stov. Novo mesto 1. februarja 11)07. XXIII. letnik. DOLENJSKE NOVICE Idisj^jo K in 15. vsacciga meseca. Oeoa jim )e s p^tliino vred za celo leto naprej Z K, za, pol leta 1 K. NaroćninH za Nemčijo, Busno in druge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem me^itn. aOSPODARSTVO.*) Travniška brana. To orodje je po Dolenjakem še malo razsirjenOj dasi bi bilii tudi po naših krajih prav potrebno. Vsaka vas, ki ima količkaj travnikov v pripravnili lejijali, bi morala imeti travniško brano, ali pri naa grtmo laltko daleč na okolu, pa ne dobimo nobene take brane. Kakor da bi je ne bilo treba.! In vendar so nasi travniki povsod obrasřeni z maliom in nujno potrebni VHakoletncfï» obdelovanja s travniško brano. Travniška brana je pred vsem koristna za treb-IJenje maJiu. Mali bi se moral povsod zatirati, ker je škodljiv. Kjer je mah, tam neče rasti ne trava ue detelja. Zato pa proč z mahom! Kar gane iztrebimo v enem letn ; ga lahko v prihodnjih letih. Dober travnik mora biti Čist od mahu. Travniška brana nam koristi pa tudi v drugih ozirih. Z njo poravnavamo k rtine in rahljamo zemljo na površju, kar je veliko vredno posebno pri taki zemlji, ki je težka. S travniško brano se pokonča pa tudi plitvo vkoreničenega plevela. Travniške brane 8o različne sestave. Podoba kaŽc travniško brano, kakor jili izdeluje tvrdka Ph. Mayfarth & Co. na Dunaju (II. Taboratrasse 71). Ta brana je iz kovanega železa, le zobje so iz litega železa. Zobje »e dajo izmenjati, ako se obrabijo, ker so v verižnih členih pritrjeni s pomočjo vijakov. —r— Kje dobiá potrebna travna in deteljna semena? Kdor želi napraviti nov travnik, mora sejati pripravno zmes travnega in deteljnega semena. V tem «lučaju je sejati po več vrst trav in tudi po več vrst •) v taiinjem ilaiikn ^Reja volov ni reja krav" bi se miiral glasiti imjii«: Rfjn vulciv In reja krav. detelj. Trave morajo biti deloma visoke, deloma nizke, kajti le na ta način dobimo ruSo, ki bo gosta, in ki bo dajala bogate košnje. Trave morajo biti pa tudi trpežne. Vse to velja pa tudi za detelje. Tudi pri teh je gledati na to, da ne izginejo v par letih. Za to pa ravnajo napačno tisti gospodarji, ki vzamejo za tako setev 2 ali 3 vrste trav in nekaj semena domače detelje. Na ta način ne dobimo nikdar dobrega travnika. S tako setvijo dobimo sicer visoko rušo, toda rusa je redka in ne daje povoljnih košenj in tndi nima nobene prave trpcžnosti. Domača detelja nam izgine pri taki setvi Že v dveh letih, ostale trave pa dajejo pomanjkljive košnje. Prav sedaj je čas, da o tem razmišljamo in da se pripravimo že sedaj na setev trav in detelj, ako nam je napraviti pomladi kake nove travniške prostore. Kdor se želi poučiti, kake trave in detelje je za taku setev izbrati, naj pogleda v knjigo fPoljedeljstvo', ]I. del, katero je izdala pred ~ leti Družba sv. Mohora v Oe-lovcu, in naj Čita I 143 Tam najde vse potrebno, kar se tiče setev trav in detelj. Važno pri tem je pa tudi vprašanje, kje naj se dobe take trave in detelje, ki se priporočajo za napravo stalnih travnikov, kajti pri nas nimamo nobene domače trgovine, ki bi se pečala s prodajo raznovrstnega travnega in deteljnega semena. Kam naj se tedaj obrnejo gospodarji, ki želijo dobiti razno travno in detcijno seme? Po našem mnenju naj se obrnejo na tiste domače trgovce, ki že sedaj prodajajo posamezne vrste travnega in