XV. letnik. V Gorici, 29. maja 1907. 22. številka. I*haj»T*»k četrtek ob 10. ari dopoldne. Rokopisi le ne vra-Cajo. Nefnnkovana pisma se ne (prejemajo. Cena liitu znata za celo leto 4 krone, u pol leta i krom. Za manj premoine u celo leto S krone, ut pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena liatn 6 K, za druge deiele izven At«trije 6 K. Bokopiie sprejema „Harodna Tilkama" v Gorici, ulica Vet-t urini It. 9. :l . ^ _a a ^ ^ P _ S3 ^Ploven ' - f ‘ — - - - X\ -?j *•' . ; f ' ?Lt v t ■ ’• ir.i J«- - ,5- ’ - «• - *** !»r- • ii I— Naročnino in naznanila a prej ema upravništvo, Gorica SemcniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti me-sinem vrlu, pri Vaclavu Baunigartl v Korenjski ulici in na Korcnjskcm bregu (Uiva Corno) 31. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice »e računijo po potit vrstah in Bicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna'* (odgov. L. Lukežič) t Gorici. Volitve na Krasu. V četrtek je bil končan v olivni bo tudi na Krasu in v Vipavi. Prvi in glavni znak tega boja je: Združilo se je proti naši stranki vse, kar nosi na sebi pečat protikrščanstva. Združile so se stranke, sicer nasprotne si. kakor sta si nasprotna ogenj in voda, združile vsled tega, ker jih druži skupno sovraštvo proti krščan-kemu imenu. Boj, ki je bil dne 23. majaj končan, se je vršil v znamenju besed: „K d o r n i z m e n o j, j e p r o t i m e-n i 1“ Drugi znak, ki ga nosi ta volivni boj na sebi, je divja gonja in skrajni terorizem od strani naspiotnikov. Imamo pred seboj pismo somišljenika iz gor. Krasa, ki nam opisuje, kaj so počeli ondi nasprotniki. Liberalci so vprizorili tako divjo gonjo — ne agitacijo —, da se nihče ni upal protiviti. Vsakega, ki ni bil ž njimi, je napadla tolpa najetih in pijanih barab, ki so na prodaj za vse. Posebno po noči ni pred njimi nihče varen, niti doma. Kaj čuda, da so se naši bali na volišče. Prvo vlogo ondi so igrali učitelji. Ko niso izdale nič ne obljube, ne žuganje, so pa začeli groziti, da bo otrok moral hod ti v šolo do 15—16 leta, da bodo strogo kaznovani za vsako najmanjšo zamudo. In to je izdalo veliko, posebno, če ima oče več otrok. Ljudje so se jih bali in rekli: »Gospod, ne zamerite, vi ne veste, kako se zna maščevati naš učitelj." Podivjanost in terorizem je torej drugi znak liberalne zmage. Tretji znak volivnega boja je pomanjkanje organizacije na naši strani. Posebno zanič je v tem oziru oni del volivnega okraja, ki spada pod tržaško škofijo. Odločnih naših somišljenikov je tu prav malo. Kakor ni nikjer drugod po tržaški škofiji opaziti sledu o kakem krščanskem gibanju, tako ni sledu o lijem tudi na Krasu, kar ga spada pod tržaško škofijo In za o nam bodi lu dovoljena odkrita beseda ! Poznamo duhovnike, ki menijo, da plačujejo velik naroden davek, ako imajo naročeno »Edinost' in še kvečjemu »Gorico" ali »Primorski List*. Da bi pa imel naročenega »Slovenca", mu ne pride na um Čemu? »Edinost* mu popolnoma zadostuje. Kako more potem delovati duhovnik, če je njegovo glasilo tako zagtizeno, a obenem hinavsko liberalen list, kakor je »Edinost*. Prvo, kar je treba, je organizacija in vzbujanje prave zavesti, in sicer se mora to pričeti od zgoraj. Toliko v tem oziru za danes sine ira et studio! Četrti znak pa, ki daje liberalni zmagi najmanj častno barvo, je zavratni napad tržaških liberalcev, predvsem dr. Gregorina. Ta veliki liberalni »uadstran-kar“ je navidez posegel v volivni boj, češ, da pomiri strankarske boje, v resnici pa je kandidiral, kakor te je sam izjavil, da reši liberalca Štrekljal To tega moža, njegovo glasilo in vso tržaško »nadstrankarijo* stigmatizira tako, da so ti ljudje pri vsakem poštenem politiku prišli ob ves ugled. O tej stvari se še pomenimo. Gotovo pa je, da se je tržaška gospoda pokazala kot nositeljico liberalnih i d e j. To je pokazal ta volivni boj in zadovoljni smo s tem, ker so se gospodje doslej vedno branili očitanju, da bi bili liberalci. Stališče naše iiapram njim je sedaj dano. To bi bili v glavnem vzroki našega neuspeha na Krasu. Liberalci so po svo* jem porazu v gorah in okolici kričali, da je naše ljudstvo še nezrelo. Mi o Kraševcih tega ne trdimo. Vemo pa, da je kraški kmet še zelo odvisen od raznih mogotcev in da mu ie treba pregnati bojazen pred gosposko suknjo. Zato je prvo: snujmo na Krasu posojilnice in izobraževalna društva! Dobro se je držala vipavska dolina. Čast ji zato! Umevno! Tu je ljudstvo mnogo bolj samostojno v gmotnem oziru in mnogo bolj izobraženo. Isto vidimo tudi ponekod na Krasu. Kjer se je od naše strani kaj delalo, se je sedaj dosegel tudi uspeh. Kjer so delali samo sedaj za čas volitev, je bil trud zaman. Zato ob koncu tega volivnega boja kličemo: Boj je končan, živijo boj! Končali smo delo, da gremo na novo delo, ki naj nam v prihodnji dobi prinese veselo zmago tudi na Krasu. In zato somišljeniki: Veselih src naprej na delo za ljudstvo! Izid volitev je ta-le: n >— u a £ ■m Avber . . 