061.5:624 (»Slovenija ceste«) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1977 (26) ŠT. 6, STR. 102—113 OB TRIDESETLETNICI SGP »SLOVENIJA CESTE« SGP »Slovenija ceste« obstaja od leta 1947, ko je bilo ustanovljeno z namenom, da gradi ceste in mostove. V letu 1953 je bilo podjetje preimenovano v Splošno gradbeno podjetje — SGP »Slovenija ceste«, in z novo registracijo se je njegovo področje dejav­ nosti razširilo tudi na industrijske, poslovne in sta­ novanjske zgradbe. Od svoje ustanovitve je podjetje širilo svojo proizvodnjo in delovne kapacitete, v skla­ du z investicijsko politiko republike. V svojem tri­ desetletnem razvoju je zgradilo pomembne objekte in doseglo izredne rezultate. Danes so »Slovenija ceste« močno angažirane zlasti na področjih: nizke in visoke gradnje, obdelava talnih površin, proizvodnja gradbe­ nega materiala in izdelava strojne opreme za grad­ beništvo. ki pa zaradi dolgoročne rešitve zahtevajo znatna finančna sredstva. Aktivnost p ri investicijski izgradnji v tujini je po prvih dokaj obsežnih delih v Libiji in Iraku znatno zmanjšana. P ri sodelovanju s tujino je de­ lovna organizacija preko M ehaničnih obratov pri­ sotna p ri plasm anu lastne proizvodnje separacij, drobilnih in kamnolomskih postrojenj, kar ji tudi v perspektivi omogočajo že sklenjene kooperacijske pogodbe z m očnimi tujim i partnerji. V vedno večji m ednarodni m enjavi dela pa morajo »Slovenija ceste« povečati aktivnost pred­ vsem pri investicijski izgradnji v neuvrščenih de­ želah. Za ta dela se bo treba tem eljito pripraviti, dobro spoznati tržišče in proučiti vse dejavnike in vplive, ki so odločilni za dejavnost v določeni de­ želi. V sami delovni organizaciji bo treba zainte­ resirati in usposabljati potrebni strokovni kader in postaviti organizacijo, ki bo ustrezno reševala tudi delovanje na zunanjem tržišču. Z nadaljn jim razvijanjem sodelovanja v okviru GAST žele »Slovenija ceste« tudi v bodoče kvali­ tetno in pravočasno graditi omrežje avtocest in pomembne infrastruk turne objekte na ožjem in širšem področju te r s tem dati svoj prispevek k realizaciji sprejetih družbenih planov. UDC 061.5:624 (»Slovenija ceste«) GRADBENI V ESTN IK , LJUBLJANA, 1977 (26) NR. 6, PP. 102—113 30 YEARS OF »SLOVENIJA CESTE« The enterprise »Slovenija ceste« has existed since 1947 when it was founded with the aim to construct roads and bridges. In the year 1953 the enterprise was renamed into General Building Enterprise — SGP »Slovenija ceste«, and with the new registration it extended its field of activities also to the construc­ tion of industrial, resident, and apartm ent buildings. Since its establishment the enterprise »Slovenija ceste« has enlarged its production and working ca­ pacities, dependant on the investment policy of the Republic. In the course of its development over the past 30 years the enterprise has constructed nu­ merous constructions and has achieved valuable re­ sults. Today, the scope of activities that »Slovenija ceste« are engaged in is very wide, including: civil engineering, surface construction, production of con­ struction materials, and production of equipment for construction. Razvoj novih strojev v Mehaničnih obratih SGP „Slovenija ceste" UDK 69.002.5 IVAN ZIDAR Število proizvajalcev opreme za pripravo mi­ neralnih surovin je iz dneva v dan večje, kar po­ meni, da tudi težava za osvajanje tržišča naglo raste. Učinkovitost tehnološkega procesa je važno merilo p ri izbiri ponudbe. Optim alni postopek lahko pro jek tan t sestavi le, če im a na voljo za­ dostno število kvalitetnih strojev. V MEHANIČNIH OBRATIH IZDELUJEMO: 1. Drobne stroje 1.1. Č eljustne enoročične drobilnike 1.2. H itro udarjalne čeljustne drobilnike 1.3. Č eljustne dvoročične drobilnike 1.4. U darne drobilnike za prim arno drobljenje 2. Mline 2.1. Mline kladivarje 2.2. V ibracijske mline za kem ijo 2.3. V ibracijske mline za gradbeništvo 2.4. Dvovaljčne mline 2.5. U darne mline za sekundarno m letje 2.6. D ezintegratorje 3. Klasirne stroje — sejanje 3.1. Horizontalna vibracijska sita 3.2. P rim arna vibracijska sita 3.3. V ibracijska sita za končno klasiranje 3.4. Ločilne rešetke 3.5. Resonančna sita 3.6. E lektrom agnetna sita 4. Dodajalnike 4.1. M ehanične dodajalnike — dozirne mize 4.2. V ibracijske dodajalnike 4.3. E lektrom agnetne dodajalnike 5. Odpraševanja 5.1. Odpraševanje v kamnolomih, kemiji, m etalur­ giji in rudarstvu Avtor: Ivan Zidar, dipl.ing.stroj., Ljubljana, »Slo­ venija ceste«, Titova 38. 5.2. Odpraševanje asfaltnih baz — suho s fitrom 6. Stroje za transport 6.1. Transportne trakove 6.2. Cevni transport 6.3. Pnevm atični transport 6.4. Elevatorje 7. Razvijamo tehnološko opremo in tipske sklope 8. Prijemi sodobnega projektiranja 9. Elektro oprema 9.1. Tipizacija kom andnih omar 9.2. Razvoj elektro-oprem e za odpraševanje našte­ tih odpraš. naprav 9.3. Gradbiščne omare 9.4. Elektronska naprava za regulacijo doziranja 9.5. Izvajanje elektro inštalacij, razsvetljave strešnikov in moči. SEDAJ RAZVIJAMO: 1. Drobilne stroje a. Čeljustne drobilnike ČD 2. Mline a. Palične mline b. Vibracijske m line za kemijo c. Vibracijske mline za gradbeništvo d. Udarne mline SUD e. BL mline rekonstruirane 3. Klasirne stroje — sita a. HVS X 2/2 horizontalna sita z usmerjeno amplitudo b. HVS 4 X 1,5/2 d. HVS 8 X 2/2 e. PVS 3 X 1 v enoetažni in dvoetažni izvedbi f. PVS 3 X 0,7/2 g. VS 6 X 1,5 s preoblikovanjem vpetja povečati koristno površino i. VS 6 X 2,0 s kardanskim zglobom j. Novo sito VS 4, 1,5/4, 3, 2, 1 k. Novo sito VS 3 X 1/4, 3, 2, 1, za končno klasiranje l. Novo sito VS 2 X 0,7 m. Resonančna sita n. Elektrom agnetna sita 1,4 X 2 (3, 4, 5) 4. Dodajalnike a. Elektrom agnetne dodajalnike za prim arni del — za grobe kose 5. Odpraševanje a. Odpraševanje asfaltnih baz — mokro b. Odpraševanje s popolnejšimi cikloni V NASLEDNJEM PODAJAMO KRATEK OPIS NAŠTETIH STROJEV 1. Drobilni stroji 1.1. Bistvena sestavna dela čeljustnega drobil­ n ika sta plošči, med seboj nagnjeni pod kotom 16 do 25°. Ena od plošč je premična (eliptično ali krožno gibanje) in izmenično pritiska na m aterial, ki se drobi. 1.2. Znano je, da daje kladivar zelo ugodno obliko zrn in je neprekosljiv pri pripravi običajnih sedim entnih hribin. Ta prednost pa je realna, dokler stroški obrabe udarnih elementov (npr.: kladiv, rešetk itd.) ne prekoračijo ekonomsko mejo. Drobilnik te vrste postane pri obdelavi kislih hrib in (visoka vsebnost kremena) neuporaben, zlasti še, če so vstopni kosi preveliki. Obraba je lahko bistveno manjša, če v predhodnem procesu zmanjšamo velikost kosov. K er je velikost izstop­ nih kosov iz prim arnega drobilnika ca. 100 mm, velikost vstopnih v k ladivar pa naj bo čim manjša, m anjka v tem delu procesa drobilnik, ki spremeni zrnatost na tak način, da je obraba v dopustnih mejah. Tem zahtevam ustreza hitro udar jaln i čeljustni drobilnik z imenom čeljustni g ranulator ČG. V principu je to čeljustni drobilnik z eno raz- porno ploščo in je konstrukcijsko tako oblikovan, da prenese visoko število vrtljajev. Na ta način se poveča zmogljivost, pri čemer daje zrna relativno pravilne oblike. Ta zadnja lastnost je bistvena, kajti preveč zdrobljenih zrn ni mogoče v zadostni m eri poprav lja ti v kladivarju. Mala zrna, ki vstopajo v kladivar, ostanejo glede velikosti nesprem enjena, k a r pomeni, da ostanejo nesprem enjena delno tudi po obliki. Zaradi omenjenih lastnosti smo se v MO odločili za takšen stroj. Čeljustni drobilnik bo odigral pomembno vlogo tudi v pripravi rečnih nanosov, pri čemer se običajno neuporabni kosi + 30 ali + 25 mm zdrobijo na frakcije, ki imajo ugodnejšo prodajo, s tem, da se mešajo s p rirod- nim i zrni in zmanjšajo nepravilnost oblike. Na sl. 1 oz. sl. 2 sta shematsko prikazani opisani varianti. © 1.3. Čeljustni drobilnik — dvoročični ima po­ dobno izvedbo kot enoročični s tem, da se razlikuje po obliki prenosa sile. G ibanje čeljusti je linearno. Te vrste drobilnikov so nam enjene za drobljenje abrazivnih m aterialov prav zaradi ugodnejšega gi­ banja oz. nižje obrabe m anganskih delov. 