deteljnega semena, kajti ti trgovci bodo gotovo radi naročili potrebna semena od zunaj, ako se na nje pravočasno obrnemo. V Novem mestu prodajata taka semena E, Kastelic in Fr, Picek. Oba sta pripravljena, preskrbeti potrebna semena, ako se pravočasno naroče, V zalogi seveda raznih rstnih travnih semen ne moreta imeti, ker je taka kupčija premalo zanesljiva. Obrnimo se tedaj pravočasno z naroČili na domače trgovce in skrbimu že sedaj za to, kajti sedaj je 6as za take priprave, ' —r— Troje najpotrebnejših orodij umnega kletarstva. (.Dalje i u konec.) Ko se ima tako spravljen sod ležak zopet rabiti, mora se ga. odpreti, vanj djane^a kosa opeke (žleb-aika) oprostiti, ter zopet sprati. To potrebno je zato, ker sicer vanj natočeno vino duh, oziroma smrad po žveplu zadobi. Za to spiranje pa zadostujeta le dve vodi popolnoma. — Prevožno vinsko posodo, barigle, polovnjake, se mora, kakor bitro je izpraznjena, ravno tako Čisto sprati ter s žveplom zakaditi, kakor sode ležake. Ker pa taka posoda navadno vratc nima, in ako jih ima, so pac tako majhna, da nihče v bariglo zlezti ne more (v polovnjak že tako ne, ker je pretesen), izprati 8c jih mora s pomočjo kotanja fplajhanjaj, zakaditi pa s pomočjo kadilnice. Kotati je treba seveda zopet znati. Vršiti se mora namreč tako, da v bariglo, polovnjak zlita voda prav živo od sten posode odbija, ne pa tako, da se voda v nji le semtertja valja. Ko odteka iz barigle ali polovnjaka tako čista voda, ka-korsno se je vanj zlilo in to skulati je treba prav s kozarcem, potem se mora posodo na dveh tramičih ali polenih na vébo zavaliti ter pustiti, da se voda popolnoma iz nje odteče. Čez tri, »tiri dni se mora pa tako sprano posodo s pomočjo kadilnice s žveplom zakaditi ter tiao zabiti. Da se zakajenje kar le mogoče dobro vrsi, postopa se pač najboljše tako-le: Harigli ali polovnjaku se odbije cep in veho, kadilnico pri črki a razklene in konec a kadilnične cevi vtakne se v čepovo luknjo. Ko se prične pri vehi Že prav dobro ven kaditi, zabije se najprej to. Čez kakih 5 minut potem pa sele tudi čepovo luknjo. Tisto enostavno dobro zabijanje izpraznenih polovnjakov in barigel, kakor je pri naših krčmarjih in gostilničarjih zelo obče v rabi, je kaj napačno, kar nič vredno, Kolikokrat taka posoda ne splesni aH se scika? Kolikokrat se v nji drožje ne prisusijo, katere potem z izmivanjem ven nočejo iti, ker se trdno drže posode. In ko se v tako posodo zopet vino natoči, postaja to od dne do dne kaluejse, barvo in okus spreminja, ker se prisušene drožje počasi odmakajo ter v vino kvišku splavajo. Vseh takih kaj nepovoljnih prikazni v vinu je pa seveda potem le pridelovalec vina vzrok, nikoli pa ne krčmar ali gostilničar. Torej z vinsko izprazneno posodo, bodisi veliko, sodi težaki, kakor tudi malo prevožno posodo, (bariglami, polovnjak!), naj se vedno tako postopa, kakor je bilo to v tem članku povedano, ne pa drugače. Da se zamore pa tako postopati, potrebno je seveda neobhodno, da si vsak pridelovalec vina, kakor tudi vsak vinski trgovec in gostilničar, kateri ima večje množine vina v velikih sodih ležakih, vse troje, v tem članku popisano orodje, najpotrebnejše orodje, torej : seslo, krtačo in kadilnico, omisli ter uporablja. Mali krčmar, kateri ima v svoji kleti le polovnjake in k večjemu barigle, omislil naj bi si pa le kadilnico. To se zgodi tem