7 117 Berje 41 Brestovica . . . . . 58 98 Dutovlje .... . . ? ? Gabrovica . . . . . 46 35 Gorjansko . . . . . 24 134 Koblaglava . . . . . 53 56 Komen .... . . 87 373 Kopriva .... 39 Lokev 4 208 Mavhinje .... . . 5 168 Nabrežina . . . . . 14 247 Nuklo . . 93 400 Pliskovica . . . . . 122 26 Povir . . 76 133 Repen . . 69 122 Rodik . . . . 26 69 Selo . . 32 44 Sežana . . 110 180 Sk0|)0 8 99 Slivno . . o 7«* Šempolaj .... . . 3 93 Škrbina .... . . 61 70 Štanjel . . 100 113 Štijak . . 102 90 Štorje . . 38 110 Temnica .... . . 134 145 Tomaj 96 Vclikidol................... 78 7 Vojščica.................... 50 43 Zgonik ..................... 25 233 Ajdovščina.................. 38 113 Črniče..................... 208 135 Gabrije..................... 41 91 Gojače ..................... 43 48 Kamnje...................... 98 20 Sv. Križ................... 278 148 Lokavcc.................... 114 83 Rilienberg................. 294 271 Skrilje.................... 1)1 47 Šmarje...................... 84 147 Vrtovin..................... 81 77 Dol-Ollica................. 185 9 Iz nekaterih občin izid še ni znan. Celoten izid pa je uradno sledeč: Dr. Laharnar je dobil 3 234 glasov; S iv c k e 1 j pa 5 0 0 3 glasove. Združeni nasprotniki so vii kot en mož glasovali za Štreklja ter dobili 1 769 glasov večine. „Po njih delih jih bodete spoznali". V Nabrežini je svobodomiselnost doma. Tam je vse svobodomiselno, ker ' je vse akoro brez izjeme v liberalnem in v demokratskem tabora. Naj si bodo stari ali mladi, moškega in ženskega Bpola, učeni in neačeni in tadi bogati in revni, t. j. delodajalci in delavci, sploh vse je svobodomiselno. Tam je torej doma ona toliko oboževana svobodomiselnost, katera edina zamore ljudstvo osrečiti in zadovoljiti; ono Ijadstvo, katero zdaj ječi v klerikalnem jarma. Kakšna sreča in zadovoljnost bo zavladala mej človeško dražbo ko prodro svobodomiselne ideje, nam kaže Nabrežina, katera nam Blaži kot vzorec za prihodnjo svobodomiselno človeško dražbo. Za danes navedemo samo par šahih, toda kričečih dejstev brez posebnega komentarja, katerega pa v prihodnjih številkah tega lista ne ostanemo dolžni. PoBtrbeli bodemo, da bodo tadi oni, kateri so dosedaj verovali liberalnim in socijalno demokratičnim frazam spoznali, da je liberalizem in demokracija eno in isto, to je — sleparija — nesramna sleparija ! I 1 Že pred par meBci so v Nabrežini »svobodomiselni* delavci poslali »svobodomiselnim* delodajalcem spomenico v katerej so zahtevali povišanje plač. »Svobodomiselni* delodajalci pa bo bili .svobodomiselnim” delavcem tako prijazni, da jim niti odgovora niso hoteli dati. Ker delavci niso dobili odgovora na prvo spomenico, so delodajalcem poslali še drago in tretjo itd, odgovora pa, niti Blabega niso dobili, kaj pa še dobrega. Ko so delavci videli, da se delodajalci niti v pogajanja nočejo spustiti, tadi potem, ko so jim poslali ultimatom, so ae začeli kar izseljevati iz Nabrežine. Šli bo b trebuhom za kruhom, tako, da je danes v Nabrežini od 600 delavcer samo ie kacih 50 (reci petdeset). Zdaj se »svobodomiselni* delavci zgražajo nad trdosrčnostjo „avobodomi-selnih* delodajalcev. Sklicujejo shode, na katerih milo stokajo o veliki revščini. Udrihajo po delodajalcih — seve z besedami —, kar pa jim vse nič ne pomaga. Toliko let vže odkar imajo demokrati v Nabrežini svojo organizacijo, t katero bo znosili delavci vže ogromne svote, bi lahko imeli daneB za one svote vže nekaj svojih kamnolomov in delavnic, da bi jim ne bilo treba se zdaj klatiti po svetu. Toda vsega tega demokrati v Nabrežini nič nimajo. Niti lastne društvene sobe nimajo, ampak imajo t najemu za drag denar neke prostore, ki ne odgovarjajo njih potrebam. Kje pa bo delavski domovi, kuhinje, spalnice itd.? Vbo to imajo v rokah delodajalci, krčmarji in privatniki, kateri bo samo s fižolom odobili toliko, da so si palače sezidali, mej tem, ko delavci morajo še vedno prebivati po vseh luknjah in spati v raznih podstrešjih polnih mrčesov. Pa pustimo to za danes, o tem prihodnjič. Glavni kolovodje trdosrčnih delo-■ dajalcev *ta sin Favettijev iz Gorice in nabrežinski župan Ivan Caharija, največji Mesarski mojster pa tudi največji — naprednjaki II Ta liberalna gospoda, se zdaj t pnvt «nr,aj« dMuvcem, ki so pri ožjih volitvah 23. b m. vsejedno volili naprednega kandidata Štreklja. S tem no delavci demokrati tu*uipoljubili ruke svojim neusmiljenim zatiralcem, kateri pa jih vsejedno še zatirajo in jih tadi še bodo I Do danes se še niso spustili z delavci v nikaka pogajanja. Živela „svobodomi-selnost* 11 „Sočau se hvali, da so tadi demokrati poslušali dr. Paca na shoda v nedeljo. Tadi se hvali, da demokrati niso samo glasovali za Štreklja, ampak so tudi razvili zanj živahno agitacijo po VBem Krasa. Tadi mi to vemo in *r»'pn vomn t"'1r da brez demokratičnih glasov, injiar je še važnejše, brez njih agitacije, bi 3tre-keij ne bil izvoljeni Miuole volitve so strgale tadi demokratom zadnji kos krinke raz obrazov. In mi bodemo ps skrbeli, da razkrinkani tadi vedno ostanejo. Po njih delih smo jih spoznali 1 (Dalje prihodnjič.) Po volitvah. P.igre!