f-'/uttcce-*.
NO. 238
Ameriška Domovina
o^p 4/^.
AMERICAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAG6 ONLY
•v:	?
mKm bp	hoiwie1

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 13, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
Vojaški vodniki o
položaju ¥ Višinama
Ko se razmere v Južnem Vietnamu ustaljujejo, povzročajo rdeči uspehi v Kambodži Saigonu nove skrbi,
WASHINGTON, D.C. — Odgovorni vojaški vodniki sodijo, da se položaj v Južnem Vietnamu ustaljuje in da je večina rdečih oboroženih sil pregnana z vseh štirih glavnih področij. Osrednje višavje, ki je bilo pred letom zaveznikom zaprto, je zdaj odprto. Delta reke Mekong, kjer živi eno tretjino prebivalstva republike, je sorazmerno mirna.
Riževa letina kaže, da bo obilna, največja, kar jih pomnijo.
Hočiminbova pota so zaradi stalnega bombardiranja taka, da potrebujejo rdeči za njihovo vzdrževanje 23,000 mož, med tem ko so jih preje rabili v isti namen le okoli 6,000.
Odgovorni vojaški vodniki v Saigonu so prepričani, da bo prišlo do novih rdečih napadov v raznih delih Južnega Vietnama, tudi na mesta, toda na kako splošno ofenzivo velikega obsega ni več mogoče računati, ker jo rdeči ne zmorejo.
Glavna teža bojevanja v Indo-kini je zdaj v Kambodži. Če rdeči tam uspejo vreči sedanjo vlado v Phnom Penhu, bo Južni Vietnam znova v nevarnosti. Tega se zavedajo v Saigonu in v Washingtonu, zato razvoj tako skrbno zasledujejo.
Južnovietnamske vojaške sile pritiskajo na rdeče v vzhodni Kambodži in ob glavni cesti med Saigonom in Phnom Penhom. Ta pritisk naj bi zmanjšal, če ne celo ustavil rdeče prodiranje proti Phnom Penhu. Za enkrat se to še ni zgodilo.
Novi grobovi
Držami proračun Ohia
COLUMBUS, O. — V preteklih dveh letih so bili določeni izdatki v državi Ohio na 6.2 bilijonov, za prvi dve leti pod guvernerjem Gilliganom so izdatki v državnem proračunu določeni tta 8.1 bilijonov, en bilijon manj kot je guverner prvotno predložil.
Novi izdatki znašajo 791 milijonov, novi davčni dohodki pa 938 milijonov.
Največji stroški so predvideni 2a osnovno in srednje šolstvo, skupno 1.49 bilijona, 190 milijonov več kot v času guv. J. A. bhodesa. Socialno skrbstvo je stalo državo Ohio v zadnjih dveh letih republikanske državne uprave 854 milijonov, v prvih dveh guv. J. J. Gilligana pa je Predvidenih skoraj 1.28 bilijona dolarjev za ta namen.
Pomoč nejavnim šolam je do-l°čena na $90 za učenca v pri-naeri s $50 na leto na učenca pod :t'epublikansko državno upravo. --------------o------
^upujte v trgovinah, ki s svojimi oglasi podpirajo vaš list
Ameriško domovino: Ne Pozabimo: SVOJI K SVOJIM!
John Sobol
V	petek je nenadno umrl v Hillcrest bolnišnici John Sobol s 5671 Wellington Rd., Lynd-hurst, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1906, mož Mary, roj. Poljak, očim Milana, llijasa in Nade Rus, 2-krat stari oče. Bil je član HBZ št. 99 in Kluba hrvaških upokojencev za St. Clair Ave. okolico. Pogreb je danes ob 10. iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue.
Joseph Škufca
Včeraj je umrl v Whitecliffe Manor Nursing Home 80 let stari Joseph Škufca s 5301 St. Clair Avenue, rojen v Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913. Zapustil je nečake in nečakinje. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
Ignac Klopovic
Včeraj zjutraj je umrl v Euclid General bolnišnici 81 let stari Ignac Klopovic, 582 E. 313 St., rojen v Sv. Nikoli na Jastre-barskem (Hrvaška), od koder je prišel v ZDA pred 67 leti, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Ameliji, oče Josepha, Johna, Amebe, Frances, Diane Bosco, Jeanette Shick in pok. Edwarda, 12-krat stari oče. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 10. Pokojnik je bil član HBZ št. 337. Družina priporoča namesto cvetja darove za Holy Family Home.
Joseph Miklaucic
V	petek je nenadno umrl v Newburghu 83 let stari Joseph J. Miklaucic, rojen v Malem Korinju pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 58 leti. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Do upokojitve je bil zaposlen kot delavec pri Cleveland Pneumatic Co. Starši Jakob in Rozalija ter brata Tony in Frank (v Clevelandu) so umrli pred njim, zapustil pa je brata Janeza in sestro Antonijo Zupančič v Sloveniji, v ZDA in v starem kraju pa tudi nečake in nečakinje ter drugo sorodstvo, v Euclidu Mrs. Ann Sny-
der, roj. Miklaucic. Pogreb je denes zjutraj ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Jean Mismas
Jean Mismas, o katere smrti smo poročali v petek, je bila stara 60 let, samska hči pok. Leopolda in pok. Mary, roj. Zupančič, sestra pok. Leona, pok. Mary Slifka, Alice Pierce, Edwarda in pok. Wiiliama. Zapo slena je bila kot prodajalka mnogo let pri Bonwit Teller Co. in je živela na 1551 Grovewood Ave. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb je danes dopoldne ob 10.30 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeroma ob 11., nato na Kalvarijo.
Mike Špehar
Preteklo sredo je po kratki bolezni umrl na svojem domu v St. Petersburgu v Floridi bivši Cievelandčan Mike Špehar, star 79 let, rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, zaposlen do svoje upokojitve v železniških delavnicah N.Y.C. železniške družbe v Col-linwoodu. V Floridi je zapustil ženo Viktorijo, v Clevelandu sinova Edwarda in Rudija, tri vnuke in dve snahi, v starem kraju sestro Marijo, v Vancou-verju, B.C., pa polbrata Toneta Špeharja. Pogreb je bil preteklo soboto v St. Petersburgu.
U.S. Steel povišala nekatere cene za 7.7%
PITTSBURGH, Pa. — Naj večja jeklarska družba v deželi U.S. Steel je objavila povišanje vrst jekla,p ki ga rabijo za izdelavo avtomobilov, gospodinjskih naprav in konzervnih kanglic za 7.7%, v okviru dovolitve povprečnega dviga cen za 3.5%.
Jeklarska družba je povišala le cene 46% vseh svojih izdelkov, tako da je v “povprečju” zvišanje cen v okviru 3.5%.
Povišanje vrst jekla za avtomobile in gospodinjske naprave bo brez dvoma povzročilo tudi povišanje cen teh izdelkov.
Državni dohodninski davek v Ohiu sprejel
Državna glavna skupščina je pretekli petek izglasovala spWmembo davčnega zakona, ki določa uvedbo davka na osebni dohodek in nekaj znižanja davka na nepremičnine.
COLUMEUS, O. — Državna jakcnodaja je pretekli teden končno izglasovala novi proračun in nova davčna določila. Med temi je vsekakor najvažnejša uvedba državnega davka aa osebni dohodek. Ta je postopen od 0.5 do 3.5% in bo stal samca, ki zasluži letno $5,000, le $22.50, zakonski par z istim dohodkom $20.
Kdor ima letni dohodek $7.500, bo kot samec plačal $45 davka, zakonski par z istim dohodkom oa $40. Samec z $10,000 letnega dohodka bo plačal letno državnega davka $70, zakonski par z istim dohodkom pa $65.
Pri $12,500 letnega dohodka se davek za' samca poviša letno na $115, za zakonski par pa na $105. Pri $15,000 letnega dohodka je davek za samca $165, za zakonski par $155.
To je novi davek, državni dohodninski davek, ki ga doslej Ohio ni imel. Treba ga bo plačevati poleg zveznega dohodninskega in večinoma že tudi poleg mestnega dohodninskega davka. Povišan bo tudi prodajni davek na cigarete za 3c pri zavojčku.
Odpis pri davku na nepremičnine za osebe sfere nad 65 let, ne bo stopil v veljavo pred decembrom prihodnjega leta. Povprečno bo ta davek znižan za nekako $190 pri hiši, ki stane okoli $25,000.
VARNOSTNI SVET ZN ISCE KONEC SOVRAŽNOSTI, KO SC MIC! NA ROBU DAKE ‘
Iz Clevelanda in okolice
Na zahtevo ZDA ge je včeraj sestal Varnostni svet ZN, da skuša ponovno najti pot za končanje vojne med Indijo in Pakistanom. Pakistan je Resolucijo ZN o končanju vojne in umiku z zasedenega ozemlja sprejel, Indija jo še vedno odklanja.
—n---
Čile devalviral eskudo
SANTIAGO, Čile. — Vlada
Allendeja je morala znižati	.
.	,	,	, i .	.v„ Poveljnik pakistansKih cet ie
vrednost eskuda, da bi zmanjša- . ;	,	1	,	. , J
izjavil, da se ne bo predal, am-
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Včeraj popoldne se je na zahtevo ZDA nujno sestal Varnostni svet ZN in razpravljal preko polnoči o položaju v Prednji Indiji, kjer so indijske čete zasedle že večji del Vzhodnega Pakistana in so pred samimi vrati Dake, njegovega glavnega mesta. ZDA so Varnostnemu svetu predložile skoraj enako resolucijo, kot jo je sprejela pretekli teden z veliko večino glavna skupščina ZN. Pakistanski zastopnik je izjavil, da je njegova vlada resolucijo sprejela, med tem ko je indijski zastopnik resolucijo odklonil, dokler ne dobi zastopnik Bangla Desh možnosti povedati svoje mnenje pred Varnostnim svetom. Seja je bila odložena, ko je bilo očitno, da bo ZSSR resolucijo zopet vetira-la, če pride do glasovanja. Nadaljevala se bo danes dopoldne.
Indijske čete so s podporo domačih gverilcev zasedle večji del Vzhodnega Pakistana, v katerega prodirajo od vseh strani. Pakistanci se pripravljajo na zadnji boj pri DJki, glavnem mestu Vzhodnega Pakistana. Tam naj bi bilo zbranih okoli 30,000 vojakov. Vojaški svetovalec Vzhodnega Pakistana je ponudil predajo pod določenem! pogoji, kar pa je vlada Pakistana v Ravalpindiju odločno odklonila in boj se nadaljuje.
trdi, kot se je pokazalo v drugi svetovni vojni tako v Stalingradu kot v Varšavi.