lažje, ker vse to orodje pač le malenkost stane in ker lahko, da je iz pravega materijala narejeno, leta in leta traja. — Čevljar mora imeti svoja šila in kopita, mizar svoje ubelče in spaliavnike, kovač svoje klešče, kladivo in nakovalo itd., zakaj bi torej tudi s kletarstvom se ba- vajoči Človek svojega orodja ne imel. Prav dobre kle-tarske kadilnice in sesle izdeluje g. A. AgniČ, klepar v Novem mestu, prav fine kletarske krtače pa prodaja g. F. Kastelic, trgovec v Kandiji in v Novem mestu. Gnojimo sadnemu drevju! Nikakor dolgo ni ňe tega, da je bila po Dolenjskem razširjena gospodarska vera, da ni treba trtam gnojiti. Že celo gnojitev s lilevskim gnojem smatralo se je kar smesnim. Tako se je pripetilo 1. 187.5 ali 1876 pisatelju teh vrstic sledeče: Predaval je nekje pri Novem mestu o umnem vinogradstvu v obČe. To je bilo ravno na Martinovo nedeljo popolndne. Dokler sem govoril o priporočljivih sortah trt za Dolenjsko in o boljšem obrezovanju trt, posluSali so me v šolski sobi v prav obilni množini zbrani možakarji-vinograd-niki še sprejetno mirno. Ko sem pa pričel govoriti o tem, da je treba trtam tudi gnojiti, in to s hlevskim gnojem (o umetnih gnojilih takrat še ni bilo govora), ne pa le z žitnimi plevami, takozvano knalovno in plastjem, takrat so se pa pričeli možakarji kar na glas smijati in zapustili so do malega vsi sobo, poslo-vivši se od mene z besedami, kakor; neumni skric, farbar itd. Dandanašnji je temu seveda že precej drugače postalo. Nihče trte brez gnojitve, in to s hlevskim gnojem, ne posadi, in ako hodi človek zdaj po Trški gori in druzlh vinskih goricah v okolici Novega mesta, kaj vidi? Vidi na mnogih mestih po snencu napeljanega gnoja večje ali manjše kupe, kateri je namenjen gnojitvi trt na spomlad. Kar se pa gnojitve sadnega drevja tiče, smo pa na Dolenjskem v obče še tam, kjer smo bili do zdaj, namreč, sadnemu drevju se nič ne gnoji. Ako se gospodarje, kateri sicer sadno drevje zasajajo, pa mu nič ne gnoje, vprala: /jakaj pa sadnemu drevju nič ne gnojite, — kaj se dobi za odgovor? Mož se odreže: Ja, še drevju bom gnojil, saj raste po hostah brez gnojenja hrast, bukev, gaber itd., zakaj bi neki ne tudi jablana, hruška, češplja itd., saj je ta pač tudi drevo. No, na tako modrovanje seveda ni pač druzega odgovora, kakor — pomilovanje taki razumnosti ! Kar smešno je pa še to, da taki možakarji, ako si sadnega drevja iz kake drevesnice nabavijo, posadijo ter brez vse gnojitve, pa tudi druge postrežbe pustijo, potem še čez drevje zai)avljajo, češ ; drevje ni za nič, noČe rasti, škoda za denar, katerega sem zanj dal, in škoda za trud, katerega me je saditev stala. Resnica je, da v pusti, plitvi, jako kameniti ali pa še celo peščeni svet posajeno sadno drevje, osobito v burji razpoloženi legi, noče rasti ter roditi in brez gnojitve pa že celo ne. Pa da se v takem svetu, osobito pa v dobri, zavetni legi, sadno drevje takega plemena posadi, kakorsno je našemu dolenjskemu podnebju primerno, in to so v prvi vrsti jabolka ter v drugi liruške mošt-, nice, ne pa fine namizne; pa da se temu drevju tudi gnoji, ni dvoma, da bi boljše ne uspevalo kakor je dozdaj uspevalo. — Zato svetujemo našim gospodarjem, kateri sadno drevje zasajajo, da mu tudi gnojijo, kakor so se lotili tudi trtam gnojiti. Na spomlad treba v ta namen, ako se ni to že na jesen zgodilo, zemljo okoli