} i,i pesem gariški I beraini str.mk. (\ sj-nmin M. mi..! i:i »T. l\iro«lija po niflo- . ilij: Ai.tlivas IIuUt/. ; /!o/i| j»cii/.ijomr;m j> > *t .Motili: LibentU:'* osim*sit 1. Ta Gabršček Andreja, goriški general Je rekel, da ta šesti okraj je „iiberalu A glejte čado, drom, drom, drom Doživel Btrašni je polom : O Dreja jej, jej, jej. Gregorčič gre naprej O žalost neizgrnntana; Gregorčič gre naprej. Ti Gabršček Andreja, goriški general Si Sel na Gomjepolje, da bl.Vtmgele" bral. A glejte strelo, z neba grom 1 Nastopi Dreja hipodrom ! Je bežal na štacjon ‘ Je skočil na peron, Volilci so zavpili: Kaj če ta Pantalon. 3. Ni prida s Kobarida, pregovor je že star, Vsakdo Te zdaj obsoja, Ti zviti mešetar I Kot jež lisico jo spodil Tako z Gregorčičem si stril. Zdaj le pretrpi bol Ker sam si se zafcOl. Gregorčič ni Gredolčič On gor gre, Ti greš dol. 4. Na Bukovem se zbralo je mnogo mož na [shod Da bi volitve naie krenile pravo pot.. Na shod se vrine dohtar Pne Kot v shrambo ta požrešni muc. A ljubi dohtar moj Klobnk poberi svoj Naš rod Te ne posluša On ni prijatelj Tvoj! 5. Pa Levpušček ta Jože je šel na .božjo pot", Je mislil, da potisne vse klerikalce v kot. A prmojdunaj, rom—pom—pom, Na Bsnjšicah glej hipodrom 1 O dohtar jej, jej, jej Ne nucamo Te zdej Svoj »evangeli" shrani Le hitro marš naprej! 6. Pa Levpušček ta dohtar je nevtrudljiv [gospod Tja v Cirkno k sveti Ani je šel na „božjo ' [pot“. Kako se tam godilo je. Pove nemirno mu srce. O le študiraj Ti, Kaj fanatizem stri O žalost neizgrzntana Kako Te v srcu skli 1 7. Ti RndolfGrnntar lepi, tominski advokat I Si milovanja vreden, da si se dal speljat I Da hotel si na Dunaj it, Saj bi ne bil od tega sit 1 O Gruntar, dohtar moj, Zakaj si šel v ta boj, Na Dunaj Ti ne pojdeš, Nasprotnik pojde Tvoj. 8. Ti Gabršček Andreja, le spij ga še en kane, In zdaj pokoro delaj, le moli roženkranc i Pa kaj Ti damo za en Ion „Lavorov venec1* za penzijon? Adijo general, Zagrizen liberal Naš rod Te je zavrgel Gregorčiča izbral. Nagrobni napis: (Epitaphium). Ti voščim, Dreja moj Ta večni mir pokoj. Da narod si izdajal To pričs prič nebroj, *) »Zu Mantua in lianden Andreas Hofer \var In Manina zum Tode flllirt ihn die Feindes- fschar«. Napev se dobi pri uredništvu »Gorice«. Iz Kobarida. Ne grb se za stranko — so pred volitvijo vedno trdili napredni kobariški trgovci, ampak gre se za osebe — in Štrekelj je izjavil, da ne kandidira na program brezverske »Sočine" stranke, ampak na kmečki program — torej kobariški trgovci nimajo s kmetom Šlrekljem nobene zveza in skupnosti po svoji lastni, kakor tudi po Štrekljevi izjavi— in vendar, ko je Strekelj na Krasu skozi ozko luknjico zlezel na državnozborski stolček — so se kobariški trgovci te zmage veselili. Zakaj vendar?! Zato, ker je brezverska stranka zmagala z enim kandidatom. Volivci, ali sedaj sprevidite, kako so vam pred volitvami prah metali v oči?! Dobro si to zapomnite za prihodnje volitve — dandanes se gre le za stranke: ali s Kristusom ali proti Kristusu. Če bi sam Antikrist zmagal — streljali bi mn Kobaridci. Kislo je bilo veselje kobariških trgovcev—nad zmago kmeta Štreklja; topiči pokali so pri sv. Antona jako žalostno in Kobaridci so si b streljanjem le nekoliko tolažili žalost in jezico, ker so za Gruntarja tako revno šte-vilce glasov oddali. Moj Bog, liberalna trdnjava — Kobarid — dala je svojemn rojaka, strankinemu kandidatu le — 141 glasov — ali ni to sramota za tak trg?! Vedno so govorili, da dobi Gruntar v Kobarida najmanj 300 glasov — kje so ostal! ? Še en glas več — bi bil dobil Gruntar v Kobaridu, ko bi kobariški trgovci ne bili dajali toliko za pijdČt) pre^ volitvijo. Nekega agitatorja šo tako napojili, da na dan volitve ni mogel vstali — ko so pa poslali ponj voz in ga spravili s postelje — pa ni mogel najti „br-geš* — v pijanosti jih je nekam založil — in moral je namesto na voz — nazaj v posteljo. Kje so tiste rakete, ki so jih kupili kobariški trgovci, da proslave zmago Gruntarja — vprašujejo se radovedni okoličani. Za Štreklja bile so najbrže predrage. Če nam jih daste po ceni, pridemo ponje, da jeseni proslavimo zmago krščanske stranke pri deželnozborski vo-litvi. Kobariški trgovci žeobra-čajo plajšč po vetru — mnogi namreč, najhujši liberalni agitatorji, trdijo sedaj okoličanom, da so volili Gregorčiča. — Dr. Gruntar in Gabršček Dreja —ali se jih ne sramujeta ? Seveda sedaj se gre zopet za žepe I Možje — ne verjemite jim — ampak na noge in