ZDA so obtožile včeraj Indijo, da se “ne briga za svetovno javno mnenje”, ko se je tako jasne pokazalo v resoluciji ZN, ki zahteva takojšen konec vojskovanja in umik sovražnih sil z zasedenega ozemlja. Cilj napora ZDA je zdaj nemara rešiti Zahodni Pakistan, kajti Vzhodni je že zgubljen in Indija ga bo zasedla, pa naj rečejo in sklenejo ZN, kar hočejo.
Indijski zastopnik je v Varnostnem svetu ZN izjavil, da Indija ne misli obdržati nobenega kosa pakistanskega ozemlja, toda tega ji nihče prav ne verjame. Sumijo, da je njen cilj po zasedbi Vzhodnega Pakistana, pritisniti z vso silo na Zahodni Pakistan in tam osvojiti vsaj ves Kašmir in poskušati Zahodni Pakistan razbiti na vrsto manjših držav, ki jih t>o Indija lahko obvladovala. -------------o-------
Iklinpisi psfrfgn v ¥rhs¥K® sodišča
la izvoz, ko so devizne rezerve) t
letu njenega vo- Pak se bo bonl do zadnJega diha.
padle po enem denja države od 400 milijonov dolarjev na izpod 200 milijonov, nekateri trdijo, da celo le na 35 milijonov.
Išče tudi odlog za odplačevanje dolgov v tujini, ki znašajo 3 bilijone dolarjev.
Boj za Dako utegne biti trd, če se bodo Pakistanci res borili z vso odločnostjo, četudi bi Indijci radi vojno v Vzhodnem Pakistanu naglo končali. Boji za mesta utegnejo biti strašno
Predsednik Nixon danes in jutri na Azorih
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, hladnejše, mož-b°st dežja. Najvišja tempera-tura okoli 35.
WASHINGTON, D.C. — Do Nixonove poti na Azore je prišlo po ovinkih. Kot je znano, je Nixon hotel izrabiti čas pred 20. januarjem za obiske in razgovore z vodilnimi državniki tistih dežel, ki so z njimi ZDA v prijateljskih in zavezniških stikih. Tako je bil obisk pri francoskem predsedniku Pompidou ju postavljen skoraj na prvo mesto. Ni kazalo, da bi moral Nixon radi tega iti v Pariz. V tem slučaju bi ga oziri prisilili, da bi bil moral iti pozneje tudi v London, Bonn, Rim, Ottawo itd. Torej sama glavna mesta, kjer so družabne obveze veliko večje kot v manjših krajih. Da se izognejo obisku v Parizu, so prišli v Parizu na drugo originalno idejo: pokazati Nixonu, kaj premore francosko-britanska let alska industrija s svojim letalom Concorde, ki so ga ameriške tovarne dolgo časa gledale precej postrani in bile skoraj prepričane, da gre za ponesrečeni evropski poskus. Pa sta Francija in Anglija vendarle premagali vse težave in Concorde je uspešno prestal preskuse. Tako se je Pompidou odločil v njem poleteti na A-
zore na pomenek z Nixonom.
Nixon ima torej priliko, da ogleduje na Azorih Concorde in se pogovarja s Pompidou-jem. Prvotno je bil načrt, da bo obisk posvečen razgovorom o novih stikih med Ameriko in Kitajsko. Med tem je izbruhnila pakistansko-indij -ska vojna in odprla vrata raznim drugim kočljivim vprašanjem, ki jih Nixon in Pompidou ne bosta mogla obiti.
V zadevo se je vmešala tudi Portugalska. Ker so Azorski otoki, kjer se bo vršil sestanek med Nixonom in Pompi-doujem, pod portugalsko su-vereniteto, se je skoraj spodobilo, da ju je na Azore povabil p o rt u g a Iški ministrski predsednik dr. Caetano in tam opravil par družabnih obvez (kosil, čajank itd.). Dr. Caetano je porabil to priliko, da je predlagal Nixonu, naj tudi prerešetava vse odnose med Ameriko in Portugalsko, ki so pa res čudne vrste.
Obe deželi nista sprti med seboj, nista pa tudi povezani s p r e p r i č 1 jivim prijateljstvom. Odlikujeta se s tem, da Portugalska že dolgo časa drži z Ameriko, ki jo v svoji zunanji politiki smatra za ta-
ko važen faktor, kot je preje smatrala Anglijo. Zato je Portugalska šla zmeraj rada Ameriki na roko. Amerika se je teh uslug zavedala in se tudi kavalirsko obnašala do Lizbone.
Pri tem so razlike v osnovni politični filozofiji ostale nespremenjene. Na Portugalskem vlada diktatura. Pod Salazar j evim režimom je bila zelo ostra, pod sedanjim režimom dr. Caetana je postala milejša. Se pomika v smeri proti politični svobodi, toda premiki se vršijo izredno počasi. Portugalska je dalje mnenja, da ni nobena sramota, ako se smatra za koloni-ano državo, ki ima še zmeraj tri kolonije v Afriki. Za njihovo upravo si je tekom desetletij sestavila posebno politično filozofijo, ki skuša dati afriškim domačinom tudi nekaj političnih pravic, toda ne takih in v takem obsegu, kot to želijo domačini v Afriki.
Amerika je na obeh poljih prav nasprotnega mnenja. V načelu odklanja vsako diktaturo, tudi “očetovsko”, je tudi v načelu proti vsaki kolonialni politiki, tudi proti taki, ki bi od nje podjarmljeni na-
rodi lahko imeli velike koristi.
Amerika in Portugalska poznata ideje, ki prevladujejo v Washingtonu in Lizboni, se ne vnemata zanje, vendar pa jih te razlike ne silijo v politična nasprotstva. Iz takega stanja so se rodili čudni odnosi. Portugalska ni na primer dobivala od Amerike nobene gospodarske pomoči, pač pa vojaško. Toda vojaških dobav ni smela rabiti za pacifikaci-jo svojih afriških kolonij. Poleg tega obstojajo dogovori, ki so izvršeni le deloma; veliko je vprašanj, ki so samo načeta.
Vse to bi sedaj dr. Caetano rad uredil z Nixonom in dal odnosom med obema državama obliko jasnih, preglednih in doslednih dogovorov. V glavnem bodo naše postojanke na Azorih ostale take, kot so. Za Ameriko so koristne, čeprav ne ravno neobhodno potrebne, za Portugalsko pa vsaj bolj koristne kot potrebne. Interesi obeh držav se torej ne križajo, zato diplomat-je pričakujejo, da se bosta Nixon in dr. Caetano lahko hitro sporazumela.
WASHINGTON, D.C. — Se-jnat je v petek popoldne odobril imenovanje Wiiliama H. Rehn-puista, 47 let starega pravnika iz Phoenixa, Ariz.’, ki je bil doslej zaposlen v pravosodnem tajništvu, za člana Vrhovnega sodišča ZDA z 68:25 glasovom.
V Senatu je bilo proti potrditvi W. H. Rehnquista precej odpora med liberalnimi senatorji, katerim se je imenovani zdel preveč konservativen in neraz-1 položen do boja za enakost črn-j cev.
W. H. Rehnquist je nasledil J. M. Harlana, v ponedeljek potrjeni L. F. Powell, odvetnik iz Richmonda, Va., pa H. L. Blacka. Giba sta znana kot bolj konservativna, zato sodijo, da Vrhovno sodišče ZDA že vsaj 20 let ni imelo take konservativne večine, kot jo ima zdaj.
-------o------
Senat in Dom edina o podpiranju tujine
WASHINGTON, D.C. — Senat in Predstavniški, dom sta se sporazumela o podpiranju tujine in sklenila, naj ostane v veljavi lanski zakon od 14. marca. S tem je odpadel boj o Mans-fieldovem dopolnilu o umiku čet ZDA iz Vietnama v teku 6 mesecev, če rdeči izpuste ameriške vojne ujetnike.
Brez prišlo
gresa v februarju ali marcu znova na dnevni red in glasovanje. Demokrati so tako ohranili vzvod pritiska na predsednika Nixona, če bi se jim zdelo, da umikanje ZDA iz Vietnama ni dovolj hitro.
Glavna letna seja—
Podružnica št. 15 SŽZ ima to sredo, 15. decembra, ob dveh popoldne svojo glavno letno sejo v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. Vse članice lepo vabljene!
Seja—
Klub slov. upokojencev v Newburghu ima jutri, v torek, ob enih popoldne v SND na Maple Heights sejo. Po seji bo večerja. Vse članstvo vabljeno!
Božična Ameriška Domovina—
V petek, 17. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35f (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za poši-Ijatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50f.
Seja—
Jutri, v torek ob enih popoldne je glavna seja Društva Danica št. 11 ADZ v SND. Vse članice so vabljene, da se seje udeleže.
Velik uspeh—
Za včerajšnjo predstavo operete “Miklavž prihaja”, ki jo je pripravil rev. dr. J. Gržinčič, so I rojaki in rojakinje napolnili veliko dvorano SND na St. Clair Avenue res do zadnjega kotička. Izvajanje je v nekaterih delih občinstvo naravnost navdušilo. K res lepemu uspehu naše čestitke!
Zadnje vesti
LAJES FIELD, Azori. — Predsednik Nixon je sinoči priletel sem in se takoj po sprejemu in pozdravu posvetil razgovoru s predsednikom portugalske vlade dr. M. Caetanom. Danes in jutri bo imel Nixon tri razgovore s predsednikom Francoske republike G. Pompidou-jem. Trdijo, da bodo posvečeni v prvi vrsti mednarodni denarni in tigovinski krizi in odnosom med Zahodom in Vzhodom. Nixona spremljajo pri razgovorih državni tajnik W. P. Rogers, zakladni tajnik J. Connally in dr. H. Kissinger.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je umrl tu 80 let stari David Sarnoff, ustanovitelj National Broadcasting Co. in Radio Corporation of America. SINGAPORE. — Včeraj so tri britanska prevozna jet letala pripeljala iz Dake v Vzhodnem Pakistanu okoli 400 tujih državljanov. Tako Indija kot Pakistan sta pristala na njihov odhod in dovolila 6-urno premirje v ta namen, dvoma bo to dopolnilo PORT HURON, Mich. — Eks-v novem zasedanju Kon- plozija v predoru, po katerem
naj bi področje Detroita dobivalo vodo, je v soboto popoldne zahtevala najmanj 2.2 smrtnih žrtev, delavcev, ki so delali v predoru. Vzroka eksplozije še niso ugotovili.