1.4. Do nedavnega smo stroje za prim arno, to je grobo drobljenje kupovali pri tu jih proizvajalcih, medtem ko za nekatere prim ere (za vse dolomite in apnence) že uspešno uporabljamo domače udarne drobilnike. U darni drobilnik lahko bistveno po­ enostavi proces in zniža investicije, kar je razum ­ ljivo, če prim erjam o sl. 3, sl. 4. P rva slika pred­ stavlja kombinacijo čeljustnega drobilnika in kla­ divar j a, a druga udarni drobilnik. Kot je razvidno na sl. 4, udarni drobilnik (2) zajam e z višjo stop­ njo drobljenja prim arno in sekundarno drobljenje, kar nudi cenejši postopek. Če upoštevamo enako obliko zrn kot pri sl. 1, p redstav lja UD-4 bistveno poenostavitev in pocenitev drobilnega procesa. © 2. Mlini 2.1. K ladivarji so v b istvu kom binirani dro- bilno (mlevno)-kladivni stroji. Na rotorskem delu so gibljivo nameščena kladiva, ki pri ro tiranju zavzemajo zaradi centrifugalne sile radialni polo­ žaj. U darci kladiv razbijajo kose na zrnatost, manjšo od rege rešetke, k i obdaja s spodnje strani rotor. 2.2. Z dezintegratorjem so »Slovenija ceste« |sicer zavzele pomembno m esto v jugoslovanski tehniki m letja, vendar se zadnje čase kaže potreba po vibracijskih cevnih mlinih. Ker so različno zahtevane stopnje m letja v kemijski in gradbeni industriji, bo stroj tako konstruiran, da bo vibra­ cijsko enoten za oba prim era. Na isto vibracijsko enoto bodo za kemijsko industrijo p ritrjene daljše cevi z m anjšim pre­ m erom oz. za gradbeno industrijo krajše cevi z večjim premerom. V ibracijski mlin bo oprem ljen s cevmi, ki vibrirajo prečno na os. V ceveh bodo m levna telesa (palice, krogle itd.), ki zavzemajo pri običajnih m linih približno 30 °/o prostornine. M letje je možno v različnih zaporedjih. Z izbranim za- Slika 5 poredjem dosežemo zahtevano stopnjo m letja ali zmogljivost. Dve v arian ti sta prikazani na sliki 5 oz. 6, vendar je možnih več kombinacij. Tok m ateriala je v obeh prim erih popolnoma jasen, prva varian ta daje nižjo stopnjo m letja in večjo zmogljivost, a druga višjo stopnjo m letja in manjšo zmogljivost. Cevni mlin je vibracijsko izredno zahteven stroj. Centrifugalna sila znaša: in je p ri največjem situ VS 1,5X68000 kp, m edtem ko p ri projektiranem m linu 24000 kp. Stroj kot se vidi je 3X zahtevnejši kot doslej največje sito. G — teža stroja g — zem. pospešek r — velikost amplitude n — štev. vrtljajev 2.3. V industriji gradbenega m ateriala se upo­ rab ljajo vibracijski m lini za grobo m letje frakcij, ki ostajajo neprodane, v frakcije, ki so na tržišču iskane. Zaradi nizke stopnje obrabe je m lin upora­ ben za mletje abrazivnih materialov. 2.4. Dvovaljčni m lin je sestavljen iz dveh na­ sprotno vrtečih valjev. Reža med valjem a določa ODVOD ZZRAČM A Slika 7 DOVOD naj večjo velikost zdrobljenih zrn. Oblika zmletega m ateriala je ploščata in je stroj zaradi tega upo­ raben tam, k jer se sr akcij e mešajo z drugim m ate­ rialom, ki ima ugodnejšo obliko. 2.5. U darni drobilniki za sekundarno mletje imajo podobno delovanje kot prim arni udarni dro­ bilniki. Razlikujejo se v kinem atičnih pogojih, pri čemer je izstopni m aterial bolj fino zmlet. 2.6. D ezintegrator je v bistvu dvorotorski kla- divar z visokim številom vrtljajev. Stroj je upora­ ben v dveh kombinacijah. Oba prim era sta prika­ zana na slikah 7 oz. 8. Prva ured itev je prim erna za proizvodnjo pol­ nilca in ima sorazmerno nizko zmogljivost. Z drugo kombinacijo dosežemo znatno večjo zmogljivost, je pa zrnatost tudi večja. Dezintegra- tor tega tipa je eden od najbolj ekonomičnih strojev v tehniki m letja. 3.1. V ibracijske lastnosti veljajo za vsa vibra­ cijska sita in so definirane z naslednjo enačbo: k = n • a (D pri čemer je n število nihajev oz. a velikost ampli­ tude in drugo spoznavno vibracijsko številko. Drugo m erilo se je v vibracijski tehniki bolj uveljavilo, ker je m nogokratnik sile in obenem po­ ve, koliko je enota mase obremenjena. Na tem elju poskusov, ki se sicer nanašajo na poševna vibracijska sita, je posebno konstruiran di­ agram, ki pove pod kakšnimi vibracijskim i pogoji je najprim ernejše sejanje na določenem pletivu. n2 • a Vibracijski koeficient premalo točno definira pogoje nihanja, kajti karakteristika oscilacije je do­ ločena z vrsto param etrov, p ri čemer sta bistvena velikost am plitude in frekvenca. Smernico za izbiro frekvence v odvisnosti od velikosti zank dajejo dia­ gram i am plituda — frekvenca, ki so prav tako na voljo našim konstruktorjem . Na podoben način se določa vrednost dolžine nihanja v odvisnosti od velikosti zanke. Približno v teh območjih v ibrirajo naše sejalne naprave, kar pomeni, da so učinki sejanja opti­ malni, oz. drugače rečeno klasirnice so za zahtevano kapaciteto minimalno dimenzionirane, kar seveda bistveno poveča konkurenčno moč. Tehnologija klasiranja M ehaničnih obratov ni omejena samo na suhe postopke, temveč so sita z dodatno opremo prilagojena tudi na m okre postop­ ke. Mokro sejanje je aktualno pri vlažnih m ateria­ lih, k jer so zam ašitve pletiv neizbežne. Nad pleti­ vom se v teh prim erih dodaja voda v obliki p rh s količino 1 : 2 m® vode na m3 m ateriala. Učinek sejanja se v tem prim eru poveča tudi za 50°/o, p ri čemer je nevarnost m ašenja odprav­ ljena. Nekoliko manj uspešna, vendar enostavna re­ šitev je sejanje s harfa, šerpa in podobnimi pletivi. Vzdolžne sejalne žice, ki so daljše od prečnih, pov­ zročajo lastno nihanje in s tem dobijo čistilno last­ nost. V prim eru podolgovatih zrn se uporablja v iste namene šerpa pletivo. 3.4. Ločilne rešetke so konstrukcijsko podobne vibracijskim sitom, s tem, da so močneje dimenzio­ nirane zaradi večjih udarcev. Namesto pletiva je površina oprem ljena z vzdolžnimi profili, pri čemer določa m edprofilna razdalja ločilno zrnatost. Ločil­ ne rešetke so načeloma nam enjene za oddvajanje jalovine, lahko pa služijo tudi za grobo klasiranje. 3.5. Renosančna sita so po osnovnem delovanju vibracijska sita. V večini prim erov ležijo vodorav­ no ali pod rahlim naklonom. Posebnost teh strojev je, da so vibrirane mase in vzm eti med feboj ugla­ šene. Znano je npr., da z dodajanje mase na dolo­ čene vzm eti spreminjamo velikost nihanja. Masa, ki daje naj večjo moč nihanja, predstavlja resonan­ čen sistem. Značilnost teh sit je, da se v okvirni konstrukciji pojavljajo relativno male sile, to po­ meni, da so pri istih silah možna velika sita z znat­ no večjim i sejalnimi površinami. 3.6. Vibracijska sita so učinkovita za sejanje z mrežami, manjšimi od 1,0 mm. Ločenje pri m anj­ ših odprtinah zahteva višjo frekvenco npr. 3000 in več n ihajev na minuto. Že om enjena centrifugalna sila Fc, ki nastane pri običajnem vibracijskem situ Fc = m • v • »2 je odvisna od mase m, am plitude v in kotne hitrosti na kvadrat. Visoke kotne hitrosti, kot je razvidno, bistveno povečajo silo v sejalnem koritu. Silo lahko tem u na­ sprotno zmanjšamo z znižanjem mase ali amplitude, ker je iz predhodnega izvajanja razvidno, da tehno­ logija določa amplitudo — lahko znižamo le maso. Neposredno vibrirna elektrom agnetna sita imajo vibrirano maso znižano s tem, da se vibracija pre­ naša direktno na pletivo. Zaradi zmanjšane mase je po form uli zmanjšana sila, k a r omogoči izdelavo m ehkih površin. Nihanje povzročajo elektromagnetni sunki, pri čemer se jakost m agneta regulira s pomočjo poseb­ nega regulatorja in s tem velikost amplitude. T re­ nutno je v izdelavi sito, široko 1 m, in se s pomočjo vijačenja posameznih enot sestavljajo poljubne dol­ žine. P riprav lja se tud i sito širine 1,4, prav tako za poljubne dolžine. Zanimiva je prim erjava sejalne sposobnosti v prim erjavi z vibracijskim i siti. Specifična obreme­ nitev klasičnih sit p ri pletivu 1,0 mm znaša npr. ca. 2t/h/m 2, medtem ko je ta vrednost pri elektrom ag­ netnih sitih 5 in več t/h /m 2. Prednost pri ločenju za območje, nižje od 1 mm, je še večja. Najnižja m eja ločenja je 0,04 mm. 4.1. Mehanični dodajalniki — dozirne mize so prilagojene za prim arni del procesa. Smer linear­ nega gibanja se ujem a s smerjo transporta. Velikost giba se sprem inja v pogonskem mehanizmu, in s tem spreminjamo tud i zmogljivost. Pri največjih enotah se uspešno dozirajo maksimalni kosi celo 1000 in več mm. 4.2. Vibracijski dodajalniki so v prvi v rsti p ri­ lagojeni za doziranje zrnatosti do 200 mm. V bistvu je to žleb, ki je krožno ali linearno vibriran s po­ močjo ekscentričnega mehanizma. Število v rtlja jev je konstantno, m edtem ko se am plituda sprem inja z velikostjo ali lego ekscentrične mase. 4.3. Nedavno smo v Mehaničnih obratih razvili elektrom agnetne dozatorje EMD 60. Dozirno korito je vibrirano s pomočjo elektromagnetne vibracijske glave. Am plituda se regulira s pomočjo posebnih regulacijskih enot od 0—2 mm, kar pomeni, da sprem injajo zmogljivost v širokih mejah. 