vsta-novlte konsum ! Do z a j smo pohuji|ava|i ljudi — sedaj jih bomo pa še bolj -— tako so b6 izražali kobariški trgovci in oštirčki v prvi svoji jezici nad zmago katoliške stranke. — Ljudje zapomnite si to in ne pustite se pohujšavati— ampak vi „shujšajtew Kobaridce — oni so od vas odvisni, ne vi od njih! V tolminski okolici — se baje možje združujejo, da napravijo za okolico konsum in tudi tolminskim magnatom pokažejo, kdo je odvisen — okolica kobariška posnemaj jih 1 Dopisi. Iz Šturjj pri Ajdovščini nam pišejo : Tukajšnjo predilnico zapušča dan za dnevom vedno več delalcev. Nekateri od njih so se podali v Ameriko, drugi pa v Šlezijo in v Nemčijo. Kriva temu je velika draginja živil, ki postaja vedno večja, dočim noče vodstvo predilnice prav nič zboljšati plače svojim delavcem. Zato pa delavcev v predilnici vedno bolj po-manjkuje, tako, da se tujci vabijo k nam na delo, ki pa kmalu poberejo šila in kopita ter se vrnejo spet odkoder so prišli. Da pa zamore predilnica svoje delo izvrševati, je neobhodno potrebno, da delajo delavci in delavke, kar se jih še nahaja v predilnici, po veliko več ur nego je to dopustno z ozirom na njih zdravje. Take razmere so nezdrave in znajo s časoma škodovati tndi predilnici sami. Žito je skrajni časi da se poklicani činitelji o pravem času tozadevno pobrigajo ter da plače predilniških delavcev primerno urede. Iz Deskel. — Kakor povsod, tako so tudi pri nas poskusili naprednjaki svojo srečo pri zadnjih državnozborskih volitvah. Tudi pri nas so hoteli napraviti volilen shod, kar jim pa ni šlo izpod rok. Prišli so namreč v krčmo Martina Berlota Konjedic Rudolf, Konjedic Ei-mnnd, plavški učitelj, desklanski nadučitelj in bili so tu Ivančiči med njimi tudi Valerijan, ki je na Gregorčičev plakat zapisul besede: furlanski poslanec! kar bi ga pa kmalu drago stalo. Ti gospodje so hoteli torej v omenjeni krčmi pridgati in priporočati dr. Gruntarja, česar jim pa zbrani možje in fantje nikakor niso hoteli dovoliti. Le nekaj fantov, ki so si namočili svoj jeziček v Edmnndovem kozarca bi bili s shodom zadovoljni, a bilo jih je tako malo da niso mogli prav nič pomagati liberalni gospodi. Zato pa jo je morala ta gospoda kmalu od nas popihati le de-sklanskega nadučitelja so zaprli v stranišče in b tem smešnim prizorom bil je liberalni shod v Desklah končan. Koincuščiua. — Slišal sem. da bodo slavili liberalci svojo zmago s Štrekljem v Komna. Nisem zamadil. Bil sem deležen. Radovednežev in vinskih bratcev je bilo veliko število. Slišali so o šestih hektolitrih vina in o dveh godbah, zato so prišli, da dobe plačilo za »glas" dne 23. maja. Ali, kako in komu so delili vino, ne vem; to pa smo videli, da je zmanjkalo v »vinar. društva" pijače in so morali iskati financo. Svirali sta nabrežinska in mavhinj-ska godba, ki sta naredili par obhodov po Komnu. Eikrat je korakal zadej sam Strekelj, spremljan od gorišk. Gibrščeka. Vsa stvar je naredila tak utis, kikor bi šli slovaški komedijanti kazat občinstva svoje medvede. Nedelja je spet pokazala, da na Krasu ni mogoče vdliti brež 'pijačo. Na račun Volitev sejtfmld ziČisit’ +6|’ftne^tf boja, pilo so je po zmagi ih pilo se je v nedeljo. „Vse plačano, plačano Vse", slišalo se je pri mizah. Okrog dveh popoldne je prišel v Komen goriški liberal—general Gabršček. Naproti mu je šel Štrekelj z godbo. Po sprejemu je imel Gabršček besedo. V krčmi sta govorila pozneje Štrekelj in Gabršček. Kaj? Ptič se pozna po porjnl Samo zavijanje in hlimba! Gabršček se je odpeljal zvečer v Štanjel. Na potu se mn je zlomil voz. — Ves dirndaj z godbo in kričanjem Štreklja nn čast je končal po 2. popolnoči. Iz Kobarida. — V »Primorskem Listu" z dne 23. maja t. 1. št. 21 Kako Brno majhni** omenja dopisnik podpisanega. Ker pa dotično poročilo ni resnično, prosim, da se priobči sledeče pojasnilo. Preteklo leto napeljala se je voda do šolskega poslopja. K stroškom približno 550 K prišpsiVal je'rc. kri okrajni šolski svet 200 K, a ostalo bližnji sosed. Iz tega sledi,' da šola ni lastnica nego le solastnica vode. V nadi, da no bo imel solastnik nič proti temu, dovolil je podpisani, prav za prav ponudil služabnici preč. g. dekana, da se lehko poslužuje vode. Temu pa je ugovarjal takoj solastnik ter zahteval, naj se prepove drugim posluževati se vode. Podpisani pa je z odpovedjo vendar odlašal, dokler se ni vodovod pokvaril. Sedaj pa je solastnik zahteval, da se sploh nobenemu ne dovoli poraba vode. Dasi je bilo podpisanemu zelč težko moral je odpovedati še nadaljne poslu-ževanje se vode, a ne le v župnišče ampak tudi drugemu soseda. Slačaj hotel je, da se je pokvarila pampa ravno za časa volitev.