Prava nebnica za narod Broj 6. - 2. Godina. 3 0. MARCA 1 94 3._IZIDE VSAKIH ŠTIRINAJST DNI DOGODKI PO SVETU POZIVN ICE Partizanom samo propaganda ne zadostuje ver. Preveč trde preizkušnje, preveč velikih razkrinkanj, preveč žalostnih porazov so privedli nato, da mladeniči iz mest kakor tudi iz dežele se ne pustijo več zvabiti v njih vrste. Ni več mladih, ki bi se prostovoljno zatekali k njim v gozdove. Zato so se morali zateč k sili. Partizani so rnnnreč začeli uporabljati vojaške pozivnioe, s katerimi pozivajo moške v njih vrste. Položaj za te vpoklicariee nastane silno težak. So na razpotju, nahajajo sc med kladivom in kovalnim nad njimi visi meč. ali naj se odločijo za vpoklic in tako podati se v tsito strašno življenje polno težav, gladu in porazov, ali pa re se temu ne odzovejo, morajo čakati dan na dan, uro na uro kdaj pride nad njo barbarsko strašno maščevanje partizanov. Toda pot rešitve j.' tudi temu in je zelo lahka in logična: kdor doln tako pozivnico naj se Javi najbližji italijanski vojaški oblasti in prosi naj sc ga preseli v kako koncentracijsko taborišče kot prostovoljnega interniranca. Ne'sme jih pa ustrašiti beseda ,.interniranec. in »koncentracijsko taborišče«. Italija je preveč kulturna država. Ne da samo odgovarja za življenje vsakega takega njenega protežiranca temveč tudi za njegovo dobro oskrbo in za delo, in sicer za dobro plačano delo in gotovost povratka na svoj dom in na njegovo vsakdanje delo čim bo partizanska zadeva zaključena. Veliko je že takih, ki so tej poti sledili in vsi so dobili pomoč in podporo ter so hvaležni tistim, ki so jih rešili. ®------- Grozodejstva partizanov Partizani v svojem delovanju uničevanja vsc-Lr 'je dobrega in lepega v njihovi zemlji, bodo že Skoro dosegli vrhunec svoje hudobije. Nit obdolžitov, da so protiverski, proti cerkvi m sovražniki vsake vere, so užaljeni odgovorili, da cerkve je uničila vojna nasilnost, in ne.njih volja. Tudi na trditev, da njih uničevalno delovanje ie bilo naperjeno proti ženskam, otrokom in starcem so tudi užaljena odgovorili, da nikdar se niso’ oni tako daleč spozabili. Obratno, da oni so Ameriški in francoski ujetniki v Tunisu. skušali družine obvarovali vojne sl mirite 'u grozote s tem, da so jih odnesli \ gore, dah .d rojstno hiše, da ne bi trpeli oh pogledu na itni ■ -vanje, ki ga prinaša vojna, č.ctudi se je dobil kdo, ki bi tein debelim trditvam verjel, bomo mu našteli samo enega izmed tolikih njih barbarskih delovanj, polnih hudodehiošti in podlosti. V neki mirni tihi vasici jo živela mati nekega visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki se je bavila samo z dobrodelnostjo in molitvijo. Njen sin je bil tudi znan po vsem okolišu kot inteligenten in energičen delavec za dobro njegovega naroda in njegovih revežev. Med svojim delovanjem je imel večkrat priliko .videti kako neusmiljeno, nekrivično in kruto je delo partizanov, ki so več ljudi njegove črede ubili, prisilili in vse uničili. Javno je on ta dela razkril ip povedal, ter tako jih obsodil pred svojim narodom. Ti hudobneži ne vedoč si pomagati, da bi pred narodom ovrgli vsa ta resnična dejanja in da bi ga prisilili k temu, da bi molčal, so sklenili maščevati se na najkrutejši način, Vzeli so njegovo staro mater in jo na krut način ubili in razkosali. S tem zločinom pa so podali nov dokaz njih brutalnosti in duševne nizkote. Prišla bo spomlad... Vsled popuščanja, katero sc je opažalo v pota-Dliantu sovražnikovih ladij v zimski dobi, ko so na vseh morjih besneli viharji, so malo prehitro prišli zavezniki do zaključka da je Osovina ošibe-la Tudi prenaglo so izražali upanje, da jim je uspelo doseči zmago proti podmornicam. Omejena mogočnost ofenzive nemških podmorskih sil se ni .nikakor pripisovala vremenskemu položaju in težkočam plovbe, temveč