NEW DELHI, Ind. — Indira Gandhi je včeraj tu odklonila očitke, da ni dovolj dolgo poskušala najti mirne rešitve spora s Pakistanom in obdolžila ZDA, da so s svojim podpiranjem Pakistana temu dajale potuho pri njegovem tlačenju svobode v Vzhodnem Pakistanu.
HONG KONG. — Rdeča Kitajska je izpustila 43 let starega Richarda Fecteau iz Lynn, Mass., ki je bil zaprt tam od 1. 1952, Johnu T. Downeyju pa so dosmrtno ječo znižali na pet let zapora.
Domomm
=Ss
f\- \1 » S/I <- »	1 K > VI
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 238 Monday, Dec. 13, 1971
Nixon se pripravlja na volitve
Tisti ameriški politiki, ki se radi neprenehoma kažejo v javnosti, poznajo letno dve dobi, ki jim je taka politika zelo otežkočena. To je doba božičnih počitnic, ki se navadno začne v začetku decembra in traja do 20. januarja, potem pa še doba od 4. julija do 4. septembra, ko uživa dežela poletne počitnice. V teh dveh dobah ne dela Kongres, ako se ne zgodi kaj posebnega. Bela hiša ne more tako dosledno počivati kot Kongres ali Vrhovno sodišče, mora stalno voditi tekoče upravne posle.
Če kdo ljubi stalne stike ž javnostjo, je gotovo Nixon. Ako je treba, se tudi po parkrat na dan pokaže na televiziji, da osebno razlaga svoje ideje in načrte. Tega mu tudi nihče ne zameri razen seveda politikov, ki bi radi z njim tekmovali. Njihove kritike ne naletijo na poseben odmev v naši politični javnosti.
Ta razpored časa je posebno važen za predsednika, ki ponovno kandidira. Na propagando se mora pripravljati praviloma celo leto naprej, nekateri z veliko vnemo, drugi z manjšo. Pokojni Eisenhower se pri tem ni hotel ubiti, njegov nekdanji podpredsednik, sedanji predsednik Nixon je pa iz drugega političnega materijala. Že po naravi se čuti na televiziji in v javnosti sploh kot riba v vodi, to ga goni, da propagandi za predsedniško kandidaturo posveča več časg, kot bi človek mislil. Kdor tega ne verjame, naj samo opazuje, kako je Nixon že začel rabiti svoj čas za voliv-no propagando.
Kot rečeno, se bodo kmalu začele božične počitnice, senatorji in kongresniki že štejejo dneve, kdaj bodo lahko šli k svojim družinam, v svoje države in volivne okraje. Za -Nixona nastopa čas., ki ga mor:, izrabiti za priprave za vo-livno 'kampanjo. Treba mu je nabrati' gradivo za propagando in obenem poskrbeti, da javnost ne bo nanj pozabila do 20. januarja.
Oba ta cilja je naravnost idealno združil z načrtom, kako bo potoval po svetu in obiskoval tuje državnike. Vsi ti obiski bodo končani pred 20i. januarjem, ko bo moral začeti Nixon pošiljati na Kapitol celo vrsto poslanic in spomenic, ki jih deloma predpisuje zakon deloma pa zahteva tradicija. Tako bo javnost vsak teden do 20. januarja založena z novicami, kaj dela Nixon. Po 20. januarju se bo naša politika pečala z njegovimi poslanicami in spomenicami. To bo trajalo nekako do 21. februarja, ko bo Nixon odletel obiskat tovariša Mao Tsetunga na Kitajsko. Ko se vrne, se bo moral pripraviti na obisk v Moskvi. Kar mu bo še ostalo časa,- ga bo lahko porabil za več ali manj živahne razprave s Kongresom in poletje bo kar samo po sebi pred vrati.
Takrat se zanj začne nova doba. Pripraviti se bo moral na republikansko konvencijo, kjer bi rad dosegel, da bi bil postavljen ponovno za kandidata pri prvem glasovanju kot zadnjič. Ako bi mu ta želja spodletela, bi njegovi nasprotniki in tekmeci takoj začeli govoriti, da Nixon nima več takega vpliva na svojo stranko, kot ga je imel pred štirimi leti.
Po konvenciji bo sledil kratek odmor, nakar se bo Nixon zagnal v zadnjo dobo volivne kampanje, ki bo trajala do volivnega dne.
Tak načrt mu bo omogočil, da bo ostal v javnosti bolj poznan kot vsi njegovi tekmeci in nasprotniki pri obeh strankah. To jih "gotovo jezi že sedaj, nimajo pa nobenega načrta, kako bi Nixonu pokvarili račune. Gristi ga bodo morali okoli ogla in se znašati na nekatere težave, ki jih Nixon vkljub svoji spretnosti ne bo mogel tako lahko obvladati.
Pri tem ne mislimo ravno na vojskovanje v Indokini. Splošno vlada misel, da komunisti ne bodo hoteli miru pred koncem volivne kampanje. To je že na prvi pogled zelo verjetno, vendar ne čisto gotovo. Saj ne smemo nikoli pozabiti, kako je Stalin podiral nemške demokratske sile, da je pomagal Hitlerju do zmage. Za komuniste bo namreč račun preprost. Že takoj po konvencijah bodo zvedeli, kdo bo novi predsednik: Ali Nixon ali njegov demokratski tekmec. Sami bodo presodili, od koga med njima lahko pričakujejo več popuščanja in po tem bodo tudi naravnali strategijo v vojskovanju v Indokini.
Hudo je demokrate tudi zabolelo, ko so bili odrezani od “davčnega’ dolarja, to je prekucnilo vse njihove račune, kako financirati volivno kampanjo. Zgodi se tudi lahko, da bodo bogati volivci prav zaradi tega pokazali nekoliko simpatij tudi do demoraktskih kandidatov, posebno za predsedniškega. Amerikanec je v svoji radodarnosti precej nepreračunljiv, to pove skušnja. Zato ni treba računati, da no pomanjkanje denarja “čisto gotovo” zamorilo demokratsko stranko.
Končno imamo tu še inflacijo in draginjo. Inflacijo
siljenega, da gre začasno zopet v inflacijo. Demokratje bodo seveda takoj šli pokonci. Debata bo živa, lahko se hitro prelevi v polemiko, prepojeno z neupravičenimi očitki na
V svojem življenju na miši- rekla: Pokleknita in molita! To jonskih potih je našel marsika-iso parkeljčki. Nista bila povsem, tero zgubljeno ovco, ki jo je re-|pridna. Z molitvijo jih bosta od-
vse strani. Nastala bo zmešnjava in volivci bodo volili ne jšil s trnja okuženih razmer, da|gnala in morda bosta le Miklav-po presoji, ampak po razpoloženju. To je najslabše, kar se {jo je vrnil Dobremu Pastirju, od volitev more pričakovati.
To so nekatera dejstva, ki bodo igrala vlogo pri volitvah. Nixon bo moral velikokrat plesati na vrvi, kajti politična igra se lahko hitro spremeni v politično kockanje, kjer odloča demagogija in ne pamet.


BESEDA IZ NARODA
'‘smmmmmmmmmmmmMmmmmsm
j
Pokojnemu p» Odilu OFftl. v spomin
EUCLID, O. — Ko pišem tole v njegov spomin, je 30. dan njegove smrti. V tem listu — 11. nov. — je bila označena notica, da je umrl 30 okt. tl. Naj njegov spomin te vrstice prikli-
de je to podla laž! Vsi udeleženci pričajo, da ni tako govoril. Poročevalec in “P.” niso nikdar tega popravili, pač pa je to v “Enakopravnosti” storil tedanji urednik Louis Truger, ki je poročilo povzel iz “P.”. P. Saleziju je sporočil, da obžaluje ta “inci-v dent”. Pokojni Ivan Molek je zahteval ime tistega duhovnika,
čejo njegovo podobo in delo, ki ki mu ga p. Salezij ni poslal.
ga je v življenju izvršil. Zdi se mi, da je redek, ki ibi ga izmed slovenskih katoličanov v Ameriki kdaj ne srečal. Če po spominu, letnikih starih koledarjev in revijah iščem podatke, bo njegov prihod v Ameriko leta 1927, ko je imel svoj prvi slovenski sv. misijon pred Veliko nočjo pri 'Sv. Lovrencu v Newburghu. Od tam pa do 1. 1936, ko je bival v Ameriki, je kot misijonar od atlantskega do pacifiškega o-brežja obiskoval vse slovenske naselbine. Saj je imel izreden dar govora, petja in pisateljevanja. Vse te svoje talente je porabil, da bi Slovence približal Bogu, da bi ostali zvesti Resnici, veri naših mater in očetov. Nedvomno, kdor ga je slišal enkrat govoriti in peti, si je zaželel, da bi ga ponovno poslušal.
Ko sem bil od 1. 1924-1937 faran eollinwoodske fare Marije Vnebovzete, nam je tedanji župnik msgr. Father Vitus Hribar skoro vsako leto za velikonočno nedeljo oskrbel, da je pri, vseh slovenskih mašah p. Odilo govoril. Že njegova osebnost je bila privlačna, da so slovenski verniki napolnili božji hram. Ni veliko govornikov, ki bi z živahnostjo svojega temperamenta znali tako resnico odtisniti v spomin, kot smo doživljali ob njegovem misijonu.
Kot izvrsten govornik, pa nič manjši pevec, je znal razgibati mašo, da je, kadar je misijonaril on, pela vsa cerkev.
Ko se je 1. 1929 od 6. od 8. julija v Lemontu, 111., vršil slovenski katoliški shod, je bil glavni slovenski govornik p. Odilo. Nikdar preje, ne pozneje ni bilo toliko Slovencev zbranih v Lemontu, kot jih je bilo tedaj. Nekateri so računali, da 10,000. Celo poročevalec “P.”, ki je nedvomno zmanjšal udeležbo shoda na “minimum”, je napisal 6,000. Da ne bo pozabljeno, naj tu ponovim, kako “pošteno” so znali nasprotniki poročati “resnico”. Ko sem 1. 1920 prišel v A-meriko, mi je brat, ki je nekaj časa živel v Minnesoti, povedal ta žalostni slučaj: Kjer dotični, ki ni bil daleč od nas doma, je ta oseba, nekoč (ne vem, ali iz zlobe ali norčije) poklicala iz velike razdalje duhovnika, da naj pride previdet bolnika. Ko je ta ponoči zapustil posteljo in prišel na kraj, mu je pokazal, da naj mazili svinjo, ki jo bo drugi dan zaklal! Ker je duhovnik zagrozil, da bo naznanil ta podli primer sodišču, mu je potem dal denar — naj molči.
