URN_NBN_SI_DOC-MRXB6KHG

Bibliotekar. Beograd. XX/1968, br. 1/6. Pred seboj imamo zajeten letnik Bibliotekarja za leto 1968, ki obsega skoraj osemsto strani. 2e to dejstvo kaže veliko prizadevnost srbskih ko­ legov na področju bibliotekarske publicistike. Splošna značilnost Biblio­ tekarja, ne samo letnika 1968, je zlasti veliko število prispevkov, ki se na­ našajo na zgodovino srbskega knjiž­ ničarstva, na stare biblioteke, stare in redke publikacije, rokopise, zbirke in podobno. Skratka: pri srbskih kolegih se opaža dosledno osveževanje starih in trajnih kulturnih vrednot. To je prav, pa ne bi škodilo, če bi jim tudi Slovenci v tem oziru vsaj delno sledili. Naj opozorimo na nekatere pri­ spevke s tega področja. Gavrilo Ko- vijanič opisuje v članku »Prvi plan zgrade za Narodnu biblioteku u Beo­ gradu« poskus za izgradnjo palače Narodne biblioteke pod knezom Milo­ šem leta 1860. — Nada Stevin pred­ laga v članku »Pismo za našu zajed- ničku kuču pred šesti april« ustanovi­ tev vsakoletnega spominskega dne pod nazivom »Dan pisane reči« (Dan knjige!) kot spomin na tragični do­ godek 6. aprila 1941, ko so nemške bombe popolnoma uničile takratno Narodno biblioteko v Beogradu. — Lucija Perušič obširno prikazuje in analizira rokopis Stefana Dominka iz 15. stoletja. Dalje vzbujajo pozornost še ti-le prispevki: Dimitrije Bogdano­ vič, Lenjingradski odlomak službe Svetom Savi; Jeremija Mitrovič, Miloš Obrenovitch ou coup d’oeil sur 1’hi- stoire de la Serbie de 1813 ä 1838 — knjiga Mihajla Obrenoviča. št. 3 (178 str.) je z enajstimi član­ ki, ki jih ne bomo naštevali, v celoti posvečena zgolj starim rokopisom, brez kakršnegakoli drugega gradiva in prispevkov. Lahko trdimo, da je od 797 strani tega letnika skoraj polovica posvečenih zgodovini, zlasti starim rokopisom. Jasno je, da je pri taki uredniški koncepciji bera na drugih področjih bolj skromna, zlasti pa glede sodobne bibliotekarske teorije in prakse. Ven­ dar je nekaj člankov le vredno ome­ niti, kot na primer: Mira Boškovič, Neki problemi biblioteka u sastavu preduzeča i ustanova. 2e sam naslov jasno označuje problematiko. V članku »Zajedno ili ne« se Vladimir Vujnovič zavzema za tesno sodelovanje bibliote­ karjev in dokumentalistov. Zanimiva je razprava Radmile Perišič, Centralna katalogizacija knjiga. Znana bibliote­ karka Jugoslovanskega bibliografske­ ga inštituta predlaga centralno kata­ logizacijo za celo državo —po serijah in strokovnih skupinah. Za nas bi bil ta predlog verjetno težko sprejemljiv. Zanimiva je tudi »Bibliotekarska grada radova i literature o Dragiši Polužanskom« avtorja Miše Stojano­ viča. Pokojni Polužanski je bil v pre­ tekli dobi, zlasti v prvih desetih po­ vojnih letih, zelo znan tudi v Sloveniji, posebno med našimi starejšimi biblio­ tekarji. St. 4 je v celoti posvečena življenju in delu znanega in zaslužnega srbske­ ga kulturnega delavca Milorada Pani- ča-Surepa, ki je v dobi, ko je deloval kot ravnatelj Narodne biblioteke v Beogradu, bil v tesnem stiku tudi s slovenskimi bibliotečnimi delavci. Zadnja, 6. številka Bibliotekarja, je v celoti posvečena 20-letnici Društva bibliotekarjev Srbije (1948—1968) in obenem tudi 20-letnici Bibliotekarja. Pregled 20-letnega intenzivnega in dobrega dela Društva bibliotekarjev 175