pojačanem uspehu sredstev uporabljenih proti podmornicam s strani Amerikaneev in Angležev. Akoravno se je tudi v zimski dobi potopilo dobre količine zavezniškega brodovja, povprečno pol milijona tonaže mesečno, se je na ta način doseglo povprečno več kot v preteklih letih, se je anglo-sakšo novinstvo vseeno smatralo pooblaščeno da vidi v temu nekako vidno oslabenje Osovine in njenih ofenzivnih zmožnosti. Alj že v mesecu februarju, čeprav so bila vsa morja še zelo razburjena vsled spomladanskih ciklonov, so potapljanja zopet nepričakovano dobila znatno moč. V samih 14 dneh je bilo potopljenih 500.000 ton trgovskih in petrolejskih brodov. Italijanska podmornica je iznenadila na Atlantiku eno izmed največjih angleških ladij od 24.000 ton to se pravi parobrod, na katerega se lahko vkrca in prevozi povprečno od sedem do desettisoč ljudi. Mislimo, da je dovolj jasno dokazano, da omejeni uspehi na morju v zimski dobi, ni so nikakor za pripisovati zmanjšanju ofenzivne zmožnosti Osovine, Edini vzroki so za iskati samo v vremenskih prilikah. Ali sedaj ne bo več imela plovba nikakih sitnosti; v vedno naraščajočem se številu bodo Osovinske podmornice napadale sovražne konvoje ter jim zadajale smrtne udarce. V ostalem jo to jasno dokazano tudi s strani samih Angležev in Amerikaneev, ker sami potrjujejo v kakšni zadregi se nahajajo vsled nevarnosti, katera preti mornarici vsled podmorske ofenzive. Medtem je Nemčija osredotočila celotno svojo veleindustrijo v gradnji in pojačanju podmorskih sredstev, ter dosegla takšne uspehe o katerih bo govorila bodočnost. In nobeno sredstvo ne bo do-voljno za uspešno odbijanje teh' napadalnih sredstev. Potreba za plovbo bo ugonobila zaveznike, ker bodo dobave za trupe v oddaljenih krajih popolnoma izostale. • Razpad iluzij Vsakega dne, in to sp vedno ivsče dogaja, se pojedini partizani, ali tudi skupine partizanov, javljajo dobrovoljno italijanski komandi, izročajo orožje, ker ,se želijo vrniti v svoje domove, k svojim rodbinam. Siti so komunizma in njegove svobode. Ti ljudje so dolgo časa živeli kot uporniki, poskusili so lakoto, izgubili so vse nade vsled tolikih izgubljenih bitk, in ostali so popolnoma razočarani, ko so jih bolje organizirane in oborožene čete popolnoma porazile. Videli so, da ni mogoče nuditi večjega odpora in tako so izgubili sleherno navdušenje za njih ideale in spoznali, da je njih igra popolnoma izgubljena. Partizanska propaganda jih je omamila z nekako društveno pravičnostjo,. jih je navdušila z obečanjem večje in močnejše domovine v kateri se bo živelo kot. v.... deveti deželi. Obečali so jim tudi, da bo uspeh dosežen v kratkem roku in na zelo lahek način. Stvarnost je pa postala povse različna. Društvena pravičnost se je izvršavala s klanjem, razboj-ništvom, mučenjem itd.; velikodušne narodne obljube so se izpremenila v boljševizacijo lastne zemlje, lastne družine, lastnih šeg, da bi se vse to poklonilo ruski pohlepnosti; pričakovani uspehi so se izpremenili v poraze, v dezertacije, v razpadanja in božanja. Navdušenje se je izpremenilo v razočaranje. Napram kmetu ni partizanstvo obdržalo niti ene obljube. Odvzeli so mu hišo, družino, cerkev. A v zameno mu je partizanstvo nudilo jasen pogled na gotovi poraz. Partizani dobro vedo, da v kolikor se predajo pred bitko, jim italijanska komanda jamči sigurnost življenja, oni poznajo velikodušnost italijanskega vojaka, ker so imeli večkrat priliko upoznati jo prav v borbi, oni predvidevajo nemogočnost zmage in zato tudi prostovoljno predajajo orožje. To so dogodki zelp značajnega pomena, o katerih je treba dobro premišljati. Za italijanske vojake je najlepša zmaga ona, katera se doseže s pravičnostjo in človekoljubnostjo;, za partizane je največji poraz oni, kateri pomeni propast njih mišljenja; za vse pa je dokazano