5.1. P ri drobljenju, separiranju in transportu m ateriala v vsaki drobilnici in separaciji nastanejo velike količine prahu. P rah v veliki meri onesna­ žuje delovno okolico in na ta način negativno vpliva na delovne razmere, po drugi strani pa včasih ško­ duje tudi v tehnološkem postopku, saj standardi O prem a za kam nolom eruptivnih agregatov v Rogaški Slatini tud i omejujejo količino prahu v posameznih frak ­ cijah. P rah zelo negativno vpliva na obratovanje in vzdrževanje strojev, vgrajenih v takem tehnolo­ škem procesu. P rah odsesamo s pomočjo zraka od strojev, k jer nastaja ali k jer se ločuje od drugega m ateriala za­ rad i presipa, sejanja itd. Na vsakem takem m estu je tudi regulacijska loputa, s pomočjo katere nastavljam o odsesane ko­ ličine zraka. Količina zraka, ki jo je potrebno odsesati od posameznega stroja, je določena na podlagi m eritev in izkušenj na že izvedenih odpraševalnih napra­ vah. Posamezne cevi od posameznih odpraševalnih m est se zberejo v centralni zbirni cevovod, ki je priključen na baterijo ciklonov, eventualno suhi fil­ ter, na ventilator in dimnik. V ciklonih uspemo izločiti okoli 95 °/o prahu. P rah v ciklonih izločimo s pomočjo centrifugalne sile. Teoretične in tudi praktične izkušnje so poka­ zale, da so cikloni m anjših premerov boljši, saj de­ lu je na delce prahu večja centrifugalna sila, če je prem er ciklona manjši. v2 Fc -------- mr Fc — centrifugalna sila m — masa delca v — krožna hitrost zraka v ciklonu r — polmer kroženja delca Pomembna vrednost, s katero lahko vplivamo na centrifugalno silo, je polm er ciklona r. Cim več­ ja je centrifugalna sila, tem več prašnih delcev p re­ haja v spodnji izpust-apeks, kar pomeni visoko stopnjo čiščenja. Po vsem tem je jasno, da so cik­ loni z malim premerom bolj učinkoviti. V jugoslo­ vanski praksi so se delale največje napake ravno s tem, da so se vgrajevali veliki cikloni. Ker imamo opraviti z dokaj velikimi količinami posesalnega zraka, si pomagamo tako, da več ciklo­ nov manjših prem erov vežemo vzporedno v bateri­ jo. Na tak način dosežemo lahko tudi zelo dobre stopnje izločanja prašnih delcev, ki v izjemnih p ri­ m erih doseže celo 97 %, kar je za tako napravo zelo visoka vrednost. V mnogih prim erih odpraševanje s cikloni že zadostuje. K adar pa so zahteve strožje, je potrebno vgraditi za ciklon še suhi tkaninski filter za izlo­ čanje še preostanka finega prahu, ki ga cikloni niso uspeli izločiti. P ri filtraciji skozi filtrsko platno se delci prahu usedejo na tkanino, zrak pa prehaja skozi. Tak filter mora biti opremljen z avtomatično napravo za čiščenje vreč. F iltri tipa SF proizvod MO, so oprem ljeni z avtomatično pnevmatsko na­ pravo za izpuha van j e vreč in s tem zagotavljajo kontinuirano delovanje naprave. Po filtraciji v suhem tkaninskem filtru zanes­ ljivo dosežemo, da količina prahu pade pod mejo 150 mg/Nm3, ki jo mnogi dokaj strogi tu ji standardi predpisujejo kot še dopustno. Prečiščeni zrak zapušča sistem preko ventila­ torja in dimnika. Teoretični študij in praktične izkušnje na že izvedenih odpraševalnih napravah so omogočile iz­ delavo tabel, diagramov, norm ativov in standardov za posamezne elemente odpraševalne naprave tako, da je praktično delo p ri p ro jektiranju zelo skrajša­ no, ker ni več potrebno vsakokratno zamudno pre­ računavanje posameznih detajlov s pomočjo formul. 5.2. Najpopolnejši način čiščenja dim nih plinov in zraka iz sušilnega bobna asfaltne baze je čišče­ nje zraka v suhem tkaninskem filtru z ventilator­ jem za izpihovanje vreč. Zaradi visokih tem pera­ tu r dimnih plinov je pred takim filtrom vgrajen avtomatičen hladilnik plinov in dodatna varnostna naprava. Koncentracija prahu na izstopu iz take odpra­ ševalne naprave je zanesljivo m anjša od meje, ki jo mnogi tuji standardi predpisujejo kot še dovoljeno mejo. D robilci BL-6 5.a. Mokra odpraševalna naprava za asfaltno bazo je s stališča vzdrževanja zahtevnejša in bolj občutljiva na spremembe režim a dela, vendar je za­ radi m anjše cene tudi lahko zadovoljiva rešitev problem a praženja v asfaltni bazi. K er te naprave delujejo tako, da zaprašeni zrak spuščamo skozi sloj vode, je potrebno torej naknadno rešiti tudi prob­ lem čiščenja vode. Izločenega p rahu ni mogoče upo­ rab iti ponovno kot polnilo. 5.b. Dosežni efekt izločanja prahu v naših standardnih ciklonih je že dokaj visok. Nadaljnje izboljšanje tega efekta lahko pričakujem o z nada­ ljn jim m anjšanjem prem erov ciklonov do optimal­ ne m eje in pa s še dodatnim izboljšanjem hidrav­ ličnih razm er v ciklonih. Oboje zahteva poglobljene študije hidravličnih razm er in koncentracije prahu v ciklonih. 6.1. T ransportni trakovi so močno razširjeni v tehniki p riprave m ineralnih surovin. Uporabljajo se za povezavo tehnoloških stro jev z istim i ali raz­ ličnimi višinami. Pravilom a so nakloni m anjši od 17°, v nekaterh prim erih do 25°. Kolikor so trakovi oprem ljeni s posebno oblikovanimi prečkami, se nakloni povečajo do 70°. 6.2. Podobno kot p ri elektrom agnetnih dodajal- nikih povzroča usm erjena vibracija transport m ateriala. Ta transport je nenadom estljiv v proce­ sih, k jer se pojavljajo velike količine prahu. 6.3. Za transport drobnozrnatih in prašnatih m aterialov se v veliko prim erov uporablja pnevma­ tični transport kot tehnično najboljša rešitev, saj zahteva ta naprava zelo malo prostora in je pro­ storsko zelo prilagodljiva, čeprav je poraba energije nekaj večja kot pri klasičnem transportu. Č eljustni drobilec CD 4 Za zmanjšanje specifične porabe energije je potrebno poiskati take rešitve, ki omogočajo tran ­ sport pri visokih koncentracijah snovi v transporti­ ranem zraku. 6.4. E levatorji so prim erni za strm i ali navpič­ ni trasport. Uporabni so tud i v postopkih z visokimi tem peraturam i. Vendar so običajno jeklene izvedbe, m edtem ko so kotalne vezi izvedene s pomočjo tra ­ kov, verig, locnov in podobno. 7.1. V M ehaničnih obratih smo posebno pozor­ nost posvetili razvijanju standardne tehnološke op­ reme in razvoju posameznih tipskih sklopov. Standardizacija tehnološke opreme, ki m ora biti taka, da omogoča čim več kombinacij, nudi p ri­ hranke v proizvodnji teh elementov. Možno je pla­ n iran je proizvodnje, p laniranje nabave, zm anjša se obseg potrebnih m aterialov, možna je maloserijska proizvodnja na zalogo itd. Tudi posamezni sklopi strojev z pripadajočo tehnološko opremo, recimo sito s podstavkom, vsip- nimi, razvodnimi in zbirnim i koriti, lahko predstav­ ljajo standariziran elem ent, ki ga lahko vgradim o v separaciji določene kapacitete. Take sklope sejal­ nih ali drobilnih naprav je potrebno razviti za po­ samezne kapacitete in zahteve, ki se najpogosteje ponavljajo. Tako ti sklopi pokrivajo večino zahtev oz. omogočajo kombinacije, ki zadostujejo za večino primerov. 8.1. Delo pro jek tan ta mora biti organizirano in pripravljeno tako, da im a pro jektant čim m anj ru ­ tinskega posla in s tem seveda več časa za presojo posameznih rešitev. P ro jek tan t je nujno vezan na priročnik tabel, dia­ gramov, standardnih elementov, standardnih sklo­ pov in tehnoloških podatkov, ki mu prihranijo obilo rutinskega računanja kot tudi risanja. Vsako drobilno separacijsko postrojenje je si­ cer unikat, vendar v večini prim erov lahko sesta­ vimo drobilno separacijsko postrojenje iz posamez­ nih standariziranih drobilnih oz. sejalnih sklopov. S tem, da ima p ro jek tan t v svojem priročniku take sklope že pripravljene, se čas izdelave projekta zelo skrajša, obenem pa kljub mali porabi časa predstavlja tak projekt do k raja premišljeno reši­ tev tudi s proizvodnega stališča. Klasično pro jek­ tiran je vseh separacij posebej, kljub večji porabi časa, ima pogosto prav to hibo, da tehnološka op­ rem a ponavadi predstav lja zbirko unikatov, ki predstavljajo večje proizvodnje stroške. 9.1. V M ehaničnih obratih se daje poudarek ti­ pizaciji strojev in opreme. Podobno velja za elektro dejavnost s tipizacijo om ar po sistemu, k jer se do­ grajujejo elementi. Poenotenje je zlasti pomembno pri procesih, ki se ponavljajo, npr. p ri odpraševal- nih napravah, filtrsk ih postrojenjih in podobno. 9.2. Zlasti pri zračnih filtrih ima posebno vlogo elektro avtomatizacija. Pomembna je regulacija ča­ sa čiščenja vreč, kar je enostavno izvedljivo z elek­ tronskim i program atorji. 9.3. V program u je tudi izdelava prenosnih omaric za gradbišče. Podobno kot pri separacijskih om aricah bodo priključki za moči in razsvetljavo. 