drevja prekopati, dober meter na široko in tako prekopano zemljo z gnojnico, kateri je primešan pepel ali pa tudi umetno gnojilo fkajnit in Tomasova žlindra) dobro zaliti. Tako zagnojeno drevje bo brez dvoma takoj boljše rasti in roditi pričelo. -Ono se bo pa tudi boljae takozvanemu rumenemu liàaju zoperstavljalo, kateri je v našem dolenjskem podnebju, osobito v burji razpostavljenih legah, prav velika nadloga sadjarstva. Gnojenje sadnemu drevju treba pri nas upeljati, treba se ga lotiti, kakor se je to pri vinski trti zgodilo. Ako se to zgodi, ni dvoma, da bi pri sicer res neugodnih naših podnebnih razmerah, sadno drevje boljše ne uspevalo, kakor je dozdaj uspevalo. —1— -M- Politični pregled. Avstrijski državni zbor starega kopita je preminol. Jokali pač ne bomo za njim, saj celili 5 let nismo imeli druzega, ko slab zgled neprestanega prepira in brezdelnosti. Sedanji ministerski predsednik Heck pa je začel pri pravem koncu in umirajoči državni zbor je delal čudovito hitro in pridno. Volivna preosnova je na vse strani dognana, od gosposke zbornice vsprejeta in tudi že od cesarja potrjena. Povišali so plače uradnikom, profesorjem in duhovnikom. Ko se je šlo za povišanje duhovniških plač, so nekateri poslanci izlivali žolč in blato na katoliško duhovščino ter dali odduska svojemu sovraštvu do vere. No, pomagalo ni nič, zbornica je uvidela, da so zahteve duhovščine upravičene, in je vsprejela zakonsko predlogo, Vsprejet je bil tudi vinski zakon v varstvo naravnega vina proti ponarejenemu. Posl, Pfeifer s tovariši je stavil na poljedelskega ia finančnega ministra prošnjo, naj bi se olajšalo povra-čevanje posojil, posojenih za obnovitev vinogradov, po-končanili po trtni uši oziroma tudi ta posojila odpisala. Obveljal je tudi zakonski načrt, ki zvišuje pokojnine vojaškim vdovam. — Omeniti nam je le še eno besedo, ki jo je izustil naučni minister Marcliet; pri razpravi o povišanju duhovniških plač je sicer zagovarjal vladni predlog, a ob enem rekel, da je ločitev cerkve od države morda program bodočnosti. Liberalcem in drugim takim ter enakim je to silno všeč. Dobro, vsaj vemo, česa nam je pričakovati. Seveda si mislijo naši liberalci „ločitev cerkve od države" po francoskem načinu ! Dne 28. jan. je bila zadnja seja. Nove volitve bodo začetkom majnika meseca. Prav čudne reči se gode na Ogrskem. Pravosodni minister Polonyi se je pokazal kot malovrednega moža. Listi in razni veljaki mu očitajo neštevilno umazanostij, n, pr. tatvino, podkupovanje, krivo prisego, soudeležbo pri manj častnih podjetjih ; tudi je vohunil cesarja, v kar mu je služila neka judinja, baronica Schonberger, Ženska na manj dobrem glasu, ki se je hotela zastrupiti, ko je izvedela, da so prišle na dan Polonyjeve umazanoati. Mož — ko bi bil nižjih slojev kdo obremenjen s takimi obtožbami, bi mu rekli drugače ~ nima toliko časti, da bi tožil in s tem spričal svojo nedolžnost, a tudi toliko časti nima, da bi se odpovedal ministerski službi, Tudi se ga ne upajo drugi velniožje prijeti, ker sami nimajo Čistih rok, zato jim grozi : „Ako vi mene, bom jaz vas," In to so ministri, zaupniki cesarjevi ! Ubogi vladar, ki mora zaupati takim propa-licam, ubogo ljudstvo, ki ima take voditelje. Stvar bodo najbrž kar potlačili, če bi jo razkopavali se bolj, bi utegnila dišati še manj prijetno. Tako „delajo" mažarski velikaši „za narod". Krasno domoljubje! 