*) Stvar je taka in nič drugačna, Dopisnik bil jA slabo poučen. V Kobaridu, dne 27. maja 1907. Franc Bogataj, nadučitelj. *) Ali ni morebiti ravno izid volitev tudi na pumpo tako mogočno uplival, da se je pokvarila? Op. ur. Iz Cerkna. — V nedeljo dne 26. maja t. 1. je priredila „Slov. kat. del. dražba" iz Idrije izlet v Cirkno. Vde-ležilo se je tega izleta do 100 Iiričanov. To ugledno društvo nam je še v dobrem spomina iz prejšnjih izletov, ki so se prirejevali k nam, zato smo se razveselili prihoda dragih nam Idričanov. Prihod v Cerkno je bil napovedan ob pol 9. uri dopoldan, a došli so v Cerkno že ob 7. zjutraj. Ob 9. uri bo imeli skupno sv. mašo, katero je daroval čast. gosp. dekan in dež. poslanec M. Arko. Med sv. mašo je krasno pel mešani zbor idrijske kat. del. dražbe pod spretnim vodstvom gosp. c. k. rad. nadpaznika Grudna. Ta zbor se vsekako sme prištevati med najboljše pevske zbore na Slovenskem. — Po popoldanski službi božji, prišli so vsi izletniki v »Gospe darski dom" v prostore slov. kat. izobraž. društva, v katerem se je sešlo lepo število članov našega društva, tako da so bili prostori kmalu polni. Naš pevski zbor je zapel izletnikom v pozdrav Vilharjevo hrvatsko pesem »Zaje žice**. Na to je čast. gosp. dr. Knavs, pozdravil izletnike v imenu našega slov. kat. izobraževalnega društva. Zahvalil se mu je predsednik idrijske kat. dražbe čast. gosp. dekan Arko, v lepem, daljšem govoru. Viharne ovacije ia živijo-klici so sledili temu govora. Nastopil je potem idrijski zbor, kateri je zapel več krasnih pesmi. Z velikim zanimanjem smo poslušali to krasno petje in hvaležni smo dragim Idričanom za lep užitek, ki so ga nam podali. Ko pa so odpeli večno lepo pesem „Jadransko morje", tedaj nastopi č. g. katehet Oivvalt, ter v vzne-šenih besedah govori o »tujem meču", ki nam je Slovencem odvzel že toliko lastne zemlje in pravic. V združenju, — pravi govornik — izobraževanja in v krepki organizaciji na verski podlagi je naša rešitev, da se nam ne bode bati tnjega meča. Givornik dalje govori o izobrazbi ter temeljito označi razliko med našimi in med liberalnimi društvi, kjer se samo kriči: „L:udstvo moramo izobraziti 1“ Kako pa liberalci ljudstvo izobražujejo, to vemo vsi, saj nas vsakdanje skušnje to učijo. (Zlasti v Cirknem op. pia.) Navdušeno so poslušalci pritrjevali govora gospoda govornika. In zopet je nastopil ogledni idrijski pevski 2bor, menjajoč se z našim zborom. — Oglašali pa so se vmes zopet tudi govorniki. C. gosp. dekan Arko je doka-zoval koliko se doseže s vztrajnim delom za Ijndsko koristi in naobrazbo; č. gosp . kaplan je še govoril O petju, ki blkži človeško srce. Tako'nam je le prehitro potekel čas v ^ražb' prijaznih Iiričanov s kojimi smo v bratski ljubavi preživeli nekaj krasnih nric in se ž njimi skupno navduševali za nadaljno delo. Ob 6. uri je bil določen odhod. Ko smo se prav prisrčno pozdravili pri ločitvi, zapela sta pred »Gosp. domom* oba moška zbora »Lepa naša domovina1* — so izletniki posedli vozove in se odpeljali med »živijo" in »nasvidenje" klici, nazaj proti svojemu domu. — Med to ugledno dražbo si opazil vse stanove: duhovščino, učiteljstvo, uradništvo in navadne delavce — rudarje. V bratski slogi Bkupaj občujejo, brez razlike stanu; v bratski slogi stremijo skupno za onimi visokimi idejami, ki jih imajo v svojem versko-narodnem programu. Kaka razlika med tem društvom iu liberalnimi druftvi! Liberalna frakarija pozna de-lavda-trpiaa‘lb t*¥rat, ko g* rabi v svoje sebične namene. Bratskemu idrijskemu društvu pa kličerabr?lNili'"B,videtij&1! Politični pregled. Nova državna zbornica' »N. Wiener Tagblatl" piše, da stopi te dni ministerski predsednik baron Beck v sliko z načelniki posamičnih strank, da jih obvesti o namerah in o programa vlade ter da skupno z njimi določi program delovanja za kratko zasedanje nove zbornice. Začasno bo predsedoval, kakor je običaj, najstareji poslanec, ki bo Fanke, liberalni Nemec. Za njim pride po starosti dr. Niteche, tudi nemški liberalec. Za definitivno predsedništvo bo predložen nemški klerikalec dr. Eoenhoch, prvim podpredsednikom pa mladočeh dr. Začek. L;beralci nameravajo predlagati dragim podpredsednikom oaroaa H očka. Socijalisti, ki so izjavili, da ne marajo biti zastopani v predsedstva, čeprav bodo tvorili eno najvefiih strank v parlamenta — bodo podpirali kandidaturo Hocka. »Slav. Cerrespondenz" piše, da je od čeških poslancev bilo 84 izvoljenih na podlagi programa, v katerem so se kakor kandidatje zavezali, da se zdražijo v en klub. V kratkem se store koraki za konstituiranje te velike skupine. „Allg. Corresp." pa poroča, kar zatrjujejo tudi krščansko-socijalna glasila da bo nova zbornica sklicana v sredo na 12. junija. Prestolni govor prečita cesar dne 15. junija v cesarskem dvorcu. »N. Fr. Presso" pa piše, da bo nova zbornica sklicana še le na 18. junija. Obletnica kronanja na Ogrskem. »Magyar O.