9.4. Optimalni tehnološki proces je tak rat, ka­ dar se skozi separacijo pretakajo najbolj ugodne ko­ ličine. P ri nekaterih strojih se obremenitve odra­ žajo z različnim odvzemom toka, kar lahko prena- UDK 69.002.5 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1977 (26) ST. 6, STR. 114—121 Ivan Zidar: RAZVOJ NOVIH STROJEV V MEHANIČNIH OBRATIH SGP »SLOVENIJA CESTE« SGP »Slovenija ceste« je v svojih Mehaničnih ob­ ratih razvilo velik remontni center, ki se je nato us­ meril na proizvodnjo opreme za kamnolome oz. sepa­ racije. Ustvaril je vrsto proizvodov, ki segajo p ri nas v sam vrh dr obilne tehnike kamenin. Mehanični obrati so opremili številne kamnolome doma in na tujem. Razen vibratorjev, dozatorjev in drobilnikov so razvili najnaprednejše naprave za odpraševanje. samo nazaj na moč doziranja. S tem bodo avtom ati­ zirani tehnološki postopki. 9.5. Glede na to, da raste pomen inženiringa, postaja vse 'bolj aktualno izvajanje elektroinstala- cije za moč, razsvetljavo in strelovodne zaščite. UDC 69.002.5 GRADBENI V ESTN IK , LJUBLJANA, 1977 (26) NR. 6, PP . 114—121 Ivan Zidar: DEVELOPMENT OF NEW MACHINES IN THE PLANT FOR MECHANIZATION The section for mechanization of the »Slovenija ceste« has been a plant concentrated on the mainte­ nance and repair of construction machines owned by »Slovenija ceste« or other enterprises. Today the plant produces equipment for the industry of construction materials — quarries and stonepits: crushers, granu­ lators and conveyer belts. Im portant is also the pro­ duction of dust catchers. This plan has its own section for development and planning taking care that every product has the quality standards as required on the market. Absorptivni mineralni agregati v asfaltbetonu UDK 625.8.07 ER N EST OROŽIM 1. UVOD To delo pojasnjuje nekatere anomalije p ri po­ našanju tistih asfaltbetonskih mešanic, k je r smo uporabljali močno absorptivne m ineralne agregate, čeprav takih, močno absorptivnih agregatov na ev­ ropskih tleh skorajda ni. V nasprotju z Evropo, k je r imamo na razpolago dovolj visoko kvalitetn ih m ineralnih agregatov (včasih tudi ne), smo bili v A friki prim orani graditi tud i najzahtevnejše cestne elem ente iz lokalno razpoložljivega, manj kakovost­ nega m ateriala, pri čemer pa morajo b iti tenderske zahteve o kakovosti vozišča brezpogojno dosežene. Problem absorptivnosti m ineralnega agregata je bil še posebno prisoten p ri g radnji severno-afriške av­ toceste v Libiji vzdolž Sredozemskega m orja. S predhodnim i laboratorijskim i delovnimi sestavami za obrabne sloje smo skušali problem absorptivno­ sti m ineralnega agregata detajlo osvetliti, obenem pa n a jti odgovor na vprašanje: »Kako vpliva ab- sorptivnost m ineralnih agregatov na fizikalne in m ehanske lastnosti asfaltbetonskih mešanic?« Avtor: Ernest Orožim, dipl. ing. gradb., »Slovenija ceste«, Ljubljana, Titova 38. 2. LASTNOSTI OSNOVNE KAMENINE Drobljeni m ineralni agregat p ri gradnji odseka avtoceste M arble Arch—Bengazi v Libiji smo prido­ bivali na samem m estu iz lokalnih nahajališč. Ka­ menina, ki je bila na razpolago, je bila mladi pe­ ščenjak s kalcitnim vezivom v relativno tankih slo­ jih, včasih tud i le do 40 cm debeline. Izkazovala je dokaj visoko stopnjo pozornosti. Lastnosti drobljenih m ineralnih agregatov smo preiskali po ASTM predpisih. Ugotovljene rezultate prikazujemo v tabeli 1. Tabela 1 Vrsta preiskave Ugotovljenevrednosti Predpisane vrednosti Los Angeles test 28% maks. 40 °/o Zmrzlinska obstojnost 2 % maks. 12 °/o Volum, teža finega agreg. 2,46 % — Vodovpojnost fin. agreg. 2,5 % — Volum, teža grobega agreg. 2,42 «/o — Vodovpojnost grobega agreg. 3,0 % — V tabeli 1 prikazani rezu ltati izkazujejo v vseh lastnostih dokaj podobne vrednosti našim kameni­ nam, le vrednosti vodovpojnosti so precej višje (pri nas se te vrednosti gibljejo okrog 0,5 °/o). 3. SESTAVA ASFALTBETONOV Za to cesto je bil predpisan asfaltbeton zrna- vosti 0,18 z minimalno možno vsebnostjo votlin v agregatni sestavi. Da bi predpisane lastnosti asfalt- betona v danih okoliščinah (razpoložljiva kame­ nina, vroče podnebje, tem peraturne razlike itd.), lahko dosegli, smo iskali takšno, ki naj bi bila odporna proti plastičnim deformacijam, kljub uporabi mehkega veziva (penetracije 85 do 100 1/10 mm). Predpisana količina veziva je bila omeje­ na m ed 5 in 6 %, izbrana zrnavost m ineralne me­ šanice pa s presejno krivuljo, ki je prikazana v tabeli št. 2. Tabela 2 Sito — št. po ASTM Kvadratna odprtina v mm Presevek V Ut. °/o 3/4 19,05 100 1/2 12,70 82 3/8 71 4 4,76 50 10 2,00 33 40 0,42 14 20 0,074 6 Optim alna količina veziva je bila določena na osnovi priporočil »Asphalt — Institutes«1 *s pomočjo M arshallove metode. Izhodiščne vrednosti za vse kasnejše izračune delovnih sestav in fizikalno me­ hanskih lastnosti so bile: — prostorninska teža kam na 2,440 g/mm — absorpcija bitum na 1,20 u t °/o R ezultati predhodnih preiskav fizikalno me­ hanskih lastnosti asfaltbetonskih mešanic z različ­ nimi vsebnostmi bitum ena so prikazani v tabeli 3, grafično pa na sl. 1. Tabela 3 Vsebnost veziva ut. %> Prostor­ ninska teža g/cm3 Porovi­ tost vol % Porovi­ tost mineral­ ne me­ šanice vol °/o Stabilite­ ta po Mar­ shallu kp Tečenje mm 4,5 2,145 9,2 16,3 840 1,4 5,0 2,140 8,7 16,8 780 1,5 5,5 2,145 7,8 17,0 620 1,6 6,0 2,172 6,1 16,4 880 2,2 6,5 2,186 4,8 16,3 1100 2,7 7,0 2,203 3,2 15,9 1200 3,0 7,5 2,226 1,7 15,6 1020 3,6 8,0 2,233 0,7 15,7 840 3,8 1 Mix Design Methods for Asphalt Concrete and Other Hot Mix Types. The Asphalt Institute MS-2, Mai 1963. 4. TOLMAČENJE REZULTATOV Iz prikazanih rezultatov v tabeli 3 in d iagra­ m ih na sliki 1 je razviden nenormalni potek k ri­ vulj vse do količine bitum ena 5,5 ut. %>. P rostor­ ninska teža pada, podobno pada stabiliteta po Marshallu. Porovitost v mineralni mešanici na­ rašča, krivulja prostih por v zbiti asfaltni mešanici poteka konveksno, m edtem ko rezultati tečenja ostajajo skoraj nesprem enjeni. To popolnoma ne­ navadno ponašanje asfaltne mešanice v območju nizkih vsebnosti veziva do 5,5% si lahko razla­ gamo le tako, da ponašanje m ateriala pod obreme­ nitvijo še ni plastično, temveč togo. Izstopa tudi relativno visoka stab ilite ta asfaltnih mešanic pri optimalni količini veziva (7 u t %), s tem v zvezi pa tudi nizka vrednost tečenja 30/10 mm, čeravno so mešanice pripravljene z relativno mehkim bi­ tumenom. Iz prikazanih rezultatov pa je tud i raz­ vidno, da maksimalne prostorninske teže in m ini­ muma prostih por še zdaleč nismo dosegli. 5. ABSORPCIJA VEZIVA Ugotovljene anomalije, tolmačene v poz. 4, ne smemo pripisovati izključno prenizki vsebnosti ve­ ziva, temveč moramo iskati vzrok za odstopanje rezultatov od norm alnih vrednosti v norm alnih mešanicah zlasti v visoki absorpciji bitumena, 1, 2 ut. % v m ineralnem agregatu. Absorpcija je rezu ltat več sil in jo glede na to delimo na tri glavne skupine: fizikalno, kemijsko in kapilarno absorpcijo. Fizikalno absorpcijo imenujemo (po Gezen- cveju) tisto, ki jo povzročijo polarne molekule s svojimi Van der Waallsovimi efekti. Kemijska ab­ sorpcija, znana pod imenom kemosorpcija, je za­ snovana na kemijsko površinskem procesu med dvema fazama (trdi m ineralni agregat — tekoči bitumen). Tako pride do medsebojnega kem ijskega delovanja med karbonatno tj. kationsko fazo mi­ neralnega agregata in anionsko ali kislo fazo bi­ tumena. Medtem ko je za fizikalno absorpcijo značilna enoslojnost, je za kemijsko absorpcijo zna­ čilna večslojnost. V našem prim eru pa ni m ero­ dajna niti p rva niti d ruga absorpcija, temveč tre tja : kapilarna absorpcija, imenovana tudi selektivna. Obe imenovani vrsti absorpcije nastopata p ri vseh asfaltnih mešanicah, tud i tam, k jer uporabljam o najkvalitetnejši m ineralni agregat. Ti dve absorp­ ciji sta pri asfaltnih mešanicah izredno zaželeni, saj brez njih ni kakovostne adhezije med zrni agregata in bitumenom. Delovanje kapilarne absorbcije si skušamo raz­ ložiti na naslednji način: Bitumen je sestavljen predvsem iz trdne asfaltenske komponente in tekoče maltenske kom­ ponente. Bistvena razlika med obema komponen­ tam a je v njunih izredno velikih viskoznostih. Medtem ko im a asfaltenska komponenta zelo vi­ soko viskoznost, im a m altenska komponenta ca. 100 k ra t manjšo vrednost. Za kapilarno absorpcijo je značilno predvsem to, da