25, m, m, so imeli na Nemškem volitve za državni zbor. Prejšnji državni zbor je bil razpusčen radi tega, ker katoliška stranka fcentrumj in soc. demokrati niso dovolili milijonov za brezpotrebne naselbine. Zoper ti stranki je bil torej obrnjen ves volivni boj, zlasti pa zoper centrum, zoper katerega so šli tudi soc. demokrati, Pa glej! Centrum je dobil še več poslancev nego jih je imel, soc, demokrati pa so silno propadli. Namera vlade, poraziti centrum, se ni uresničila. Pa tudi ni z lepa kje na svetu tako zavednih in neustrašenih katoličanov kakor so na Nemsktm. Na Francoskem se stvari za (Cerkev slabšajo bolj in bolj, ker vlada hoče (^rkev streti, a tako z lepo ; daje postave, katerih škofje in duhovniki ne morejo in ne smejo izpolnovati, potem pa vpije vlada: „Vidite jih, državnili zakonov ne spoštujejo, dajmo jih." Sovraštvo vlade je nepopisno, a boji se še odločno, očitno, s silo nastopiti. Hvala liogu le za to, da so škofje in duhovniki edini med seboj in s papežem. Dokler bu to, cerkve ne bodo zatrli. Tudi na Španskem so hoteli imeti liberalci tak „kulturni boj", a katoličani so vrgli eno ministerstvo za drugim, in sedaj je prišlo na krmilo konservativno ministerstvo, ki pravi, da cerkvi ne bo sovražno. Trije sveti večeri. III. Zvonovi y mestnih cerkvah ao zvonili delopust. In ni bilo treba ljudi siliti, da bi položili delo jz ruk, ker ie so praznovali. Kedo b» paČ delal popoldan pred sv. đoevoiu? Le otroci eo si dali mnogo opraviti z jaslicami in matere s pripravljanjem božičnih drevesc; mnogo posla so tndi imeli trgovci, da 8» postregli mnogoHtevtlnim odjemalcem. Drugaée pa ni nihće ved delal, kdor ni brezpogojno moral, cel« greh bi se mu zdelo delati na sv, večer, ki se je bhžal bolj in bolj. Po tovarnah in delavnicah so ktmaj čakali 4. ure, da pobite domu. Vse je bilo že praznično, slovesno, skrivnostno. Vsem je bilo čudovito toplo pri srca, čeprav je bilo zanaj mrzlo, da je kar škripalo. Zadnji žarki solnca bo se tre^ietaje po-izgubili za gorami, nebroj zvezdic je zamigljalo na brezoblač-nem nebn. Njih odavit, spojen z bliščobo visokopadlega snega, je storil 9v, noč nenavadno svetlo in jasno. Marsikoga je sreča ta večer pogledala s prijaznimi očmi, premnogim tndi v srcn vsaj za nocoj zakrila skrbi in bolesti, da se je veselil prav od srca. A ne vseh in ne vsem. — V hiši gospođa Zaleskega je bilo kakor vsako leto tudi letos božično drevo, lepo, bogato, sijajno, a vendar je manj-kftlo nekaj, kar bi bilo razveselilo srca oseb, stoječih in sedečih krog drevesca. Pavleta ni bdo. Očetova jeza se je biU polegla ie davno, in s strahom se je spominjal svojega prekletstva, ki ga je mcnj dvp leti izrekel nad sinom; kaj bi bil dal, da bi bil tnkaj ! Še bolj je ialovala za njim dobra mati. N.kdar sicer ni možu očitala njegovega prenagljenega koraka, a pekla jo je y aren očetova kletev. Koliko je molila zanj, a zdelo se je, da zastonj. Niti pisati m« niso mogli, naj se vrne, ker nihče ni vedel, kam se je obrnil, prišedsi iz ječe. Žalovala je za prisrčno ljubljenim bratom tudi Nežic*, ker sta se imela s Pavletom tako prisrčno rada in se najbolj razumela. Ker je mati precej opešala vsled potrtosti in žalosti, je ona vodila in oskrbovala gospodinjstvo, V obilnih opravkih se je le malo in površno spominjala ljubega brata, a nocoj, ko je mirno sedela