V svojem govoru (ne vem, ali je p. Odilo, kar sem preje zapisal, zvedel od dotičnega duhovnika, odgovarja resnici tako, kot sem omenil) je to omenil; le da je imenoval, da je bilo to poteg-nJenje) da mazili (sv. poslednje
Drugi dan po slov. katoliškem shodu je p. Odilo odšel v domovino, tako se je ta zadeva končala. Glavni urednik “P.” je po udarjal, da tisti poročevalec (sedaj že umrli Anton Garden) je gentleman in resnicoljuben. (?) Naj bo izmed mnogih bojev iz preteklosti samo ta primer ohranjen, kako se je potvarjalo in lagalo!
Za stalno (saj mislil je, ko je zapuščal Ameriko) je po 9-let-nem misijonar j en ju po Ameriki 1. 1936 odšel v domovino. V reviji (1937) “Cvetje z vrtov sv. Frančiška”, ga že vidimo, da je uredništvo sprejel. Zdi se mi, da je ostal urednik, dokler ni prenehala med drugo svetovno vojno izhajati. Vojno in revolu-i cijo je preživel v domovini. Kot begunec se je 1. 1948 vrnil v A-meriko. Tisto nedeljo, 4. julija 1948, ko smo v Newburghu šli pozdravit škofa dr. Gregorija Rožmana, smo srečali tudi njega. Predstavil se nam je (saj smo ga poznali) ‘kot trobenta božja1.
Tudi po drugem prihodu v Ameriko je bilo njegovo življenje — delavni dan. Če posebej omenjam, da je bil ves predan romarjem v Lemontu, dokler ni šel v Avstralijo, kjer je pomagal p. B. Ambrožiču in p. Baziliju v “kamnolomu”, v tem novem področju naseljenih Slovencev. Nekaj let je pomagal tam, dokler ga ni zadela rahla kap. Vrnil se je spet v Ameriko. Veliko je pisal; njegovi spisi so bili natisnjeni velikokrat v Ameriški Domovini. Gotovo pa ni še noben slovenski zgodovinar toliko časa posvetil, kot nam je on opisal v reviji in koledarjih Ave Maria slovenske Marijine božje poti, ki jih je v celotni knjigi izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Za gramofonske plošče je ob 100-letnici (1853-1953) Baragove posvetitve v škofa pripravil pet plošč za slovenski Božič in Veliko noč. Po njegovem prizadevanju so na plošči pred par leti Slomškove pesmi izbrane, zelo se je zavzemal za beatifikacijo Baraga in Slomška.
Ves izčrpan se je vrnil v rodno domovino. Letos je opravil pri Sv. Trojici ■ v Slov. goricah svojo zlato mašo (v oktobrski številki Ave Maria je njegova slika). Tako je dokončal v zeleni Štajerski svoj življenjski delavni dan. V zgodovini ameriških Slovencev katoličanov bo ostalo vidno njegovo delo. Smemo ga uvrstiti med pionirje kot so: p. Kazimir, p. Hugo Bren, p. B. Ambrožič, p. A. Urankar in o-stali, ki so orali ledino in jo na-sejali s semenom božje besede, zgovorjene in tiskane, bil je odličen delavec. Njemu ne bodo mogle veljati besede, ki jih beremo v knjigi preroka Ezekijela: “Gorje pastirjem Izraelovim,
olje) svinjo, od socialista. Sedaj |ki Pase:jo sami sebe! Ali naj pa-že umrli poročevalec je pa, kar starp ne pasejo črede? Mleko u-je “P.” natisnila, zaobrnil: “Da'!živate, z volno se oblačite, tolste
je p. Odilo v govoru imenoval socialiste — svinje. Takratni tajnik slov. katoliškega shoda (tudi že pred par leti umrl v domo-
zadavili je lahko, le posledic, t. j. brezposlenosti, se ni tre- vini) P- Salezij Glavnik, je ob-
ba ustrašiti. Te se pa Nixon gotovo boji in se bo čutil pri-
vestil glavnega urednika “P.’
živali koljete, čredo pa ne pase-
Doživel je tudi grenko razočaranje, če ni pri vseh našel steze, ki vodijo v pravo smer. Le on in Bog vesta, kaj je kot pridigar, spovednik vplival na duše. jim je hotel pomagati...
Ko stojimo nemi v duhu ob njegovem svežem grobu, naj o-stane hvaležen spomin na srečanja z njim. Naj ne ostane pozabljeno njegovo delo, ki ga je za nas v govorjeni in pisani besedi dal. Prosimo Njega, naj mu da plačilo, ki ga je v svojem delu storil za nas!
M. T.
Korofanovo
siivesšrovašile
CLEVELAND, O. — “Nobene vesele novice ni več,” me je prepričeval znanec, ko sva se znašla pred odprto krsto prijatelja. Grob je res zelo močan dokaz odmiranja, trditev me je torej vznemirila. Izrečena pod vtisom smrti, ko je bila še sveža nit solze, me je spominjala, da v hipu tesnobe celo jelen zaječi.
“Nekaj sem moral reči, pa sem vprašal: “Si tudi ti bral, da se nas globus drži za podplate, in senca je tvoja privezana nate. Nekje tu so korenine naše bolesti.”
“Kaj pa Miklavž? Na stotine o-trok ga je z upom in strahom pričakovalo. Ali to ni vesela novica — vsaj za otroke. Mi smo
ža priklicala. Morda vama bo spregledal, ker nista mene in o-četa ubogala.
In zares. Rožljanje verig je potihnilo ... Čez nekaj trenutki! kov se odpro vrata vprav nalahno in tako čudovito skrivnostno. Ne nastežaj, prav počasi in drgetajoče ... potem pa hitro nekaj bolj ... V veliko kuhinjo pa prifrče darovi... in orehi, fige, bonboni so vsepovsod. In bliskovito se vrata zapro. To je bil drget v najinem srcu in duši. Strah je prešel in radost ter vrisk sta prevzela njegovo mesto ...
Pa usoda je hotela, da sem imel priliko doživljati mnoge Miklavževe večere na Slovenskem. Lepi so bili zmeraj, tudi še potem, ko sem odrastel in drugim pripravljal to neskaljeno otroško doživetj e . . .
In lepo je zmeraj, če si znaš za hipec vzbuditi in vzvaloviti iz speče globine preteklih doživeti tisto otroškost, ki jo je tvoja duša enkrat imela ... Skoraj se ji čudim in malce tako me je sinoči grabilo, ko je na “Osmo” zares izpod neba priletel Miklavž. Po kratkem oddihu je slovesno stopil v dvorano med naše naj mlaj še, trije so bili še kar v zibkah. Burgar jeva Aleksandra, pred dobrim tednom dni so jo šele oblili s krstno vodo. V zibki je bil Stalzerjev Dolfek, Kaminov Ivanček pa je zibki komaj ušel s svojimi prvimi koraki. Prav tak Miklavžev častilec je bil Pucev Matej ček. Na-
si nabrali že precej zemeljskega prahu, otroškega vzhičenja seve-! štel sem 42 malih bitij iz našega da ne občutimo več na njihov način.”
“Pa poglej poslovni svet tod okrog. Navajeni smo slišati, da imajo taki ljudje svojo moralo.
Pojdi na cesto sv. Klare (tako so slovenski časopisi prqd pol
srenj skega živžava. Ne bom našteval vseh, ki sem jih pogrešil. Vendar letos ni bilo Slavka Pavlica s svojimi, ni bilo Franka Juvana, ni bilo Cecovih in ne Sersenovih .. -. Prišli pa drugi. Med njimi Knific s svo-
stoletja še pisali za današnji'St.	fantki- Zato ie bila naša
Clair). Vsa je spet v smrekicah.1^™ sPet Polna srenjske
mladosti
Okoliški poslovni ljudje so jo za božič olepšali.”
Naslov me je spomnil obljube, da bom pisal o Korotanovem silvestrovanju. Tudi to je novica, ki bo prinesla košček veselja. Zbor je nastal, ker je skupina idealnih, deloma tudi izobraženih ljudi vedela, kaj potrebujemo in kje lahko sebi in rodu nekaj koristimo. Danes prevzema to nalogo tukaj rojena mladina in v zborovih vrstah so zelo številni tisti, ki so svojo učenost nastrgali v visokih šolah ameriške celine. Tudi letos jih je nekaj pristopilo. V spodnji dvorani Narodnega doma se bodo ti pevci zbrali na Silvestrovo in ob plesni glasbi Vandrovcev praznovali zadnji večer v letu. Vabim med to veselo mladino tudi druge, zlasti stalne obiskovalce Korotanovih prireditev. Vstopnice lahko naročite pri članih zbora ali pa kličite zanje telefon 364-2875. Kdor želi imeti svojo družbo skupaj, mu rezervirajo mizo, ako vzame vseh deset sedežev. Ostali sedeži ne bodo rezervirani, vendar je število
in srenj skega upanja, da, če bomo znali povezavati, če Ibomo vsi skupaj in vsak posameznik pripravljeni nekaj žrtvovati za našo narodno skupnost, potem bomo še živi in dejavni Slovenci. K temu sta nas včeraj po prvi maši, ki so bili zbrani člani Društva Najsv. Imena, o-pominjala Jože Škrabe, kot naš očak, in župnik p. Richard Ro-gan.
Morda je Miklavža sinoči prevzela vsa ta naša mladež. Po njegovih nagovorih naših malčkov bi sodil tako. Za vsakega je imel — poleg darila — še svojo posebno besedo in zanimanje. In tako smo imeli sinoči dokaj razgibano miklavževanje. Skoraj bi se upal zapisati: lepo in prijetno improvizirano odrsko predstavo.
O, hkrati mi je dala pregled, kod naša kri odteka, kod naša beseda peša ... in vprašal sem se: Kako dolgo se lahko duh o-hranja v takšnem ozračju. Vendar takšno zaskrbelo misel hitro preženeš, ko pomisliš na srenj-sko razsežnost in ko spoznaš ob dejstvu globoke zavednosti in
vstopnic prilagojeno zabavnemu	“^tere žrtve.
prostoru in bodo verjetno hitro'Tak0 Sem Vldel ■Ianeza Paca z
pošle že v predprodaji.	,New Je .
Navada svobodnega človeka! z •
s .	. jgrnja iz Centereacha na Long
vnaprej svoje ;Islandu In zdaj	pa pot
mislite. West Caldwell je odda-
West Caldwella v in Ludvika Bur-
je, da premisli ravnanje. Odločite se kmalu, če hočete stopiti v novo leto v veseli družbi pevcev in študentov.