-szag" piše, da se bo obletnioa kronanja Fran Josipa ogrskim kraljem praznovala na jako slovesen način. O tej -.priliki pride v Budimpešto cesar Fran Josip v spremstva prestolonaslednika Fran Ferdinanda in vsega cesarskega dvora. Nemiri na Kitajskem. Na Kitajskem so nastali zadnje dni veliki nemiri, ki so prav za prav podobni revoluciji. Število upornikov znaša baje nad 30.000 mož. Pravijo, da so uporniki napadli tudi nemške misijonarje. Novi brunšviški regent. Deželni zbor je enoglasno izvolil regentom vojvodo Ivana AlDrehta Me-klenbarg Šverinekega. Darovi. — Za »Alojzijevišče*. — Uprava »Prim. Lista" le prejela 1 krono, katero je daroval g. Josip Vrabec, Kosovlje. Darovi za zavod »Elizabetišče" v Tomaja tekom t*ga leta: N:, ekscelenca prevzv. g. dr. Fr. Nagel, škof tržaški-koperski 20 K. Preč. gg.: Matija Sila, častni kanonik 20 K; dr. Anton Gregorčič, držav, poslan. 10 K; Simon Žužek, duhov, svetnik 25 K; Joiip Zupan, častni kanonik 10 K; Ivan Slaven, dekan 10 K; Anton Kokelj, duhov, svetnik 10 K; Franc Javšovec, saper. 10 K; Simon Zapan, župnik 10 K; Alton Lednik, župnik 10 K; Henrik Šonc, voi|a semen. 10 K; Anton Notar, žapnik 10 K; Aadrej Bizer, župnik 6 K; Josip O ners, žapnik 5 K; Vinko Tomazin, župnik 5 K; Iran Krančič, župnik 5 K; J osip Macarol, žapnik 5 K; Audroj Einspieler, župnik 3 K; Gabrijel PiŠčanc, kaplan 3 K; Jernej Kovič, kaplan 3 K; Ivan Franke, kaplan 3 K; Ivan Bergman, žapnik 3 K; Ivan Nagel, župnik 3 K; Anton Rogač, župnik 3 K; Štefan Jenko, župnik 3 K; Josip Sancin, župnik 6 K; Valentin Primožič, župnik 5 K; Ivan Teran, žapnik 5 K. Preblagorodni gospod Anton Rebek, c. kr. okr. glavar 10 K; gg. dr. Albert Rumer, notar 10 K; dr. Avgust Gregorič, zdravnik 5 K; gospe Josipina Hočevar 140 K; grofinja Win-dischgriitz 10 E; Marija Peternel 10 K; gospica Magda Babnik 10 K; gg. dr. Karol Moser 3 K; Andrej Mlekuš 4 K; Matija Trkman 5 K; Fr. Dolenc 1 K; Otokar Taušek 1 K; Josip Novak 1 K; Alojzij Gradišek 1 K; Anton Bačar 1 K; gospe Amalija Fabčič 2 K ; Jožefa Mahnič 3 K. Bog plati vsem imenovanim in neimenovanim blagodušnim dobrotnikom, kakor tudi onim, ki bo ob časa pobire našim sestram pobiralkam darovali ka-koršnikoli znesek. Za preblage dobrotnike se moli VBaki dan z nedolžnimi otročiči in se bode tudi maševalo na čast presv. Srca Jezusovega v domači kapelici, da jim Isto povrne njihove dobrote. Tomaj, 1. maja 1907‘ PredstojniStv o „Elizabe tišča". Novice. Naprednjaki nore. — V nedeljo so slavili naprednjaki v Komna na prav divji način svojo žalostno zmago. Plesali in pili so tam okolo teleta pa ne zlatega. Razsajali in vpili so tako, da se je moralo njih početje gabiti vsakemu količkaj razsodnemu človeka. Na razpolago je bilo baje tam za soha grla 10 hi vina. To je jako značilno in kaže, kako hoče ta podivjana drahal v znamenja pijančevanja in zapravljanja osrečiti kraško ljudstvo, Prišlo je ta dan v Komen vse kar napredno leze in živi, posebno so se odlikovali v norenju naši goriški inteligenti. Mi jih prav nič ne zavidamo. In tako naprej v znamenju laži in obrekovanje in zmaga bo naše, tako nadaljuje glasilo naših liberalcev svoj amazani posel ter polni svoje predale z najpodlejsimi obrekovanji na našo duhovščino. V včerajšnji številki te umazane cunje čitamo med dragim, da je neki duhovnik v gorah začel v fa-rovžu zasramovati in preklinjati svoje duhovnjane s „Sakramenski k...“, hudičevi ste, norci, osli, mašil Oštja Madona itd. Mi poživljamo „Sočou, naj javno navede imenovanega duhovnika, ki je tako sramotil in preklinjal svoje duhovnjane. Ker pa BSoča" tega ne bode storila, ker je gotovo, da ni nobeden duhovnik kaj takega storil, prepričali se bodo njeni čitatelji zopet, koliko smejo verjeti temu, kar „Soča“ piše in kake vrste ljudje so oni, ki polnijo predale te nesramne obrekovalke, to je da so omenjeni ljudje zgolj falotje in barabe najnižje vrste. Drag poslanec. — V krogih slovenskih liberalcev se govori, da je liberalna stranka potrošila za agitacijo pri sedanjih volitvah celih 30.000 kron. Za to naravnost ogromno vsoto pa so dobili le Štrekelja. Ali je Štrekelj res vreden 30.000 kron ? Gotovo sami liberalci niso o tem prepričani; vemo namreč, da liberalni prvaki izražajo Bkrb, kako bo „delal“ na Dunaju Štrekelj, ki nič ne zna. Michelc Gabrielli je v „Soči“ izdal na svoje ^volivce sledečo zahvalo : „Vsem vrlim volilcem, ki so ostali dne 14. maja trdni in zavedni navzlic vsem vplivom in pritiskom ter oddali svoje glasove meni kot kandidata narodno-napredne stranke, izrekam tem potom svoje aajtoplejšo hvaležnost. Slava jim I V Trstu, 20. maja 1907. Miha Gabrijelčič, višesodni svetnik". In zopet smo radovedni, kaj bodo rekli ljudjo, ki še nikdar niso zatajili krščanskih načel, ko prelatov brat kliče „slava“ zavednim liberalcem. Ta spoznamo vso liberalno hinavščino. Ko je bil Michele še kandidat, ni hotel biti liberalni kandidat in njegov brat gospod prelat ga je celo zagovarjal, sedaj ko je padel, pa pove naravnost: Siava vam