pod božičnim drevesom, priplavala ji je y dnšo podoba Pavletova nenavadno živo tako, da je mislila, da stoji v resnici pred njo. Ni je razveselil ne poljub oćetov, ne bogato darilo matere, da, skuro bi bila nevoljna na odeta zaradi njegiive odurnosti, a premngnla se je in biîa prijazna ž njim. Tudi drugih »»trok in pislov se je držala neka pobitost. Tak d)'K(idek na tak večer ostane v spominu neizbrisno. „Nežica, pijdi sedaj kadit in škropit po puslopm," ae oglasi gospod Zaleskl in jo vzdrami iz njenih prijetnih sanj. Hiša gospoda svétnika je držala veliko na stare kršćanske in slovenske èege. Eaa dekel prinese v ponvi oglja; Julćek vzame kadilo ia svetilnico, Marica blagoslovljeno vodo, Nežxa ponvo 1er se podajo od sobe do sobe, kadé, molijo in škropé. „Gremo tudi v hiev?" vpraša Julček, ko so prišli iz družinske sobe. „KHjpada", se oglasi Ncžica, in stnpajo preko dvorišča po zmrzlém ákripajuěem snegu. Dekla odpre hlev. Nežiea in vsi zanjo gredo do konca hleya. „Kaj pa je tam ?" vpraša deklo, „poglej Míca!" Miea se sklone, Julček posveti in oba hkrati rečeta: „Nek človek leii ta," „Čakaj, Mica, primi ponvo," reče Neiica in stopi bližje ter pogleda na kupu slame ležečemu v obraz. Dobro, da je bila »iddala ponvo, sicer bi ji bil« padla iz mk, ko lih je razpela in z glasnim krikom: „Pavle, Pavle," padla po bratu. Ona ga je spoznala, res Pavle je bil. Pes trd je ie še malo dihal Julček in Marica brž tečeta v hišo in kmalu so spravili Pavleta v sobo, Drgmli so ga s snegom, da se je zavedel. a bil je tako slab. da ni nrngel çiivoriti. Upadli obraz je pričal, da je bolan. Kdo bi popisal veselje in obenem žalost matere, ko je dobita sina nazaj, a tacega! Ves osramočen je stal gospod Zaleaki v kotn naslonjen na zid in tiho jokal: Žrtev njegove prenagljene jeze je ležala pred njira. Prišel je zdravnik. Edini njegov nasvet je bil, naj pošljejo po duhovnika, ker zdravnik mu ne more več pomagati. Z gorkim čajem in drugimi krepilnimi stvarmi so ga spravil vsaj toliko do imči, da je v pretrganih stavkih povedali zgodbo syojega življenja. V ječi se je temeljito izpreubrnil pri duhovnih vajah v postu. Ko je prišel iz ječe, ni mwral iti domu, ampak iskal dela 8 trdnim sklepom, se na pcšten način preriti skoz življenje. A nikjer ga niso marali Slednjič niti toliko ni imel, da bi se peljal domu. Peš je potoval v tej hudi zimi, v slabi obleki, stradal in prezebal, dokler ni prišel z največjo težavo do očetovega doma. R+vno so prižgali božično drevo v sobi, a ni se upal notri boječ se očetove jeze. Legel je na slamo v hlevu in zaspal. Ko 80 se oglasili polnočni zvonovi, je šel ubogi trpin Pavle spokorjen in spravljen z Bogom in ljudmi v večni mir Fr. Salezij, ♦ -tr Pise se nam: Novomeški vodovod. Vsled odloka veleslavnega dež, odbora z dne as, januarja 1907. 1., št. 764 se je za vasi Ůermuáujice, Idinšćina, Gotnavas, Žabjavas ter Šmihel vodovod zaprl. Da je do tega odločilnega koraka oziroma odloka prišlo, mora se v interesu revnih ter zapeljanih prebivalcev prizadetih vasi pač obžalocati. Omenjene vasi so po svojih zastopnikih svoje-Časno izjavile, da se jim naj javni iztoki zapro. Skrajno čudno in nerazumljivo je, da v dobi, ko povsod prebivalstvo naše dežele prosi za napravo vodovodov in je celo pnpravno velike svote žrtvovati za napravo i.stih, da so ravno v naši okolici hišni posestniki, katerim