F. K.
Miklavžev prihod zašel sresijsko cfaoemhrsko dejavnost
NEW YORK, N.Y. — Danes je že Miklavžev dan. Rad bi pisal nekaj o tistem jutru, ko mi je bilo pet let. Bilo je v Clevelandu, ko je mene in sestro na
Miklavžev večer mimogrede o-te. Slabih niste krepčali, bolnih biskal ta nebeški dobrotnik o-niste ozdravljali! ranjenih niste'trok. Nisem ga videl. Samo vra-obvezovali, razkropljenih niste jta Je nalahko odprl, ko sva mi-nazaj pripeljali, izgubljenih ni- dva molila. Poprej je bilo sliša- in v tem hotenju nekaj naporov ste iskali.” (Ez. 34, 1-4.)	,ti verigino rožljanje. Mati je žrtvovali za skupnost.
Ijen od srenjske cerkvice Sv. Cirila 45 milj; Centereach pa kar 65 milj. Pa oba: Janez in Ludvik prinajata kar redno k nedeljski maši in na petkove pevske vaje “Fantov z Osme”.
Zategadelj •— in ker je večina Miklavžu le odgovarjala v materini slovenski besedi in moliti je znala — sem kar oduševljen prišel sinoči domov.
S pomislijo, da smo komaj na začetku meseca decembra in da se nam obetajo še srečanja, predno zaloputnem duri tega leta, spoznavam to, kar sem ob začetku tega poročila dejal: da bomo še živeli, če bomo le hoteli
Prihodnjo nedeljo, 12. dec., ba v naši cerkvi spet lep obisk. Iz sosednje srenje pridejo k deseti maši. Po njej bodo šli v srbsko dvorano, kjer bodo s slovensko pesmijo nastopili ob priliki krstne slave Draže Mihajloviča. To ne drugega kot trenutek bratstva, ki nam ga narekuje doba ekumenstva — tudi svobodnih ljudi, ki znajo slediti duhu krščanstva. V taki skupnosti lahko vsakdo ohranja svojo politično misel. Ta pa bo plemenita, če bo v njej tudi kaleč krščanskega duha.
Za to nedeljo pride tretja mesečna nedelja, 19. decembra. Za to nedejo pa menda že vsi srenj-čani vedo: da je to nedelja srenjske prosvetne ure. In decembrska prosvetna ura bo posvečena: slovenskemu božičeva-nju. Zato pri deseti maši naša cerkvica naj bo lepo posedena in potem naša dvorana spet lepo zasedena. Program bo spet lep.
Za konec leta pa naši Savani — v korist cerkvene dvorane — spet pripravljajo lepo silvestrovanje. Lani so pokazali, da znajo in kaže, da bo to postala spet naša domača tradicionalnost. Z vstopnino osmih dolarjev boste dobili še okusno in izdatno večerjo. Muzika bo prvovrstna. Veseli Štajerci si pravijo, kadar zaigrajo. Novost bo še ta: da plesni komadi bodo sem in tja prave popevke — kot npr. Avseniki ali Slakovi. Mesta si morate rezervirati v farovžu, sicer boste...
In kako bomo to leto s silvestrovanjem zaključili, vam bom morda poročal že 1. januarja 1972.
Pa vsem, ki moje stvari radi bero, in vsem, ki zaradi mojega pisanja za hrbtom robkajo, iz čistega srca in mirne duše — želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Tone Osovnik
------o------
Dehreimi župniku v spomin
HAMILTON, Ont. — Sicer že malo pozno, pa vseeno sporočam našim ljudem, da je letošnjega marca mirno zaspal v Gospodu č. g. Srečko Vršič, župnik pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah, sedaj Zg. Velka, kjer je pasel ovčice nad 35 let.
Težko je bilo njegovo življenje, saj je bolehal na srcu, župnija v hribih, kjer je dosti dela. Redkokdaj je imel kaplana in večinoma je vse sam prehodil, kar je bilo za njegovo zdravje prav gotovo prenaporno. Pa vse je naredil in potrpel iz ljubezni do Boga in v blagor svojih faranov.
Jaz sem pokojnega gospoda župnika poznala nad 25 let. Večkrat sem ga obiskala, sedaj, odkar sem v Kanadi, sem se mu pa oglašala pismeno. Z mojim možem sta bila namreč iste starosti.
Župnik Srečko Vršič je bil zelo gostoljuben. Kdor je obiskal župnišče, je bil ljubeznivo sprejet, navaden revež ali bogat gospod, za vsakega se je našlo nekaj! Pa še lepo besedo in dober nauk za povrh!
Dotrpel je dobri g. župnik pri Mariji Snežni in dočakal 81 let. Pogreb je bil 8. marca 1971 na pokopališče v Zg. Velki. Pokopal ga je mariborski škof dr. Grmič, v spremstvu 60 duhovnikov in nad tisoč vernikov. Čeprav je bila takrat ob njegovi smrti, letošnjega marca velika zima, so ljudje prihiteli od vseh strani, da so spremili na zadnji poti ljubljenega gospoda župnika in ga položili k večnemu počitku, kjer čaka vstajenja.
14aj č. g. Srečko Vršič počiva v miru. Za njegovo neumorno in nesebično delo pa naj uživa v nebesih pri Vsemogočnemu bogato plačilo.
Na svidenje nad zvezdami in molite gospod župnik za nas!
Bariča Sobočan
iimmiimimimmimiimmmmmimiimmiiimiiiiiTimiiiirmmiiiimimimmmii P. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
iiimiiiimiimimmimimmiiiiiiimimimmiiimmmimmiimmimiimiiimimmi
“Če je tako, naj gre vse k rogaču!”
Mokar je zakašljal na hodniku. Janez se pa ni ozrl. Potegnil je klobuk na desno oko in šel pred hlev.
“Kako je razgaden!” je mrmral gospodar, ki je srečal pri vratih spalnice ženo. Ona je takoj opazila moževo nagubano čelo in se vrnila v sobo.
“Kdo je razgaden?”
“Ali ti nisem pravil, da je ta deklina nesreča za hišo?”
“Že spet to očitanje!” je vzdihnila ona užaljena.
“Očitanje, očitanje! Kakšno očitanje, bi rad vedel,” se je jezil Mokar, ko je brskal med obleko po omari in iskal pripravnega telovnika.
“Kaj pa, če ne očitanje! Moja dekla ti je odveč, saj vem.”
“Za božjo voljo, ali si hudournik ali kaj si?” Mokar se je ok-renil in vlekel telovnik iz omare ter ob tem stepal drugo obleko na tla.
“Vidiš, vse boš razmetal,” je pristopila žena in pobirala.
“Snoči me je Janez vprašal za kajžo. Kaj morem za to, če nima dovolj, da bi plačal! Ali naj mu jo dam zastonj? Danes je jezen, seveda. In to vse zaradi te preklicane cukrene nastave! Ko je bil prej Janez tak človek, da bi mu z lučjo ne dobil para. Tako, da veš.”
“Koliko si mu cenil?” je vprašala Mokarica.
“Nič preveč. Še premalo. Pet tisoč!”
“Pet. Res ni preveč. Ko bi mu še pol tisočaka popustil, če pomisliš, da bo korist za hišo, če se preselita ta dva v kajžo. Ne boš na izgubi.”
“Je prej stala naša hiša in se ni podrla, ko ni bilo ne kaj že ne teh dveh pri nas — in bo zana-prej tudi.” Mokar je pustil ženo V sobi in odšel.
Ko se je zbrala opoldne družina pri obedu, so vsi občutili nekaj mračnega in mrzlega nad seboj. Janez je sunil s komolcem Miha, ker se mu ni takoj zadosti ognil.
“Ali še spiš?” je zagodrnjal Vanj. Miha ga je jezno pogledal z rdečimi, nenaspanimi očmi in molčal ter se odmaknil več, nego je bilo treba. Špela je molila očenaš s pevajočim, razklanim glasom. Družina ji je mrmrajoč odgovarjala, kakor bi jo bilo sram govoriti z Bogom, ko so nosili jezo v srcu. Nato je zavladal molk. Slišati je bilo le škrbanje žlic po robu lončene sklede. Ančka si je potegnila ruto na čelo, da so se ji komaj videle oči izpod nje. Skrivaj se je nekajkrat ozrla na Janeza. Toda on je mrko gledal v jed, naglo zajemal iz sklede in se po nikomer ni ozrl.
“Celo je s togoto,” je pomislila Ančka in se ni več ozrla ^unj. Ko je prinesla do roba Polno skledo druge jedi na mizo, je pljusknilo čez rob in polilo mizo pred Janezom.
“čedna nerodnost!” je zinil
mez skoz zobe. Ančka je seg-po brisačo in molče pobrisa-pred njim. Tedaj se je Janez ;rl pod strehasto zavezano nčkino ruto. Oči so ji bile vse Izne. Janez je zardel, kri je ičutil v licih. S težko roko segel v razmršene lase, da bi d kril, kako ga je sram trde 3sede. Ančka je pa vedela, da J ustavi solz, in se je zato ok-:nila ter odšla, ne da bi bila tlela samo enkrat. Janez je Demal počasneje, od žlice se 11 je pocejalo na mizo, ker se 11 je roka tresla. Čakal je Učke in pripravil besedo, da ' opraviči. Toda ni je dočakal, ato je položil žlico na mizo, ! vstajajoč s klopi prekrižal, ' 1 klobuk, ki je ležal znak na *°Pi, in odšel. Špela je sunila 'A'-'o in ji pokinknila. Kmalu
so zastale še druge žlice, spet je Špela odmolila in družina se je razšla.
“Stopi mi po polič vina!” je velel Mokar ženi, ko sta ostala sama.
“Vidiš, tako je, kakor sem rekel. Sedaj si sama videla. Kar trpeti ne morem takih rilcev. Hu, ženska, to je strup — strup —”
Nagnil je čašo in jo izpraznil v dušku.
“Ljubi moj, nikar tako ne govori!” Dosti se je Mokarica zatajevala, da je mogla govoriti mirno.
“Nikar tako! Kako naj ? Saj imaš vendar tudi sama oči in ušesa.”
Gospodar si je natočil in začel hoditi gor in dol po sobi. Roke je držal na hrbtu, široka pleča so se mu upognila in oči so gledale v špranjo na podu, po kateri se je vračal sem in tja ter poslušal ženo.
“Imam oči, ali moje včasih več vidijo in bolje kakor tvoje, pri takih rečeh namreč. O gospodarstvu in kupčiji nič ne rečem, da ne boš navsezadnje še name hud. Več vidijo, pravim. Ti sodiš, da je Janez zato jezen, ker ne more plačati. Nekoliko ga že tare tudi to, gotovo, ali mora biti še druga kljuka vmes. Ti se nikar ne jezi, lepo besedo daj Janezu; ko ni nate hud in ne ti nanj.”