je mogoče vsrkavanje PO RO VI T O ST V M IN E R A LN I TE Č E N JE Y \o m m S TA B IU TE TA v kp M E Š A N IC I v vo l.8 /. PO R O VI TO ST v vo l» /. P R O S T O R K IIN S K A T E Z A v 9/ cc m le nizkoviskoznih- tekočih medijev. R ezultat tega procesa je v tem, da pride do selekcije asfaltenske in m altenske komponente v filmu bitum ena na površini zrn agregata. S tem postane film bitum ena bogatejši na trdn i komponenti in tako manj elas­ tičen, manj lepljiv in bolj tog. 6. ZAKLJUČEK V prim eru, da nimamo druge možnosti kot uporabo močno poroznih m ineralnih agregatov za pripravljanje kakovostnih asfaltnih mešanic, lahko vpliv kapilarne absorpcije premostimo s pribitkom bitumena, ki je enak količini absorptivnega bitu­ mena v zrvnih m ineralnega agregata. UDK 625.8.07 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1977 (26) ST. 6, STR. 121—123 Ernest Orožim: ABSORPTIVNI MINERALNI AGREGATI V ASPALTBETONU Iz majhnih terenskih laboratorijev se je pri SGP »Slovenija ceste« razvil moderni centralni laboratorij, ki si je hitro zagotovil trajno mesto ob nenehno rastoči proizvodnji. Vrste asfaltov in asfaltbetonov so v laboratoriju terjale veliko razvojnega truda. Članek detajlno prikazuje raziskave absorptivnih mineralnih agregatov v asfaltbetonu. UDC 625.8.07 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1977 (26) NR. 6, PP . 121—123 Ernest Orožim: ABSORPTIVE MINERAL AGGREGATES IN ASPHALT-CONCRETE »Slovenija ceste« has specialized in the highly mechanized production of bituminous mixtures. »Slo­ venija ceste« also produce various types of asphalt mastic for pavements and roof coatings used in indu­ strial buildings. The enterprise has a large laboratory qualified for tests concerning the properties of soils, bituminous concrete and other material. The paper treats in detail the tests and rechearches in the field of absorptive mineral aggregates. u c c n M o a ___»C7IWA Iz naših kolektivov OB JUBILEJU SGP »SLOVENIJA CESTE« Ob tridesetletnici obstoja SGP »Slovenija ceste« je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito odli­ koval to podjetje za posebne zasluge in dosežene delovne uspehe, pomembne za gospodarski napredek države, z Redom z rdečo zastavo. Odlikovanje je na proslavi dne 17. junija izročil predsedniku delavskega sveta Janezu Možini tov. Zvone Dragan. S proslave so zbrani člani delovne organizacije poslali predsedniku republike tov. Titu pozdravno brzojavko. Glasilo SGP »Slovenija ceste« KOLEKTIV je v svoji 104—105 številki objavilo uvodnik, iz katerega posnemamo osnovne misli. Prehojena pot nam vliva pogum Od 1987 delavcev v letu 1947 do 2821 delavcev v letu 1977. Od 827 nekvalificiranih do 1310 kvalificiranih in visokokvalificiranih ter le še 90 nekvalificiranih delavcev. Od 15 diplomiranih inženirjev in inženirjev do 108 višje in visoko strokovno usposobljenih delav­ cev. Od enega diplomiranega pravnika in nobenega diplomiranega ekonomista v prvem desetletju obstoja delovne organizacije do sedmih diplomiranih prav­ nikov in dvanajstih diplomiranih ekonomistov, brez sociologov in psihologov v prvih dveh desetletjih do treh diplomiranih sociologov in psihologov v letu 1977. Od pridnih, pogumnih sodelavcev, katerih vrste so se predvsem prvo desetletje neprestano redžile, do de­ lovne skupnosti delavcev Slovenija ceste v letu 1977. To je naših 30 let. Kako sm o delali in kako delam o danes Delali smo z zastarelimi stroji, po zastarelih me­ todah. Prevladovalo je ročno delo, samokolnice in vagoneti. Naši stroji so bili predvsem parni valjarji, nekaj buldožerjev ter skromno število kaminonov. Za­ htevnejše naloge so terjale uvajale uvajanje novih metod in nove mehanizacije. Valjarje, krampe, lopate, vagonete in samokolnice smo zamenjali z nakladači, asfaltnimi bazami, finišerji, vibratorji. Posebna skrb je — veljala razvoju tehnoloških postopkov za pri­ pravo in vgrajevanje asfaltnih mešanic. Od 1490 konjskih moči v letih 1957 do 20560 konjskih moči v letu 1977, od prvih nakladalcev v letu 1957 do 31 nakla- dačev v letu 1977, od prvega in edinega stolpnega žerjava v letu 1957 do šestih stolpnih žerjavov v letu 1977 ter prvih hidrobagrov in rovokopačev, ki se med sredstvi za delo pojavijo prvič šele letošnje leto. Tudi to je naših 30 let. Kje in kaj sm o delali Pričetki segajo v leto 1947 k obnovi ljubljanskih vpadnic, s katerimi smo pričeli celiti rane porušene domovine. V naslednjih letih smo zgradili 26 važnejših cestnih zvez na področju Jugoslavije, deset predorov, dvanajst mostov in večjih železniških objektov, že­ lezniške in industrijske proge, šest letališč, hidro­ energetske objekte, kot so dovodni kanali, štiri šport­ ne objekte, kanalizacijska dela, vodne rezervoarje, servise za tekoča goriva, uvajali proizvodnjo asfaltnih mas, izdelavo litoasfaltnih tlakov in hidroizolacij, iz­ delavo tlakov in plastičnih mas. Visoke gradnje so izročile namenu 42 industrijskih in drugih objektov, 14 stanovanjskih objektov. Med dela v inozemstvu pa uvrščamo predvsem gradnjo asfaltnih dvopasovnih in štiripasovnih cest, bolnišnice, vodovodnega stolpa, upravnih in stanovanjskih zgradb ter industrijskih objektov. Tudi vse to je naših 30 let. Kako sm o živeli, kaj sm o še ustvarili Od barak, v obrobje porinjenih in tesnih, smo se selili v samske domove, v središče življenja. Črnega kruha, čebule in slanine, zalite s slabo pijačo smo se dosita najedli, pa smo želeli toplo hrano ves dan in človeka dostojni način hranjenja za zmeraj. Najbolj celovito smo željo udejanili v lepem objektu družbene prehrane iz združenih sredstev, v katerem smo ko­ m ajda prvi obrok pojedli, prvič zapeli in proslavili jubilej naše družbene skupnosti. Osamljenosti, popol­ danskega piva, vesele družbe v krčmi smo se nave­ ličali, pa smo poiskali ali stopili po svoje življenjske tovarišice ter jih posadili v novo okolje. Pičlim mož­ nostim za razreševanje stanovanjskih problemov nismo verjeli, nergali smo in zahtevali ter našli način razreševanja naših najbolj perečih problemov s kre­ diti in najemnimi stanovanji. Solidarnosti nismo poj­ movali za redke izbrance. Med vse smo jo razpršili, tako v možnostih za počitniške domove, kot v mož­ nostih za zdravljenje in okrevanje. Težo neizčrpnega bogastva sredstev za izobraževanje nosi predvsem starejši del delovne skupnosti. Vračilo generacije, ki je sredstev deležna, v obliki spoštovanja, pravega vrednotenja in spoznanja o žrtvah ne bo odveč. Pred­ vsem to je vrednost naših 30 let. Mi m ed seboj In kaj nam pove o stopnji samoupravnih odnosov teh naših trideset let? Kaj nam pove ravno v trenutku, ko zaključujemo mozaik dela in uspeha, katerega živ organizem in vezivo so ti odnosi bili? Popolnost oblik nas ni zaslepila, kritično smo vrednotili njih vsebino, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, sa­ moupravnih organih kot delegati in člani delovne skupnosti. Naš skupni zaključek je bil, da so rezul­ tati ustrezni naporom, in da nas jutrišnji dan čaka obilica dela. V novo desetletje, za še večje uspehe nas obvezuje naših 30 let. Iz almanaha ob tridesetletnici delovne organiza­ cije SGP »Slovenija ceste«, ki ga je izdal posebni uredniški odbor, pa po objavljenih grafikonih nava­ jamo naslednje statistične podatke, ki v tabelarni obliki zelo nazorno prikazujejo napredek in razvoj podjetja v razdobju 1947 do 1977. Tabela 1 Celotni dohodek Leto 000 000 din indeks rasti 1968 179 100 1969 189 106 1970 239 134 1971 269 150 1972 316 177 1973 416 232 1974 583 326 1975 912 509 1976 1111 621 P o velikosti celo tnega dohodka so »Slovenija ceste« že vsa le ta svojega o b sto ja n a d rugem m e stu m ed gradbenim i delovnim i organizacijam i SR Slove­ n ije . Od le ta 1968 do 1976 se je celotni dohodek po ­ večal za 6,2 k ra t. T abela 2 Dohodek Leto 000 000 d in indeks ra s t i 1968 74 100 1969 76 103 1970 105 142 1971 104 141 1972 138 186 1973 144 195 1974 211 285 1975 283 382 1976 296 400 D ohodek le ta 1976 je 4,0 k ra t večji od dohodka le ta 1968. V rednost osnovnih sredstev je b ila le ta 1976 v p rim erjav i z letom 1968 sk o ra j 6,0 k r a t večja. T abela 3 O snovna s re d s tv a Leto 000 000 d in indeks r a s t i 1968 69 100 1969 83 120 1970 91 132 1971 136 197 1972 161 233 1973 172 249 1974 207 300 1975 394 571 1976 413 599 V rednost osnovnih sredstev je b ila le ta 1976 v p rim e rja v i z le tom 1938 sk o ra j 6,0 k ra t večja. T abe la 4 Delovne priprave 1968 56 100 