trdni liberalci. Dobro, da vemo, pri čem smo. Kermolj prisiljen — moliti. — V Temnici so znani trije socijalisti napravili shod za prvo volitev in povabili kandidata Kermolja. Shoda se je udeležilo več tukajšnjih radovednežev. Zato je bil po večini glasov proti volji socijali-stov izbran za predsednika vrli posestnik Janez Rogelja. Ta je dal Kermolji razumeti, da je čisto brez potrebe prišel v Temnico, sicer pa mu je vendar podelil besedo. Nato je Kermolj spustil navadno socijalistiško govoranco; med tem pa zazvoni poldne. Predsednik ga ustavi in opomni, da zdaj morajo vsi moliti. In res, vsi so začeli moliti. In tudi Kermolj se je prekrižal in molil. Ko je Kermolj še nekaj čvekal nadalje je predsednik shod zaključil, češ zdaj je čas iti kosit — in vsi so se razšli, Kermolj pa sam ostal. Pri volitvi je vdobil Kermolj 8 glasov iz Temnice, Kostanjevice in L majhni. ,iA- Krvav pretep. — V sobot« zvečer sta ste srečala v veži hiše št. !'l 5 v ulici Ascoli 58-letni vrtnar Jakob Štucin in pa neki zidar imenovan p > domače Kapetan, med katerima je tlei > že delj časa hudo sovraštvo. Nastal j i med njima prepir, a nato tudi pretep! Zidar je pri ti priliki potegnil iz žipa nož in je svojega nasprotnika na glavi tako hudo ranil, da 06 ga Morali prenesti v tuk. bolnišnico. — Cesarja so volili. — V Galiciji v okraju Vodovice 42 kmetov napisalo na glasovnico „Cisar' Franc Jožef.“ Upali so, da bo cesar največ naredil zanje in ni jih bilo prepričati, naj zapišejo na glasovnici koga drazega. ' — Cerkev pogorela. — V Nemški Loki na Kočevskem je v pondeljek vda-rila strela v tamošnjo cerkev, ki je pogorela. — Konjsko, pasje in mačje meso vsled slabih družinskih razmer vživajo v vedno večji meri zlasti na Nemškem in Francoskem. Na Nemškem so leta 1905 pobili 180000 konj, na Saškem, Bavarskem in Praškem pa devet tisoč psov. Število mačk ni znano. — Protestantske učiteljice pri sv. očetu. — Dae 7. t. m. je vsprejel I sveti oče v avdijenciji približno 50 protestantskih učiteljic z Angleškega. Sv. oče je nagovoril dame nenavadno 'ljubeznivo in toplo in jih prosil, naj se pri poučevanja mladine ozirajo kolikor mogoče na verski moment. Sveti oče je naredil na učiteljice nepopisljiv vtis. Cerkljanske novice. Reka, najpobožnejta vas cerkljanske dnhovnije, se je dala pri volitvah vjeti od Šk ornika — krčmarja. Parola je bila: Gre se samo za entrado duhovn kov ! Primi ga za žep, pa ti stisne rep I Čast izjemam I Planina je pokazala zavednost. Možje vedo, kdo dela za kmeta. Vedo tudi, da je predsednik „Goriška gospodarske zveze- dr. Gregorčič. Možje vedo, da je „G o riška gospodarska zveza" posestrima mogočne „Zadružne zveze v Ljubljani", ki se je oklepajo vsi kranjski km9tje in celo litra in Dalmacija. — Javno se pe govori, da sta M a h a j ne t u, ki je Fir-barjev Farman piva in njegov politični Farman po Planini, šla baje na opnlzli led p red se ni k in pa dobro plačani mlekar mlekarnice. G. predsednik, ali je to res? In ako je ros; ali je to moško? Liberalni krčmarji in njihovi ožji znanci in pristaši so bili glavni agitatorji za Gruntarja — že vedo zakaj 1 Tudi kdor je slep, mu je na dan volitve to oči odprlo. Krčmar Makuc je za volitve toliko govoril, da je gotovo za par kilov shujšal. Pavletov Bin in krojač sta ga skoraj dosegla; slavno znani Cene, ki je bil r pravdi z županom radi obrekovanja dvakrat obsojen, je tadi porabil vse svoje moči in — noči. Cene je kupoval v noči pred vo-litvijo v družbi s Pavletovim krojačem in novaškim golanskim kovačem „krave“ po Novakih, a ni kapil niti ene. Novačani so bili vsi za dr. Gregorčiča — le golenski kovač, ki je zdaj liberalec zdaj rdečkar, je bil za Gruntarja 1 Učitelj Bratina je mož, ki «e ni zbal Btrahovanja in terorizma vsega učiteljstva »olminskeKa in je javno priznal katoliška načela na svetolucijskem shodu. Čast mu t — Kaj ?mo hoteli vprašati? Koliko učiteljev tolminskega glavarstva je Se poleg g. Bratine, ki se jim ne tresejo hlačice pred gotovimi učitelji — gromovniki ? Krčmar Škornik r,a Reki je baje kot ud volilne komisije malo čez potrebo odpiral glasovnice, ko se je prepričeval, ali nisti morda po dve vkup. Govori se o tem marsikaj. G. Škornik, ali je to res? Krčmar Škornik te ni mogel načuditi pred volilci temu, da se cerkljanska duhovščina toliko briga za volitve. A nihče gu ni slišal, da bi se bil cn čudil, da se vse cerkljansko učiteljstvo kar naravnost na izzivajoč način utika v volitve I G. Škornik! Ali ne reste, da je vse cerkljansko učiteljstvo več dnij agitiralo po Š e n t v i š k i g o r i, — da je agitiralo Podgoro po hišab, — da jo bilo v Policah na Bukovem, v Otaležu itd.? Ali se temn nič ne čudite, gospod Škornik ? In Firbarju in Makucu in Pavletu in Gorenjcu in samemu Škorn ku z Reke — vsem tem krčmarjem in cerkljanskim trgovcem — se nič ne čudite, gosp. Škornik ? Gruntarja so volili in zanj agitirali t Cerknem v»i krčmarji;razven Kobala, K ra nje a in J ež a, in vsi trgovci raz-ven K o b a 1 a III S cerkvenimi topiči so streljali Ravnani, ko sta prišla gor agitirat krčmar Gorenje in c. kr. gozdni čnvaj Trček Okoličani so menili, da streljajo tema 'Wema na čast. Ravnani pa najodločnejše to odklanjajo in pravijo, da jim še na um ni prišlo, da bi s topiči streljali kakemu Trčka ali Gorenjcu, a da so stre-I. ali, ker so ravno takrat dokončali vodovod. G. Trček, ki ni bil na Ponikovem je torej vendarle agitiral. Črn do groba! Bolj učiteljski rego učitelji samo je Sorčan vLabinjah! Ne samo on, ampak tudi njegov sin že vi, da ima ljuditvo več od uči telstva k.