“To je res od sile! Gospodar torej lazi za hlapci!” Mokar je udaril z nogo ob tla in hodil spet po špranji in ni nič pogledal žene.
“Je res žalostno, toda tako je dandanes. Ponudi mu še enkrat, takole v šali mu reci; zakaj Ančka in Janez se imata tako rada — in je prav, da se imata, ker sta rojena drug za drugega — tako rada, da se ne bosta nikoli pustila. In zato je zanju in za nas prav, če se naredi, kakor sem rekla.”
Mož je stopil k mizi in si dolil v kozarec. Potem je šel nazaj sred sobe in ni nič odgovoril. Ona je pomolčala in s prstom grabila na kupček drobtinice, ki so bile raztresene po mizi.
“Ali je na Mali ledini že do-sejapa ajda? “se je on hipoma ustavil in pogledal ženo.
“Popoldne zavlečeta.”
Tedaj so se odprla vrata in Špela je pomolila glavo v hišo.
“Krava se pripravlja!”
“Sava?” se je Mokar naglo ozrl. Oči so se mu zasvetile.
“Kje je Janez?” je vstala Mokarica in šla k vratom.
“Pri njej!”
“Potem je vse prav.”
Špela je zaprla, Mokar si je opasal višnjev predpasnik in zavihnil rokave.
“Poglejte, kakšna telička!” je vzkliknil Janez, ko je gospodar odprl hlev.
“Že? Hvala Bogu in svetemu šteffanu!” je izpregovoril Mokar in čelo mu je bilo brez gube in ves obraz veliko veselje. Tudi Janez ni imel več klobuka po strani.
“Ne veste, prežvekovala je med tem. Da, Sava, to je živalca! Najboljša! To sem vedno trdil. Je za vse: za mleko, za teleta in ješča kot uš.”
“Ali me je treba ali me ni?” se je oglasila Špela zadirčno in stresla koš suhe stelje pod kravo.
“Le pojdi, popazim sam!” ji je velel Janez, pomaknil gospodarju stolec in gledal teličko, ki je ležala zvita v klobek in trudno odpirala oči.
“Janez, ko sva sama, kaj ti je bilo danes pravzaprav?” je začel Mokar in sedel na stol.
(Dalje prihodnjič)
Slovenske knjige v svetovnih jezikih
Pred dnevi sem dobil pismo slovenskega profesorja, ki je glavni steber ene izmed naših treh slovensko-ameriških ustanov, ki izdajajo knjige o Slovencih tudi v svetovninh jezikih. Med drugim pravi: “Če Vas kdo
3.	Jurčič-Kolednik, GEORGE KOZIAK, A SLOVENIAN JANIZARY, zanimiva zgodovinska povest, ki opisuje slovenske boje s Turki in, kot pravi prevajalec, z vsemi drugimi zatiralci slovenskega naroda, ki jih je
razume, sem to jaz. Velikokrat' Jurčič pregrnil s turškim pla
moram dati iz svojega žepa, da knjiga sploh more iziti. Če bodo ljudje tako malo kupovali knjige, kot jih kupujejo sedaj, bom
ščem. $2.50.-
4.	Finžgar-Kolednik, SEVEN TABLEAUX FOR LENT, Finžgar j eve postne podobe, ki so pr-
pač moral kmalu ustaviti svoje | yenstveno religiozno branje, so
delo.” Tako se trenutno godi njemu in tako se godi nam. Pri drugih narodih navadno poskrbijo za sredstva milijonarji in društva, pri nas žal sloni vse le na osebnem idealizmu in žrtvah male peščice ljudi. Koliko ljudi pomaga z naročili? Koliko milijonarjev ali društev pomaga s podporami? Koliko ljudi pomaga vsaj z dobro besedo? In koliko jih je, ki raje mečejo polena in komaj čakajo, da bi se podrlo še to, kar imamo?
Naj zdaj pred božičnimi prazniki in dolgimi zimskimi uricami tudi Slovenian Research Center of America in Slovenska kulturna ustanova EUROM BOOKS vsaj na kratko poročata o svojih knjigah, ki jih je trenutno mogoče naročiti v naslednjih svetovninh jezikih:
Naše knjige v angleščini
1.	T. Hočevar, SLOVENIA’S ROLE IN YUGOSLAV ECONOMY, $1.50. Je to tehtna strokovna razprava vodilnega slovenskega gospodarstvenika o slovenski vlogi v jugoslovah-
pa tudi zelo zanimive kot primer Finžgarjevega psihološkega prijema in razglabljanja; po 50 centov izvod.
Ker nekateri sprašujejo za knjigi THIS IS SLOVENIA in pa LOVE MOVES MOUNTAINS naj omenim, da sta ti dve že zdavnaj pošli in nista nikjer več na trgu.
... in v francoščini
1.	Jurčič-Kolednik, LE JANIS-SAIRE SLOVENE GEORGES KOZIAK, $3.50. Kako zelo Francozi cenijo to delo, pokaže dejstvo, da tu razprodajamo že četrto izdajo in da sta uvod in priporočilo napisala Georges Goyau, vodilni duh slovite Francoske akademije in kardinal Tis-serant, velik in sloveč prijatelj Slovencev. Knjiga je krasen dar za vse, ki znajo francosko in za študente, ki ta jezik študirajo.
2.	Jurčič-Kolednik, LE FILS DU VOISIN, $3.50, zelo lep prevod Jurčičeve povesti Sosedov sin, ki je šele pred kratkim prodrl na francoski trg, s sodelova-
skem gospodarstvu. Kdor hoče	pauIines
razumeti usodo svoje stare do-i_J„_.,, „	,
movine, bo z veseljem segel po tej knjigi.
2. Edi Gobec, FROM CARNIO-LA TO CARNEGIE HALL, življenjepis slovenskega pevca in glasbenega pedagoga Antona Šu-blja, njegovih uspehov v Berlinu in New Yorku, kjer je v najslavnejši ameriški koncertni dvorani prirejal koncerte z ameriškimi finalisti, pa tudi opis številnih slovenskih zborov v New Yorku in Clevelandu, ki jih je vodil pokojni Šubelj.
Knjigo krasi dosti fotografij in nekaj krasnih barvnih reprodukcij slik Daniela Fuggerja, Šub-Ijevega ožjega rojaka iz Domžal.
V platno vezane knjige so pošle* na razpolago pa so še mehko vezane po $4,- izvod.
EURAM Books.
3.	Finžgar-Kolednik, SEPT TABLEAUX POUR LE CARE-ME, 50 centov, razmišljanja, ki jih nudimo čitateljem že v šesti izdaji.
4.	Bazilij-Kolednik, LE PETIT TONČEK DU POTOK, $3.50, prisrčna življenjepisna zgodba izpod peresa p. Bazilija Valentina, ki trenutno zelo uspešno vodi Baraga House-Hostel for Migrants v daljni Avstraliji; knjigo krasi tudi več slik iz Slovenije.
Francoske knjige Terčelj-Gri-vec, LES CHARRET1ERS, v Kolednikovem prevodu, ki si je priporil nagrado Prix Langlois slovite Francoske akademije, nimamo več v zalogi, če bomo
VOŠČITI PRAZNIKE
v božični številki Ameriške Domovine dne 17. decembra 1971!
Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance.
Kličite 431-0628 ali pridite v urad.
dobili še kaj izvodov, bomo takoj sporočili.
... pa tudi v nemščini
1.	Jurčič-Kolednik, ZIGEUN-ER, JANITSCHAREN UND GEORGE KOZIAK, trdo vezana $4.
2.	Finžgar-Kolednik, DIE MAGD ANKA, trdo vezana, $4.-, zelo dober in psihološko zanimiv prikaz slovenskega življenja na kmetih.
3.	Finžgar-Kolednik, IZTOK, v platno vezani nemški prevod krasnega zgodovinskega romana POD SVOBODNIM SONCEM, $5.
4.	Jurčič-Kolednik, DER ZEH-NTE BRUDER, sloviti Jurčičev DESETI BRAT v platno vezani nemški izdaji, $5.
5.	Finžgar-Kolednik, SIEBEN BIDDER FUER DIE FASTEN-ZEIT, 50 centov.
Vse zgornje nemške knjige so zelo lep dar za osebe, ki znajo nemško in za naše študente, ki se tega jezika šele učijo.
... in še v drugih jezikih
Poleg vseh zgoraj naštetih imamo na razpolago še sledeče prevode slovenskih del:
1.	Jurčič-Kapabia, GIORGES KOZIAK, v moderni grščini, $3.
2.	Finžgar-Kolednik, SEDAM KARIZMENIH SLIKA, v hrvaščini, 50 centov.
3.	Finžgar-Edicoes Salesianas, SETE QUADROS PARA A QUARESMA, v portugalščini, 50 centov.
4.	Jurčič-Kolednik, GIORGIO KOZIAK, v italijanščini, $3.50.
5.	Jurčič-Kolednik, COMMEN-TARII DE VITA ET REBUS GEORGII. KOZJAK, v latiščini, $2. To knjižico, ki je lep dar za študente in bogoslovce, ki študirajo latinščino, je že nekaj evropskih šol uporabljalo kot čtivo pri latinskih tečajih in tako skupaj s študijem latinščine širilo tudi poznavanje slovenskega imena.
Zgornje knjige v angleščini, francoščini, nemščini in drugih omenjenih jezikih imamo trenutno v zalogi in jih lahko takoj odpošljemo. V Evropi pa imamo seveda še dOštUVfeb'knjig, ki so plod dr. Kolednikovega znanja in garanja, saj je bil po njegovem posredovanju samo Jurij Kozjak preveden že v petdeset jezikov, med drugimi celo v kitajščino.
Kako je to delo mogoče?
Tuje tiskarne in založbe se zavarujejo pred izgubo s tem, da zahtevajo, da Slovenci sami odkupimo določeno število knjig, navadno vsaj tisoč izvodov vsake knjige. S tem odkupom zagotovimo knjigi tisk in prodor na svetovni trg, toda če knjig, ki smo jih morali odkupiti, sami ne spravimo v denar, obtičimo v dolgovih. Kot je pisal prijatelj iz New Yorka: “Treba je zraven vsega garanja večkrat še šteti iz lastnega žepa!” Našo založbo tudi čaka še trda naloga, da razproda za več tisoč dolarjev
NOVO BOJNO LETALO ZA PODPORO PEHOTE — Slika kaže dve zamisli bojnega letala za neposredno podpiranje pehote na bojišču. Letalo naj bi bilo prihodnje leto že v preskušanju. Gornje je zamisel Northrop družbe, spodnje pa Fairchild podjetja. Sposobno naj bi bilo ponesti nad sovražnika do 16,000 funtov bomb naenkrat.