1969 67 118 1970 75 132 1971 116 204 1972 124 218 1973 135 237 1974 170 298 1975 313 549 1976 330 579 Če m ed osnovnim i sred stv i pogledam o delovne p rip rav e , ugotovim o, d a je v rednost 1968 do le ta 1976 p o rasla za 5,8 k ra t. le-teh od le ta T abela 5 Poprečno vložena poslovna sredstva Leto 000 000 d in indeks r a s t i 1968 84 100 1969 92 110 1970 118 140 1971 130 155 1972 223 263 1973 225 268 1974 270 321 1975 401 477 1976 424 505 Poprečno vložena poslovna sred s tv a so se pove­ ča la od le ta 1968 do le ta 1976 za p rib ližno 5,0 k ra t. T abela 6 Število zaposlenih Leto 000 000 d in in d ek s ra s ti 1968 1931 100 1969 2066 107 1970 2284 118 1971 2115 110 1972 2140 111 1973 2143 111 1974 2297 119 1975 2622 136 1976 2622 136 P o ra s t zaposlen ih je n iž ji od p o ra s ta celo tnega dohodka in dohodka, k a r neposredno govori o po- ra s tu p roduk tivnosti. T abela 7 Koeficienti obračanja poprečno vloženih sredstev Leto 000 000 d in 1968 2,13 1969 2,05 1970 2,03 1971 2,07 1972 1,42 1973 1,85 1974 2,16 1975 2,27 1976 2,62 V le tu 1976 je p o d je tje z 1 v ložen im d in a rje m ustvarilo 2,6 celo tnega dohodka o z iro m a so se po- prečno vložena sred s tv a o b rn ila 2,6 k ra t. T abela 8 K oeficienti ekonom ičnosti k o fic ien t ekonom ičnosti 1968 1,70 1969 1,67 1970 1,78 1971 1,63 1972 1,78 1973 1,53 1974 1,56 1975 1,45 1976 1,36 Izračunan i koefic ien t ekonom ičnosti — odnos m ed celotn im dohodkom in po rab ljen im i s red stv i, je po- kazal, da so »Slovenija ceste« n ad p o p reč jem grad- bene dejavnosti. T abela 9 K oeficienti rentabilnosti k o fic ien tJuCtU ren tab ilnosti 1968 0,88 1969 0,83 1970 0,89 1971 0,80 1972 0,62 1973 0,64 1974 0,78 1975 0,71 1976 ' 0,70 S koefic ien tom ren tab iln o sti k o t razm erjem m ed dohodkom in poprečno vloženim i osnovnim i in ob­ ra tn im i sred stv i je ugotovljeno , ko liko dohodka je p rin ese l 1 d in a r vloženih sred stev . R en tab ilnost im a v z a d n jih le tih tendenco p o ras ta . T abela 10 Poprečni m esečni neto osebni dohodek Leto v novih d in indeks ra s ti 1968 1337 100 1969 1382 103 1970 1619 121 1971 1836 137 1972 2002 150 1973 2493 186 1974 3296 247 1975 4136 309 1976 4216 315 T abela 11 Produktivnost — dohodek na zaposlenega Leto 000 d in 1968 38 1969 37 1970 46 1971 49 1972 64 1973 67 1974 92 1975 108 1976 113 P o ra s t p ro d u k tiv n o sti se kaže skozi dohodek na zaposlenega delaovca v le tih 1968 do 1976. V tem raz­ dob ju je p ro d u k tiv n o st p o ra s tla za 3,0 k ra t. Ob trid e se tle tn e m ju b ile ju SGP »Slovenija ceste« se G rad b en i vestn ik p rid ru ž u je če s titk am vse naše jav n o sti z n a jb o ljš im i željam i za n ad a ljn ji napredek in razvoj! B .F . 40 40 LET »IZOLIRKE« V le tu 1937 je zagrebšk i to v a rn a r A ntun Res u s ta ­ novil v M ostah v L ju b ljan i pod ru žn ico svoje tovarne za izdelavo in predelavo b itu m en sk ih izdelkov. S tem so b ili po stav ljen i tem elji d an a šn je IZOLIRKE. Do osvoboditve je b ilo zaposlen ih 12—18 delavcev. Po osvobod itv i je b il ta o b ra t n ac io n a liz iran in 1. XI. 1946 z odločbo vlade LRS u stan o v ljen o p o d je tje IN­ DUSTRIJA B ITU M EN SK IH IZDELKOV, LJUBLJANA. P re d m e t poslovanja: izdelovanje s trešn e lepenke, b itu m en sk ih m as in a s fa ltiran je p ločnikov. Leta 1949 se d e jav n o st raz š iri še za d es tila rn o m estne p linarne, dalje za izdelavo B ergm an cevi, za p ro izvodnjo ter- m alit opeke v P ragerskem in za p ro izvodn jo te r p re ­ delavo m in e ra ln e volne n a Jesen icah . Leta 1950 se je p re im enovalo v IZOLIRKA, L ju b ljan a , v le tu 1957 pa v: to v a rn a izolacijskega m a te r ia la IZOLIRKA, LJUB­ LJANA. T a k ra t se je tu d i osam osvo jila m on tažna sku­ p ina v novo p o d je tje TERM IKA, L jub ljana . Vidne rezu lta te sm o dosegli tu d i v le tu 1968 z uva­ ja n je m izdelkov iz s tiro p o ra in KOMBI p lošč te r 2 le ti pozneje s k aš iran im i p loščam i iz s tiro p o ra in s trešn e lepenke. Z gradili sm o še o b ra t za pro izvodn jo s tiro p o r em balaže in o b ra t za proizvodnjo b itu m en ­ sk ih variln ih trak o v IZOTEKT, končali p a z rek o n ­ s tru k c ijo v p ro izvodn ji b itum ensk ih em ulzij, p a s t in raz top in . Tako je danes IZOLIRKA ena izm ed n a j­ večjih proizvajalcev m a te ria lo v za h idro , te rm o in akustično izolacijo, an tik o ro z ijo , e lek tro izo lacijo in cestišča. IZOLIRKA je p o s ta la nepogrešljiv p a r tn e r g radben ištva po vsej Jugoslav iji in delno tu d i v tu jin i. D anes zaposlu je 415 delavcev, ki bodo letos u stv a rili n a d 23 m ilija rd b ru to pro izvodnje. S sredn je ročn im p ro g ram o m je določen razvoj p o d je tja te r po litika in v estiran ja . Med drug im p re d ­ videva g radn jo nove to v a rn e n a Jesenicah za p ro iz­ vodnjo p o ltrd ih in trd ih p lo šč iz m ineralne volne te r nove s tro jn e nap rave za proizvodnjo specia ln ih b i­ tum ensk ih trak o v v L jub ljan i. P rizadevanja so u s ­ m e rjen a v povečanje p ro d u k tiv n o sti dela, p rilagoditv i zah tevam m odernega g radben ištva in široke porabe . 40 le t IZO LIRK E pom en i 40 le t dela in uspehov p a tu d i težav in prob lem ov. Zato se trud im o , d a bo n aš ju tr išn ji d an lepši in še uspešnejši. (Povzeto iz govora n a jub ile jn i proslavi.) G IP GRADIS Nova hala kovinskih obratov odprta V obdob ju po le tu 1955 sm o se v m a rib o rsk i G radisovi eno ti »S tro jna« lo tili p ro izvodnje g rad b e­ n ih stro jev . Po sk ro m n ih začetk ih p a se je kaj h itro pokazala p rav ilnost te u sm eritv e dela. Tako so n a s ta ­ ja li p rv i s tro ji iz tk im . asfa ltnega p ro g ram a k o t as­ fa ltn a baza AB-1, k ap a c ite te 8—12 t/u ro z ročn im u p ­ rav ljan jem , nadaljevali z AB-2, AB-3, AB-4, do asfa ltne baze GKW 60 s k ap ac ite to 60 t/u ro in po lne av to ­ m a tsk e izvedbe. S kupno sm o od le ta 1962 do danes p la sira li na trž išče 112 asfa lt, baz različn ih zm oglji­ vosti. Sedaj p a le tno p ro d am o od 7 do 10 a s fa ltn ih baz. Tudi v p ro izvodn ji p ro tito č n ih m ešalnikov sm o težili k razn o v rstn o sti ponudbe, tako danes izdelu­ je m o m ešaln ike k ap ac ite te od 15 do 40 m 3 n a uro . Poleg teh p ro izva jam o še p risilne m ešaln ike za as­ fa lt, k i p a so p r ire je n i tak o , d a se lahko u p o rab ijo tu d i za proizvodnjo b e to n a in m ešalnike m alte . Do dan es sm o izdelali 219 PM 250-litrskih, 154 PM 500- litrsk ih . K upci teh s tro je v so predvsem g radbena in ce s tn a p o d je tja iz vse n aše dom ovine. S tro je z oz­ nako G radisa lahko n a jd em o od Jesenic do Gevgelije. V lanskem le tu sm o izdelali p ro to tip sežigalne peči za uničevanje vseh v rs t gorljiv ih odpadkov. Se- žigalna peč uspešno služi svo jem u nam enu v to v a rn i nogavic Polzela. V zvezi s perspek tivo tega izdelka sm o raziskali slovensko p o d ro č je in ugotovitve d a je jo veliko m ožnost za k o n tin u ira n o pro izvodnjo te n a­ prave. N a pod ročju stavbnega k ljučavn iča rstva in konstruk - s tru k c ij težim o k tip izac iji izdelkov. P rav k ar konču je­ m o p ro to tip n o oprem o za zaklonišča. P ri iz g rad n ji h itre ceste skozi M arib o r bom o izvedli nov sis tem o g ra jn ih elem entov iz Alu profilov. T ak proizvodni p ro g ra m in perspek tive razvo ja in p a dejstvo , da se je število delavcev n aše TOZD povečalo n a 220 te r p o d a tek , d a se je p rek o 60% v red n o sti pro izvodnje u s tv a rja lo le n a 620 m 2 delovnih površin , vse to je vplivalo n a odločitev sam oupravn ih organov o n u jn o sti izg ra d n je novih delovnih površin . Z novim ob jek tom p ridob ivam o 3780 m2 upo rab , p ro s­ to rov , 1440 m 2 delovnih pov ršin , o sta lo so jed iln ica, garderobe , san ita rije , kotlovnica, o b ra tn e p isa rn e in s e jn a soba. Investicija je veljala 26 m ilijonov N din, od tega je 20 m ilijonov la s tn ih sredstev. O bjek t je grad ila G rad isova TOZD G radbena en o ta M aribor. P ro je k t je delo TOZD P ro jek tiv n i b iro M aribor. O brtn iška dela p a so izvajali: K ris ta l M a­ r ib o r, IMP, E le k tra M arib o r in Zvezda M aribor. K o poudarjam o velik pom en novih p ro s to ro v v razv o ju naše TOZD, se h k ra ti krepko zavedam o, d a to pom en i tu d i novo obveznost: p ro izva ja ti b o ljše in več. P repričan i smo, d a je z re lost ko lektiva zadostno jam