se je vodovod brezplačno izpeljal, ki nočejo nič plačevati za vzdrževalne stroške istega. Predobro je znano, da je prebivalstvo v celoti veselo vodovoda in njegovo potrebo tudi pripoznava, pač pa ima v svoji sredi nekaj hujskačev in petelinov, kateri klubujejo temu, da bi prizadete vasi prispevale k obratnim troškom vodovoda Omenimo le, da so precej, ko se ^im je vodovod zaprl, prebivalci Gotnevasi (32 podpisov!) ter Zabjevasi izjavili, da so pripravljeni prispevati k obratnim troškom vodovoda. Vpraša se, kako je to migoSe, da so odposlanci prizadetih vasi podpisali izjavo, da se jim naj javni iztoki zapro, ko je vendar razvidno, da večina prebivalstva v teh vaseh zahteva vodovod. Kdo je volil odposlance in kdo jih je pooblastil, da tako postopajo? Ti zastopniki so tudi izjavili, naj se dovoli na željo vsakemu posestniku vpeljava vode v hišo ter postavi vodomer. Kdo neki je te odposlance tako napačno pnučil? Kajti vsakemu je vendar jasno, da hode pri kmetu pri majhni porabi vode naprava vodomera in vodomerščina več stala na leto, kukor sam prispevek za vodo. T.stim posestnikom, ki imajo hiše ob glavni vodovodni cevi, se da z malimi stroški napeljati voda v hiš«, ni mogoče pa onim, ki so ob periferiji prizadetih vasi. Iz Novega mesta. Dinštvo „Obrambena zveza zavednih obrtnikov", kateiosf je ustanovilo preteklo leto za celo Kruniako v Liubljani, je sklicalo za nedeljo 20, m. m. shod v Notem mestu, v gostilni pri g. Kopaču, na 1. uro popoldan. Slmd se je pravočasno naznanil politični oblasti glasim § 15 dm-štvenega zakona, katero je pa zadnji dan shod piepovedalo s povdaikom, da se ima duprinesti dokaz, da diuštvo res obstoia, oziroma, da gaje vlada resnično pntrdila. Predsednik g. Weibl in društveni tajnik sta tukij vse storila, du bi se sb'-d vršil, ter sta intervenirala pri okr. glavarstvu, ter pokazala pravila kolekovana in potrjena s pečatom (štampiljo) deželne vlade. Povdarjala sta tudi, da so objave prinesla oba slov. dnevnika in tudi uradna Liib»heica, ďa je društvo potrjeno, dalje so listi poročali o prvem ustanovnem zbuu in o shodn, kateiega je društvo prireddo v Ljubljani, a vkljub temu se ni vrjelo. Okrajni glavar g. Rechbach je še vedno Zahteval svoje, na kar so se sporazumeli tako, da se bizo-javno vpraia na deželno vladni, če je res to društvo potrdila. Med tem Časom so zbrani obrtniki, katerih je bilo okrog 50, čakali v gostilniških prostorih. Ce bi se ne bilo že prejšai dan razglasilo in v nedeljo dopoldan, da se sh>>d ne bode vršil, bi se bilo gotovo veliko več obrtnikov vdeležilo, Vrs li so se prijateljski zaupni razgovori med zbranimi obrtniki, kajti predsednik je že ob tieh popoldan naznanil navzočim, da se sh-id ne vrši vsled popisane za[»reke, na kar prinese ob polu štirih pop. tajnik okrajnega glavarstva dovoljenje, da se sme shod vrš-ti, ker je pr išel brzojavni odgovor od deželne vlade, da diuštvo res obstoji. Shod se vkljub temu dovoljenju ni otvonl, ker društvo namerava proti opisani oviri storiti korake na merodajnem mestu in v kratkem sklicati drugi shod. Vršila se je prosta zabava, s tem da so se vršili zanimivi razgovoii med navzočimi obrtniki raznih poklicov in pobtlčnih strank, ki po bili vsaj v tem edini, da je skrajni čas, du se postavi obrtni stan na lastno samopomuč, V katerem boju naj gremo skupno za jednim ciljem. Če tudi smo