Yx^xXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTxXIXXXXXIXXTIIXXIXXXXxXXj
Velika božična razprodaja slovenskih gramofonskih plošč!
SiTERMTIOML SM BEOOH^DiST.
32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106 212 — 278-4966
ZAČENJA SVOJO VELIKO ZIMSKO RAZPRODAJO GRAMOFONSKIH PLOŠČ PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH:
DOLGOIGRALNE PLOŠČE PO POSEBNI CENI, SAMO $4.25, ČE NAROČITE SAMO ENO, IN §15.00 ČE NAROČITE ŠTIRI. VKLJUČNO POŠTNINA!
LPSV-Y-86I — VEČERNI ZVON (Ansambel Alojza Grnjaka i vok. kvartet MARLES PO DOMAČE (Slovenske polke i valček!)
• DALEČ OD DOMA (Slovenske polke i valček!)
■ VABILO (Vokalni kvartet ZVONČEK poje slovenske narodne pesmi)
MILO MORE MOJE (Dalmatinske narodne pjesme)
-	TAM KJER MURKE CVETO (Kvintet AVSENIK)
-	TRIGLAV (Ansambel Lojzeta SLAKA)
DEŽELI MOJI (Ansambel
RUDIJA BARDORFERIJA)
VSE TE PLOŠČE DOBITE ENOSTAVNO, ČE POŠLJETE ČEK ALI MONEY ORDER NA NASLOV:
INTERNATIONAL BOOK RECORD DIST.
32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106
NA ZAHTEVO VAM POŠLJEMO NAŠE BREZPLAČNE KATALOGE OSTALIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ!
LPV-Y-858 — LPYV-S-805 -LPSV-Y-840 -
LPY-V-824 — LPYV-S-811 -
LPVY-S-795 -LPV-182 — V
knjig, drugače pa bova morala plačevati z dr. Kolednikom iz svojega. Lepo bi bilo, če bi priskočili vsi tisti, ki lahko, na pomoč z naročili in tako doprinesli svoj delež, da se bo moglo to prepotrebno delo nadaljevati, širiti in izpopolnjevati. Vse zgoraj omenjene knjige lahko naročite na naslovu:
EURAM BOOKS
29227 Eddy Rd.
Wickliffe, Ohio 44092
Toplo priporočamo seveda tudi vse knjige v slovenščini, ki jih dobite pri Mohorjevi, pri Tivoli in raznih pisarnah, knjigo Mrs. Prislandove FROM SLOVENIA TO AMERICA in vsa izdanja založbe STUDIA SLOVENICA. Vsem čitateljem želimo vesele praznike in zdravo, srečno in uspehov polno novo leto.
Edi Gobec •-----o-------
ikgls-fran&osko letalo tocorde prihaja na trg
PARIZ, Fr. — Anglija in Francija sta združili svoj kapital, pa tudi vse svoje tehnično znanje, da sta končno ustvarili nadzvočno letalo Concorde. Prve polete z novim letalom so napravili letos spomladi, ko je letalo za poskušnjo letelo za par ur na izlet iz Pariza v Dakar v Afriko in se po programu vrnilo.
Od takrat so se poskusi nadaljevali in bodo v nedeljo uradno zaključeni. V nedeljo bo namreč priletel francoski predsednik Pompidou z letalom na Azorske otoke na obisk k predsedniku Nixonu. Tako bo Nixon lahko med prvimi Amerikanci, ki si bo ogledal francoski letalski izdelek. Menda še ni popolnoma dodelan. Varen je sicer, toda moti ga večkrat grom, ko letalo prehaja iz navadnega letenja v nadzvočno.
Za novo letalo je veliko zanimanja med letalskimi družbami, ki so se že pred leti prijavile kot kupci. Med prvimi so Air France, British Overseas Airway Corp. in Pan American. Cena za novo letalo še ni bila objavljena. Tudi dobavni roki so še neobvezni.
------o-------
Davčne prijave bo mogoče vložiti tudi do 15. junija
WASHINGTON, D.C. — Komisar za dohodnino je odredil, da se bodo letos mogle dohodninske davčne prijave vlagati do 15. junija. Dejansko ta odlok ni nič novega. Vsako leto se namreč obrača do 750,000 davkoplačevalcev, večinoma podjetij, na davčne uprave s prošnjo za odlog prijave dohodnine.
Prošnjo je bilo treba utemeljiti, davčna uprava je pa s takimi prošnjami zgubila veliko časa. Zato je sedaj postopek za odlaganje davčne prijave poeno-
stavljen. Kdor želi prijaviti davke šele 15. junija, bo moral zadevno prošnjo na posebnem formularju poslati pristojni davčni upravi, od koder bo dobil potem avtomatično zaželjeno dovoljenje.
Odlok o prijavi do 15. junija ne pomeni nobene olajšave, kar se tiče plačevanja davkov. Vsak davkoplačevalec se bo moral držati dosedanjih rokov tako za plačila na račun davkov kot za končen obračun in plačilo ostanka. Kdar bo zapadle roke zamudil, bo moral plačati zamudne obresti (pol odstotka za vsak zamujen mesec).
MALI OGLASI
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj in garažo se odda blizu cerkve Marije Vnebovzete.
Kličite MU 1-3729
(238)
Hiša naprodaj
Prodam enonadstropno hišo z 533 m2 površine zemlje v Mariboru. Poizvedbe na naslovu: Medic Anica, Rivas 1833, Moron, Buenos Aires, Argentina.
(240)
Čistilnica naprodaj
Prodamo ali damo v najem. Dober promet. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Naprodaj
Poslopje, 2 trgovini in 2 stanovanju v Nottingham okolici. Dobra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595.
(245)
Hiše naprodaj
Pri E. 185 St. popolnoma prenovljena hiša s 3 spalnicami, vgrajen štedilnik in pomivalnik, s ploščicami obložena kopalnica, zgotovljena rekreacijska soba, dvojna garaža. V srednjih 20-tih. Kolonialna hiša, 2 spalnici, vsa podkletena, enojna garaža, v odličnem stanju. $17.900.
V Willowicku pri Lake Shore, bungalov, 3 spalnice, aluminijasta obloga, z lesom obložena rekreacijska soba, priključena garaža. Dober kup. V srednjih 20-tih.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	tel. 731-1070
(13,15,17 dec)
Dve hiši naprodaj
V fari sv. Vida blizu St Clair Avenue sta naprodaj dve hiši. Ena ima dve stanovanji, 4 in 3 sobe, druga je za eno družino, ima 6 sob. Vse v dobrem stanju. Kličite po 6. zvečer EX 1-1845.
(8,13,15 dec.)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St C Mr A\	68tt S! ; 361-4112
gl \B
(ULEXANDRE DUMAS*
Grof Monte Cristo
“Da.”
“Toda ali vas on razume?”
“Da.”
“O,” pravi Villefort, skoro vesel, da se ima ta pogovor vršiti med štirimi očmi, “o, bodite brez skrbi; svojega očeta razumem jako dobro.”
In pri teh besedah, ki jih iz-i^če z izrazom veselja, zaškle-pečejo zobje kraljevega prokuratorja.
D’Avrigny prime mladega moža za roko in ga odvede v sosedno sobo.
Po celi hiši je vladal molk, globokejši nego molk smrti.
Za četrt ure se začuje negotov korak, in Villefort se prikaže na pragu salona, v katerem sta bila
CHICAGO, ILL
GREETINGS
SEASONS GREETINGS ZEFRAN FUNERAL HOME 1941-43 W. Cermak Road VI 7-6688 Louis J. Zefran Elizabeth L. Zefran Louis Ronald Zefran Marilyn L. Zefran
SEASONS GREETINGS FIRESIDE SAVINGS & LOAN ASSN.
5041 W. 31st St., Cicero BI 2-4218	863-0780
Savings accts. ir.s. up to $20,000 F.S.L.I.C.
FEMALE HELP
HOSTESSES & CASHIERS Age 20-30 Years
Full time, steady job, good pay Apply in person betw. 2 p.m. and 4 p.m.
HOUSE OF PIES 800 N. Harlem	River Forest
(239)
Come to Beautiful Shreveport, Louisiana
REGISTERED NURSES Are invited to join our 386 bed, modern HOSPITAL. Enjoy its many advantages, accessible to our fabulous fishing, swimming, our affiliation to Northwestern State University.
“Benefits too numerous to mention.” Excellent Salary. Contact: Personnel Director SCHUMPERT MEMORIAL HOSPITAL 915 Margaret Place Shreveport, Louisiana 71101
(239)
HELP WANTED
PHYSICAL THERAPIST
386 Bed Modern Hospital located in heart of the most fabulous fishing, summer and 'winter vacationland area of the South; super Highways, etc. Affiliated with Northwestern State University. 40 hour week, Liberal benefits. — Salary Open. Contact Personnel Director.
SCHUMPERT MEMORIAL HOSPITAL, 915 Margaret Place, Shreveport, Louisiana 71101
(239)
REAL ESTATE FOR SALE
BATAVIA — Country liv. w-your own orchard, huge lawn, berries, pvt. woods, fishing, w-2 bdrm. home all appli., cptg., enclosed porch, 2-c. gar., workshop. On main hwy. Vz mi. from town. Room to build more homes. $49,000.	879-7556
(238)
BUSINESS OPPORTUNITY
VILLA PARK
505 N. Addison Ave. & 618 N. Wisconsin Ave. New 3 bdrm. de luxe all face brk. ranches, 1% c.t. baths, bit ins, oak thruout, full bsmt., 50x-130’ lot. Immed. poss. Low $30’s. Phone bldr. anytime. 455-8324
(238)
d’Avrigny in Morrel.
“Pojdita!” pravi.
In odvede ju k Noirtierjevemu naslonjaču.
Morrel pozorno opazuje Ville-forta.
Kraljev prokurator je bil bled kakor zid, preko čela so se mu vlekle gube.
“Gospoda,” pravi s trepetajočim glasom d’Avrignyu in Mor-relu, “gospoda, dajta mi svojo častno besedo, da ostane ta strašna skrivnost med nami!”
Moža se zganeta.
“Rotim vaju! ...” nadaljuje Villefort.
“Toda,” pravi Morrel, “krivec! ... Morilec! ...”
“Bodite brez skrbi, gospod, pravica ga doseže,” pravi Villefort. “Moj oče mi je imenoval krivca, prav tako koprni po maščevanju kakor vi in vas vendar z menoj vred roti, da ohranite tajnost zločina za se. Ali ni res, moj oče?”