stv o , da si bo p rav vsak n a svo jem delovnem m e s tu prizadeval, da bo ta cilj p rav gotovo dosežen. G radisov gospodarsk i n ač rt za le to 1977 C elotni dohodek se p la n ira v višini 4,18 m io din, 9 % več k o t lani. V večji m eri p lan iram o povečanje la s tne p ro iz­ vodn je (brez o b rtn išk ih del in kooperan tov), tj . za 22 % in naj bi znašala 3,16 m io din. P o rab ljen a sred ­ stva p red stav lja jo 74 % celotnega dohodka, lan i p a 76%>. Z m anjšan je p o rab ljen ih sredstev pom eni zbo lj­ šan je ekonom ičnosti. To im a za posledico h itre jšo r a s t dohodka, za k a terega p lan iram o povečanje 18 %. O sebni dohodek b i ted a j sm el p o ra s ti za 10°/o m a n j: za dob rih 16 %. Delež osebnih dohodkov v do­ h o d k u n a j b i znašal 52 % , lan i p a je znašal 54 °/o. De­ lež o s tan k a dohodka v dohodku p a naj b i se povečal od lansk ih 22% na 24% letos. O stanek dohodka sk u p a j s pospešeno am ortizac ijo na j b i b il le tos za 25 % v išji k o t lani. K ljub te m u p a n a j b i po rasli osebni dohodk i v tak i m eri, d a b i b ili spodbudn i — seveda če bom o uresničili zah teven p lan . P lan iram o povprečni osebni dohodek v višini 4710 din, k a r p red s ta v lja dobrih 11 % več ko t lani. P o ra s t OD n a u ro naj b i znašal sk o ra j 13 %, nižji p o ra s t OD n a m esec je p redviden za rad i znižan ja nadur. Če bodo življenski s tro šk i po rasli za 11% ali m an j, po tem bo naš delavec im el tu d i rea lno v išje osebne dohodke, v n a sp ro tn e m p a ne bo dobro , če ne bom o h k ra ti presegli tu d i p lan iran znesek dohodka. K a r zadeva p rod u k tiv n o st, m erjeno z la s tn o p ro ­ izvodnjo n a efektivno u ro , se letos p la n ira v višin i 225 din, k a r je v p rim e rja v i z lansk im le tom 18% več, rea lno p a 6,5% , k o liko r p a naj b i p o ra s la p ro ­ duk tivnost. Letos p lan iram o p rv ič tu d i donosnost poslovnih (osnovn ih in ob ra tn ih ) sredstev . N a en d in a r po ­ slovnih sredstev naj b i le to s u stv a rili 22 p a r ak u m u ­ lac ije (o stanka dohodka in pospešene am ortizac ije ) , t j . 19,5% več k o t lani, k a r b o p rav ta k o težko u re s ­ nič iti. S pre jem am o to re j ta k šen plan, ki n am bo v p r i­ m e ru uresn ič itve om ogočil dosto jne osebne dohodke in to likšno akum ulacijo , d a bo zagotovljena tu d i n a d a ljn ja ra s t, gospodarska kod družbena. Izp lača se p o tru d iti v sak n a svo jem delovnem m estu , d a bom o im eli k o t p rip ad n ik i največ jega g rad ­ benega kolektiva v Jugoslav iji zagotovljen tu d i ju tr i svo j b o ljš i k ruh . M ika Š p iljak o m erilih dela za o rg an iza to rje p ro izvodn je O rgan izato rji p ro izvodn je (skupne službe) so v delitv i osebnih dohodkov n a jm an j s tim u liran i za od­ k riv an je rezerv. V večini p rim ero v so sam o n a s ta r tn i osnovi ali n a poprečnem p resežku celo tne o rgan iza­ cije , b rez indiv. ali skup inske stim ulacije . O rganiza­ to r j i pro izvodnje so v po ložaju , k i je n a jb liž ji n a ­ jem n išk em u odnosu, in to je danes eden n a jv eč jih p rob lem ov n a tem področju . Zato m o ram o vložiti m aksim alne napo re , d a se za vse službe in posam eznike v n jih n a jd e jo m erila za delo in naloge, k i jih oprav lja jo . V m nogih organi­ zacijah so že n aš li rešitev in ocen ju je jo posam ezna dela. Iz nedavnih obiskov vem o, da je to dalo odlične rezu lta te in odk rilo neverje tne rezerve. Sam o, rešiti se m oram o s tra h u p red prevelik im zaslužkom teh kadrov in sm elo p re iti n a s tim ulacijo . T a s tra h je največ ja p re g ra ja , da za s trokovne službe ne iščejo rešitev , tako se m oram o v vsaki sred in i b o r iti p ro ti tem u strahu . Če se v zače tku ne do ločajo rea ln a m erila in od­ k rije jo velike rezerve, k čem ur tu d i težim o, p a ti k ad ri p rično nerea lno visoko služiti, p o tem je vseka­ k o r po treb n o z a o s tr iti k rite rije , kako se npr. tud i delavcem pov išu je jo norm e v podobn ih procesih. V endar zao stritev n ikoli ne sm e za tre ti stim u lac ije za bo ljše delo, za odkrivan je n ad a ljn jih rezerv. S tim u liran je inovacij in iznajd ite lj s t va je p rem alo izdelano v p rav iln ik ih , še m an j p a v p rak si. Z arad i tega se m o ra bo lj pogum no p re iti k izdelavi prav il­ nikov za s tim u lira n je iznajd iteljstva . V tem v vseh repub likah o b s ta ja jo dobre iz­ kušn je , k i b i se lahko p renesle v organizacije , k je r tak ih izkušenj n im ajo . V endar se m o ra tu d i tuka j razb iti s tra h od prevelikega zaslužka in se u p re ti p r i­ m itivizm u, k i se večk ra t p o ja v lja in celo napada tiste , ki u s tv a r i jo dobre rezu lta te . Če je p rav iln ik dobro izdelan, p o te m vsak ta k zaslužek p rinese ko­ lektivu v e lik o k ra t več. Zato je p o treb n o n o v a to rje in iznajd itelje po litično pod p re ti in se odločno b ran iti od p rim itivn ih napadov. Istočasno p a je po treb n o bolj odločno izgrajevati socialno po litiko in socialno zaščito tis tih , ki ob­ jek tivno n iso v s ta n ju , da u s tv a rijo pop rečne zaslužke. P o trebno je ja sn o ločiti tis te , ki b i lahko, p a vendar ne zaslužijo, od tis tih , ki tega resn ično ne m orejo , k a r p a delavci v svo ji sred in i n a jb o lje vedo. S redstva skupne p o tro šn je so tis ti regu la to r, s k a te r im se vodi socialna po litik a , če p a teh sred stev n i dovolj, se lahko tud i povečajo na raču n osebnih dohodkov. Gotovo, d a v sa ta sta lišča ne d a jo dovolj rešitev in odgovorov n a m nogoštev ilna v p raša n ja v zvezi z m erili za delitev osebnih dohodkov in n a vse tis te problem e, k i so tu navedeni in n a k a te re p rak sa zahteva odgovor. Z ato se m oram o vsi o rie n tira ti na proučevanje pozitivn ih rešitev, ki jih že im ajo m noge organizacije. V R ušah polne ro k e dela V zadn jih š tir ih le tih so naši zg rad ili v R ušah 210 stanovan j v d ružbenem se k to rju in 50 stanovanj v zasebnem se k to rju . T renu tno je v g rad n ji 10 s ta ­ novanj, ven d ar 50 od teh že tik p re d vselitv ijo . Im a stanovan ja s ta n e v teh b lok ih 6700 din, k a r je n a j­ n iž ja cena n a m arib o rsk em obm očju . Z g rad n jo sto l­ pičev so začeli lan i feb ru a rja , o k to b ra p a m o ra jo b iti stanovan ja vseljiva. D rugi več ji o b je k t v R ušah je nova k is ik a rn a to ­ varne dušika. V red n o st k isa rn e je 15 m ilijonov din. Z grajena je b ila v 5 m esecih. H ala je tip sk a — G radi­ sova in p o n aša se z 18-m etrskim i razp o n i in 13 m visokim i s te b ri te r žerjavno progo. Ruše bodo v k ra tk e m dobile tu d i nov gasilski dom . S to ji n a zidovih s ta re zgradbe. V tem elje so vgradili spom enico o vseh na jvažnejših dogodkih v današn jih dneh, s p o d a tk i o izvaja lcu in in v e s tito rju itd . In v estic ijsk a v so ta je 2 m ilijo n a din. N ajvečji in v e s tito r g raden j, ki j ih izvaja G radis, je to v arn a d u šik a Ruše. P rav od n je si obe ta jo tud i v bodoče največ dela. P o trebno bo zg rad iti nove peči za ferosilicij, novo u p ravno zgradbo in sk lad išča za surovine itd . N aši G radisovci u p a jo , da so s svojim delom dosedaj že dokazali, ka j zm ore jo , tako, da se jim bo lahko to štelo v d o b ro p r i nas ledn jih lici­ tacijah . G radis v M o sta rju N aša g radbena eno ta TOZD N izke g radn je iz Ma­ rib o ra je p revzela g radn jo novega m odernega m ostu nedaleč od sta rega, ki ga je dal p o s ta v iti še Sulejm an V eličastn i. Začeta so že p r ip ra v lja ln a dela, v ršijo se izkopi za opornike. T eren je k a m n it in je po trebno m in iran je . P ostav ljena je tu d i d o m ača betonarna. M ost bo v celoti b e to n iran po sis tem u previsne g radn je . Delavci TOZD GE NG n iso novinci v H erce­ govini, izdelali so že 2 m ostova, in s icer v žitom isličih in Č apljin i. N ajb rž jim je n a ta rač u n zaupano delo n a tr e t je m m ostu . Novi m o st b o dolg 114 m in širok 22,20 m , k ončan p a bo ju li ja 1978. O pom ba: G orn jih 6 sestavkov je povzetih iz G radi­ sovega v es tn ik a št. 230 videvajo začetek novega proizvodnega p ro g ra m a in­ s ta lac ijsk ih blokov. Z an im an je za ta p ro g ram je po dosedan jih ugo tov itvah veliko, pom enil p a bo velik p rispevek p r i k o m p le tac ji in sta lacij, h itre jš i in cenejši s tan o v an jsk i izgradnji. IM P — TOZD dvigalo, m o n tira dvigala v n