*kor od duhovnikov! No, bomo Tileli, kega bo klical v siji, ali Raku 8 6 e k a ali duhovnika I Čast in slava p n Labincem ter Poljancem, ki se v ogromni večini za Sorčana ne zmenijo. V Otaležu sta bila v nedeljo pred v litvami 2 shoda, ki sta so dobro ob-l eslt*. Govorili so kurat Buda, cerkljanski o-kan, novaški kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plužnah je bil drugi shod v hiši tik slaboznane šnopsarije tretje-rednika Grudna. Tu vam je bil prizor! Na (hodu večinoma zavedni in odločni kmetje, pri Grudnu pa »zavedna polpijana" Gruntarjeva tolpa, ki se šteje s cer za rudefo, a podpira v svoji veliki »ocijalni zavednosti in učenosti liberalce! Ob zaključku shoda to ti šnopsarji v t nopsartki navdušenosti zborovalcem na < ist celo zapeli! Hvala ! Lepo je bilo ! Ali je tudi Gruden pel ? Cerkljanskemu dekanu pošiljajo neki l.udje vsako toliko kakega pijanca razgrajat pred župnišče. Če mislijo dekana a tem OEtrašiti, fo zelo motijo. Njegovi živci se po takih prizorih vedno bolj krepijo. Mu ne bo treba vsaj drugam se zdravit I — Ljudje Bi šepetajo, da prihajajo do tič n i razgrajači iz neke krčme in da se po razgrajanju ludi tja vračajo. Res čudno ! Prihodnjič objavimo ime do-tične krčme, če se bodo taki prizori le ie ponovželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, .lava, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče pive in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ,-Jt uj ui ju u; < n Lekarna V 1 CrisKifidli i (Juriči j m Zahva dls. (ciljen im volilcem iz tolmin>k*-£;i »luvar»tvu in kuniilMlicj>;i okra- ju, ki so mi z mnogoštevilnimi glasovi poverili držav- Prave !g edine {el. knpljlee s isnamko bv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prt>k(.i.jljivti. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, O« se jih dvakrat rh dan po jedno žličieo vKUA'''' (Vftrutveua znan.Im) popije.— Okrepi Ivi o de c, storč, da sgtne. v kratkem času omotico) in Si-votna leno.it (mrtvost). Te kapljice tndi utore, da človek raje jč. Cena steklenici 60 vin. ^ (fr MEP jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 120 zpihani pomladanski . . . . kg K 160 čebelni pitanec...........kg K 1'20 Na debelo T G#ricl v originalnih posodah se cena uiica Vetturini št. 3. izdatno zniža. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico J. Kopač, svečar v Goric1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦;♦ ^ Odlikovana pekarija ^ in sladeičarna | K. Draščik ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ y Gorici na Kornu (v lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince itd. Prodaja različna dna vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene Jako ni/.ke. Štev. 1341 Op. Naznanja se, da Milil DRAŽBA zastavil I. četrtletja t. j. mesecev, januarija, februarija in marca 1906 začne v pondeljek, 10 junija 1907,. ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, in pondeljke-od 9. ure zjutraj do 1 popoludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V GORICI, 7. maja 1907. r L, Morske kopeli. Podporno društvo za duhovnike (»Pio Sovvegnio«) v Gorici odpre-dne 1. julija 1.1. v Gradežu svoje zdravilišče. P. n. člani in drugi duhovniki,, potrebujoči morskih kopeli, dobivali bodo v njem stanovanje in hrano po zmernih cenah. Prošnje je obračati na vodstvo podpornega društva za duhovnike-(Pio Sovvegnio) Gorica. OBJAVA. V deželni trtnici v Podturnu so na prodaj naslednjo vrste rastlin:: Paradižnik (pomodoro) rudeči, debeli, zgodnji po 0*50 K 100 „ »Optimus« rudeči, debeli, grazdati „ 0.50 „ ,, Jagode »Docteur Morčr« z debelim plodom „ 4— „ „ ,, »Marguerite Lčbreton« z debelim plodom „ 4— „ ,, Te vrtnine se morejo kupiti vsak dan razim nedelj in praznikov. Prosiva zahtevati listke! isrsaaMBrasTHRiics! o al U Hi | Ki a o a o o a H u o M O Ufi Fiajvečja trgov?] a z železjero KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, purnpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! KllU krono tia^rade izplačava vsukema, kdor dokaže s potrdili najine nove anerlkanske blagajno, da je kapi! pri naju za 1 (A) kron blatit. hruliva lahtevati listko!