“Da,” odvrne Noirtier odločno. Morrel se zgane groze in neverjetnosti.
“O,” krikne Villefort in prime Maksimilijana za roko, “o, gospod, če vas prosi tega moj oče, o katerem veste, kako je nevpo-gljiv, se godi to samo zato, ker ve, kako strašno ima biti kaznovan Valentinin morilec. Ali ni res, moj oče?”
Starec pritrdi.
Villefort nadaljuje:
“On me dobro pozna, in dal sem mu svojo besedo. Pomirite se, gospod; tri dni zahtevam, tri dni, in to je manj nego bi zahtevala od vas justica; in v treh dneh bode maščevanje, katero sem prisegel morilcu svojega otroka, pretreslo najhladnokrv-nejše ljudi do dna srca. Ali ni res, moj oče?”
In pri teh besedah zaškriplje z zobmi ter stisne hromemu starcu roko.
“Ali se ta obljuba tudi izvrši, gospod Noirtier?” vpraša Morrel, dočim izraža d’Avrigny s svojim pogledom isto vprašanje.
“Da,” odvrne Noirtier s temno radostjo v očeh.
“Torej, ali prisežeta, gospoda,” pravi Villefort ter prime d’Avrignya in Morrela za roke, “ali prisežeta, da hočeta prizanašati časti moje hiše ter prepustita maščevanje meni?” D’Avrigny se obrne v stran ter zamrmra slabotno da, a Morrel iztrga svojo roko prokurato-rjevi, plane k postelji, pritisne svoje ustnice na mrzle ustnice Valentinine ter odbeži z vzdihom duše, ki poginja v svojem obupu.
Rekli smo, da so vsi sluge zapustili hišo.
Gospod Villefort mora torej prositi zdravnika, naj opravi one tako mnoge in delikatne korake, ki jih zahteva v velikem mestu smrt, in to zlasti smrt, ki je tako sumljiva.
Kar se tiče Noirtier j a, je bilo nekaj strašnega, videti to bolest brez gibanja, ta obup brez gest, te solze brez glasu.
Villefort vstopi v svoj kabinet; d’Avrigny gre po mestnega zdravnika, ki je izvrševal posle ogledovalca mrtvih ter so ga imenovali zdravnika mrličev.
Noirtier noče zapustiti svoje unukinje.
Ko mine pol ure, se vrne gospod d’Avrigny s svojim tovarišem. Vrata na cesto so bila zaprta, in ker je z ostalo družino vred zapustil hišo tudi vratar, mora iti Villefort sam odpirat.
Ostane pa na pragu; ne upa si še enkrat stopiti v mrliško sobo.
Zdravnika gresta torej sama k Valentini.
Noirtier je sedel poleg mrli-
ške postelje, bled kakor njegova mrtva unukinja, nepremičen, in nem kakor ona.
Zdravnik mrličev se približa z malomarnostjo, ki je lastna onim, ki so pol svojega življenja preživeli pri mrličih, dvigne Valentinino odejo in odpre nekoliko njena usta.
“O,” vzdihne d’Avrigny, “vidite, da je uboga deklica mrtva.”
“Da,” odvrne zdravnik lakonično in izpusti odejo, da pade na Valentinino obličje in je pokrije.
Noirtier prične votio hropsti.
D’Avrigny se obrne k njemu; njegove oči so žarele. Dobri zdravnik takoj spozna, da hoče Noirtier videti obličje svoje unukinje; stopi torej k postelji,
formalnost, doktorja odideta.— Villefort ju sliši odhajati in jima pred vrati svojega kabineta stopi naproti.
V kratkih besedah se zahvali mestnemu zdravniku ter se obrne k Avrignyu.
“In zdaj svečenika?” pravi. “Ali imate kakega duhovnika, kateremu dajete prednost, moliti pri Valentini?” vpraša d’Avrigny.
“Ne,” pravi Villefort, “pojdite k naj bližjemu.”
“Najbližji,” pravi zdravnik, “je dober italijanski abbe, ki se je pred nekaj dnevi naselil v sosedni hiši. Ali hočete, da ga mimogrede obvestim?”
“Prosim, vas, d’Avrignyu,” pravi Villefort, “bodite tako dobri in pripeljite ga sem. Tu imate
in dočim si omiva njegov tova-jključ, da lahko prihajate in od-riš prste, s katerimi se je dotak- bajate po poljubnosti. Pripelji-
nil Valentininih ustnic, odkrije mirno, bledo obličje, ki je bilo kot obličje spečega angelja.
Solza, ki se prikaže v Noirtie-rjevih očeh, poplača dobrega zdravnika.
Zdravnik mrličev napiše protokol v kotu sobe, kjer je ležala Valentina, in izvršivši to zadnjo
te svečenika in nastanite ga v sobi mojega ubogega otroka.” “Ali želite z njim govoriti, prijatelj?”
“Rad bi bil sam. Saj me opravičite, ali ni res? Svečenik mora razumeti vse bolesti, tudi očetovske.”
(Dalje prihodnjič)
DECEMBER
ft
ffl
ill
m
i U
19	__
P|27lŽS29lfll3i]
__ mimič linspi
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER 31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci.
JANUAR
8. — Slovenska telovadna zveza, Cleveland, priredi Telovadno akademijo s plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Začetpk ob 7.30 zvečer. Igra ansambel Van-drovci.
15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
29. — Štajerski klub pripravi
KOLINE v avditoriju sv. Vida,
krvave in riževe klobase, pečenice, svinjsko in govejo pečenko. Čisti dobiček pojde za mariborsko bogoslovje. Po
večerji ples in zabava. Igrali bodo “Vandrovci.”
30. — Materinski klub fare sv. Vida priredi Kartno zabavo v avditoriju. Začetek ob 3.30 popoldne.
FEBRUAR
6. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 5. popoldne.
12. — Društvo Lilija priredi
“Nagradno maškarado” v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Za ples bodo igrali “Veseli Slovenci.”
20.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani.
26 — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
MAREC
5. — Društvo LILIJA poda Finž-
garjevo igro “Divji lovec” v Sovenskem domu na Holmes Avenue.
5. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi Kosilo v avditoriju. S pečenimi piškami bodo postregli od 11.30 dop. do 2. popoldne.
MAREC
18. — Klub slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
29. — Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
8.—Društvo SPB Tabor priredi svoj p o m 1 a danski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob 3. popoldne.
JUNIJ
11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
23,24,25. — Svetovidski poletni
karneval.
25.—-Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
28.-—-Društvo SPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
11. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St.
%
ii
MEW YORK DRY CLEANING £0.
6124 GLASS AVE.	Phone: 431-6465
LASTNIK W M., A. R O P O S VOŠČI VSEM
PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO!
Naročite čiščenje Vaših oblek sedaj za praznike, da ne bo pozno za Vas in za nas!

6418 Sl gjair Ave., Cievsianri, ilis 11133 Te!.: 431-8286
IMA NA ZALOGI NASLEDNJE BOŽIČNE PLOŠČE UVOŽENE IZ SLOVENIJE:
Sveta noč, (Miha Dovžan), FS-04-008 .............. 81.75
Slovo staremu letu, (Kmetec), FS-04-007 .......... $1.73
Božične pesmi, izdal Consortium Musicum
v Ljubljani, MS 95 ........................... $6.50
Stare cerkvene pesmi, (Gallus), LP 38 ............ $5.00
Christmas with Slovenski oktet, GLPS-1016 ........ $4.98
Marijina božja pota, izdal Consortium
Musicum v Ljubljani ........................   $6.50
V prodaji ima tudi božične plošče narejene v Ameriki, kakor:
Christmas in Slovenija 1, IG 1009 ................ $5.00
Christmas in Slovenija 2, IG 1010 ................ $4.00
Božične pesmi na plošči “CILKA”,
poje Cilka Valenčič .......................... $5.00
Božične pesmi, ki jih pojeta June Price
in Dolores Mihelich .........................  $4.00
PLOŠČE POŠILJAMO TUDI PO POŠTI!
fly*.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM:
l HOMES AVI. ffl
1563S HOLMES AVE.
L1 1-8139
NAROČNIKOM,
ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte!
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročile ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. —- Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
M
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
r
KUPON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znasek $
Moja ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država .............
NAZNANILO IN ZAH V.4 LA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjam i’a je nam umrla naša in moja ljubljena soproga, in mati ter stara mati
Helen Drašler
Previdena s sv. zakramenti je odšla k Gospodu, dne 23. oktobra 1971. Rojena je bila 31. marca 1902 v Waukegan, 111. po domače Kirnova iz Waukegan, 111.
Poročila se je 16. maja 1921 z Gasper Drašler, North Chicago, 111. Rodili so se štiri otroci. Ena hči in trije sinovi. Hči je sedaj Sister Maryellen S. Sp.S. v Erie, Pa. Sin Thomas Drašler v Phoenix, Arizona, in dva sinova še v Waukegan, 111. John in Donald Drašler.
Zapustila je tudi dve sestri Mrs. Frances Ogrin in Mrs. Edward (Rose) Popit. Obe živeti v Waukegan, 111. Zapustila je tudi tri brate Ignatius Kirn, North Chicago, 111. in James P. Kirn in Frank Kirn v Waukegan, 111.
Pogreb se je vršil 26. oktobra 1971 iz Nemanich pogrebnega zavoda, 611 - 10th St., North Chicago, 111.
Iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izročili in izrekli svoje sožalje.
Prisrčna hvala sorodnikom in prijateljem in prijateljicam, ki so priskočili nam na pomoč v težkih dneh, da so pripravili pogrebščino z veliko in bogato izbiro jedil; ter so nam tako doprinesli lepim spominom na pokojnico.
Draga naša mati in stara mati, počivaj v miru v blagoslovljenem pokopališču “Ascension” blizu Libertyville, 111. Pogrešamo Te, saj si nam bila tako dobra soproga in tako Ijubez-njiva mati.
Dolgo smo živeli skupaj, delili vse težave in bridkosti, pa si vkljub njim, našla nekaj sredstev, da si pomagala svojim potrebnim in bližnjim. Tebi bo pa Bog vse to poplačal z večnim veseljem. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših j mislih in molitvah.
Tvoji žalujoči:
GASPER DRAŠLER, soprog
hči SISTER MARYELLEN S.Sp.S. v Erie, Pa.
sin: THOMAS DRAŠLER v Phoenix, Arizona
in sinova JOHN in DONALD DRAŠLER v Waukegan, HI.
in še dosti ostalih sorodnikov.
Waukegan, 111. 13. decembra.