a jv iš jih sto lpn icah v B eogradu V lanskem le tu sm o pričeli z m ontažo desetih dvigal v B eogradu. D vigala so proizvod firm e OTJS- FR EISSLER . T ukaj n as to p am o v glavnem k o t m on­ tažerji. S am a m on taža v B eogradu je zelo zah tevna, saj s ta stavbi, v k a te rih so dvigala, n a jv iš ji p ri nas, poleg tega p a so tu d i sam a dvigala firm e OTIS zelo za­ htevna. Delamo na š tir ih dvigalih z višino 120 m oz. 32 n ad s tro p ij. P ri delu so težave zarad i višine in t r a n ­ sp o r ta m a te ria la po ja šk u . K ljub tem u p a bom o v ju li ju m ontažo teh š tir ih dvigal zaključili. IM P Z astopstva — n a jm a n jša tem eljn a organizacija IM P P rvi začeli g rad iti v G odoviču V Id r i j i n i več p ro s to ra za razširitev gospodar­ stva, za to je nova in d u s tr ijsk a cona p redvidena v Godoviču. K er se IM P o b ra t v Id r i j i m o ra reš iti svoje p ro s to rsk e krize, so se zaposlen i v TIO odločili, da v te j con i zgrad ijo nove p ro izvodne p rosto re . P rv i del investic ije naj b i p rin ese l 2.000 m 2 po ­ k rite g a p ro s to ra , k am o r bodo p rese lili del proizvodnje iz Id rije , d rug i del p a še 2.500 m 2. Po dokončanju investic ije bo v G odoviču zaposlen ih 67 delavcev, ki naj b i izdelovali določene posode (c isterne). »Sedaj intenzivno grad im o. G radbeno po d je tje Z idgrad iz Id rije bo delo končalo v okviru p lana, ki sm o ga izdelali v sog lasju z o sta lim i izvajalci. G radn ja v G odoviču je v začetku p re d s ta v lja la p rob lem za vse bodoče g rad ite lje v tej in d u s tr ijsk i coni, ne sam o za nas. T u n i nobene kom unalne u red itve . Godoviška p la n o ta je p re lom nica vode za Id r i jo in L jubljanico, k a r zah tev a več p reven tivn ih u k rep o v , d a ne b i p rišlo do onesnažen ja voda. Z gradbe ne sm ejo p okvariti oko­ lice, k i je b ila doslej n eo k rn jen a . V se to in še neka­ te re d ru g e težave so povročile, d a sm o p ro jek te do­ bili k asn e je , k o t sm o predvidevali« . Z d o g rad itv ijo o b je k ta v G odoviču bo v sedanjih id rijsk ih p ro s to r ih TOZD TIO le nekoliko lažje orga­ n iz ira ti p ro izvodn jo k lim atsk ih elem entov , san ita rn ih vozlov in in sta lac ijsk ih blokov. Za ju li j—avgust pred- N asta la je le ta 1974. Z astopstva si vse m an j k ru h a p risluž ijo z zastopan jem , vedno več p a s svo jim de­ lom na m ontaži in s pro izvodnjo . Z astopam o n as led n je tu je firm e: — Alfa-Laval — izdelu je oprem o za živilsko in ­ d u s tr ijo — F rigoscand ia — izdeluje tunele za globoko zm rzovanje p reh ram b e n ih artik lov — Linden A lim ak — izdeluje g radbena dvigala — Idea l S tan d a rd — izdeluje san ita rn e a rm a tu re — S ch irp — izdelu je filtre . V TOZD Z astopstva je tren u tn o 42 zaposlenih de­ lavcev. Ni n iti enega nekvalificiranega, 6 p a j ih im a visoko izobrazbo, eden p a višjo. Švedska f irm a A lfa — Laval je znana p o vsem svetu k o t izdelovalka kvalite tne oprem e za živilsko in d u s trijo (m lekarne, s ira rn e , pivovarne, to v a rn e so­ kov itd .). M onterji IM P to oprem o tu d i m o n tira jo po vsej Jugoslav iji in o p rav lja jo še redno vzdrževanje in servis. D obra m ontaža , d o b ra serv isna služba in do b ri poslovni odnosi j im om ogočajo uspešno delo in no rm alen razvoj. Če b i im eli dovolj p ro s to ra , bi se še h itre je razvijali. O pom ba: G orn ji t r i je sestavk i so povzeti po IM P G lasn iku št. 6/77. Bogdan M elihar INFORMACIJE 195 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XVIII - 6 SERIJA: ŠTUDIJE JUNIJ 1977 Parametri seizmične odpornosti zidanih zgradb V naslednjem je prikazan aproksim ativni proračun z i­ dan ih zgradb n a horizon ta ln o strižno odpornost. R aču n je zasnovan na laboratorijsk ih rezultatih strižne o d p orn osti z idov. Iskani in ugotov ljen i so faktorji para­ m etrov odpornosti, k i so: — kvaliteta zid ov — debelin a zidovja — zasn ova zgradbe — štev ilo etaž. K vantifik acija vp livnosti param etrov daje v p o g led na u sp ešn o st p osam ezn ih konstruktivn ih rešitev in ukrepov pri izved b i. R ačun je prikladen z a sp lošno an alizo različn ih s istem o v zidanih zgradb in še tud i sistem ov sanacij. 1. O k oeficien tih param etrov varnosti lahk o g o vor im o , če u sp em o dobiti za odp orn ost zgradbe pogoj za stab iln ost v nasledn ji obliki: - i — n . (pi) . n ( p ? ) ..........n ( p D .............n (pn) = 1 (1) P ri tem je funkcija se izm ičn ega k oeficien ta »K « in fak torja varnosti »V «, n (p;) p a koeficien t, ki je fu n k cija p aram etra pi 2. O dpornost je obravnavan a kot strižna od p orn ost. T a je karakterizirana z nastankom križn ih razpok n a re le ­ van tn ih z id ovih , to je na z id o v ih , ki sto je lahk o le v sm eri p otresn ega sunka. O dpornost je d o lo čen a s p op rečn o ta n ­ g en c ia ln o napetostjo, TrUs ki je o d v isn a od vertikalne ob re­ m en itv e op in kvalitete zidu , Tk k i jo daje laboratorijska preiskava. 3. R azpored itev vertikalne ob rem en itve n a relevantno grupo z id ov v pritlič ju je dana kot p ovp rečn a vertikalna napetost. (P om en ozn a k glej v prilogi). Op = ---------------------- + n . y • h tp • kv • Ftot 4. R azpored itev ce lo tn e in ercia ln e h o r izo n ta ln e sile na relevantno grupo z id ov . C elotn a in ercia ln a sila: Q = (n q + n . v . h . tp) . Ftot • K Povprečna p lo šč in a relevatn ih zidov: F zid = 9 • F to t • kh Z idov, ki sto je p ravokotn o na sm er sunka pri razpo­ reditvi celo tne in erc ia ln e sile , ne u p o štev a m o , čep rav tudi ti prevzem ajo d e lež h orizon ta ln e ob rem en itve v proporcu s togostjo . T ako sm o pri izračunu n a varnejši strani. K oefic ien t to g o sti pa ni zgolj p rop orc ion a len p loščin i ter se zato in ercia ln a sila ne razporeja tud i m ed relevant­ nim i z id ovi p rop orc ion a ln o z n jih ovim i p lo šč in a m i. P o leg tega pa že asim etričn ost v tlorisu p o v zro ča torzije, ki n e ­ katere od relevan tn ih z id o v d od atn o obrem en ju je. P ri pre­ soji faktorja varnosti lahk o vse to u p o štev a m o s povečanjem povprečne tan gen cia ln e napetosti z fak torjem ah > 1. M erodajna tangencia ln a nap etost relevan tn ega z id u je tako: Tk je referenčna strižna o d p orn ost n eob rem en jen ega zid u , ki je p om n ožen a z 1,5 en ak a natezni trdnosti. (n . q -b n . y ■ h . cp) . F tot kh . cp . Ftot . K . ah (4) 5. F aktor varnosti zgrad be pri potresn i ob rem en itv i, ki V enačb i 6 predstavljajo oznake: jo d o lo č a koefic ien t se izm ičn o sti K je Tru8 v = ------ Tp $ = 12v1 2K 2 1 + f 1 + 3 6 v 2K 2 O b upoštevanju en ačb 2. 3. in 4. d ob im o faktor varnosti 1 n ( ki mora biti enaka privzeti vrednost za V . K pri izračunu koeficienta n (Zh . Zv.) V nasprotnem primeru izvršimo ko­ rekturo in ponovimo račun. Izračunano vrednost V . K lahko uporabimo: 1. Za primerjavo k normiranemu faktorju varnosti in normiranemu tj. pričakovanemu koeficientu seizmičnosti. V . K > Vnor • Kn0r , •> Tkn (xk) = ---- Yh 7 . h = 5 Mp/m2 Tk 1,0 1,5 2 5 10 15 20 25 Mp/m2 n (xk) .20 .30 .40 1 2 3 4 5 n (ZjJ, Zv) Zh2 ■ Zv 0.25 1 + y i + - 9V2 K2 Zi,2 Zv2 1 + ] / 1 + 36V2 K2 2. Če je dan le koeficient pričakovane seizmičnosti Knr,r ter je ta realen, računamo faktor varnosti V .K V = ---------- Knor > 1 vk £52 0.15 z h Zv 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 1 1.00 .83 .68 .54 .42 .31 .23 .15 .11 0,80 .85 .70 .58 .47 .37 .28 .21 .14 .10 0,60 .70 .60 .50 .41 .33 .25 .19 .13 .09 0,40 .57 .49 .42 .35 .28 .23 .17 .12 .08 Presoja faktorja varnosti je prepuščena projektantu in je predmet dogovora. Z zmanjšanjem stopnje potresa naj bi faktor varnosti rastel kot npr.: gornjih tabel je razvidno: IX. stopnja M S K .............................1.33 VIII. stopnja M S K .............................1.50 VIL stopnja M S K ............................ 2.00 3. Če ni določen pričakovani koeficient seizmičnosti ali je ta evidentno prenizko ocenjen, lahko za področja, kjer smo imeli večje potrese iz analize konkretnih objektov, ki niso bili poškodovani ali le malo poškodovani, ob privzetem faktorju varnosti 1 do 1.2 ocenimo koeficient seizmičnosti za analizirane vrste objektov. Tako dobljeni koeficient pri­ merjamo z registriranimi parametri potresa. V naslednjih treh tabelah so prikazani koeficienti para­ metrov odpornosti za razne vrednosti parametrov. n (cp) = Y • h .