pristaši raznih strank, to naj nikogar ne moti. Naš boj naj yelia proti velt-industriji in vele-kapitulu ker uničuje s svojim ogromnim kapitalom malo obrt, uničuie s svojimi karteli (ti usti) male obrtnike, tlnči druge stanove in vničuje sploh gotipodarsko stanje nižjih slojev. Naš boj naj ne velja stanovom družabnega reda, kajti stan je stanu potreben, kakor je tudi drugim naš obrtni atm potreben, naš namen bodi vedno, želeti blagostanje bližnjemu, pač pa nenasitnim pijavkam, izkoriščevalcem, iztrgati zadnjo moč IZ njih rok. R>i zprav I jalo se je tudi o sodbi naših političnih nasprotnikov, ter povdarjalo, da naj se tudi tem odvzame oni pripomoček, na katerega se sklicuiejo, da je društvo strankarsko klerikalno delo. Da nI to društvo k«k izrastek ene ali druge stranke, pokazala bode šele bodočnost. Voditeljem političnih strank svetiiiemo največjo previdnost, katero naj vedno zavzemajo pri izbiri kandidatov z ozirom na obrtni stan T« atau naj ne bode brezpraven, Če pa tega ne žele, naj gledajo tudi na to, da bode obrtni stan imel svoje zastopnike iz lastnega stauu, ker le tem so znane naše težnje, ker po splošni in enaki volilni pravici naj pride tuili obrtnik do svojih zaželjenih pravic! DomaČe vesti. (V avdijenci) je sprejel presvjtli cesar dne 28, m. m. mil. g. prošta novomeškega dr. Seb. El ber t a. (Osebna vest.) Preč. g. dr. Jos Marinko, profesor verouka na c. kr. drž, gimnaziji v Rudolfovem, je dobil radi bolezni dopust za II polletje. Tačas g« bodeta namestovala na višji gimnaziji mil. g. prošt dr-Seb. Elbert, na nižji č. g. vikar AVatzl. (UnirlR) je dne 30. m. m. nagloma ^çospa Karolina Tnist ruj. Bervar, soproga naduĚitelja v St Jerneju, hči rajnega zdravnika v Novem mestu in sestra bivšega provin-■cijala dč. oo. kapucinov P. Km^niiela Bervarja. N. v. m. p, Žalujoči riidbini iskreno »ožalje! (Nedeljski počitek) v lekarnah v Ruđolfovem. Le-karji v Kudolfovem nameravajo nedeljski počitek vpeljati in sicer tako, da bode v nedeljali od 12. me opoldne samo ena lekarna odprta, na kar se .slavno občinstvo že sedaj npuzarja, (K'letarski tečaj) meseca ftbruarja. Ako se zglasi zaddstno iiteïilo (Tsaj t5) vdeleiencev, priredi podpisani od 19. do 21. t. m, se en trodnevni, kletarski tečaj. Kdor se ga misli udeležiti, zgiasi n»j se vsaj do 10, februarja pri c. kr. vinarskem nadzitiniku B. Skalickyju v Rudoifoveni. (Narodna čitalnica v Nove m mestu) je opereto „Maniaelle Nittunche" dne 27. januarja ponovila. Obakrat se je igrald z nepričakovano sijajnim vspehom, tako da so bili presenečeni tudi najuolj razvajeni poslušalci. Pn drugi predstavi se je poklonil g prof. Keisnerjevi, ki jo nastopila v glavni vlogi, krasen šupek z narodnimi trakovi. Popolno priznanje in vso hvalo zaslužijo pa tudi vsi drugi igralci in so-trudniki. Po drugi predstavi je sledila v čitalnični dvorani prosta zabava, pri kateri je zbrano društvo izborno zabaval diimači salonski orkester. Vse je bilo najživahnejše razpoloženo in tako dobre volje, kakor že dolgo ne. — Na Svečnico dan 2. febr. .se priredi v čitalnični dvorani družabni večer s predavanjem, prosto zabavo in godbo. Govorila bodeta gg. nadmtenir Bloude k in prof. Genu; prvi o projektih za raKŠiijenje čitalničnih prostorov, drugi o napravi javne čitalnične ku)ižn)ce. zabavo bo tudi ta večer skrbel slaTtii salonski orkester. (Rudeča noč.) Pod tem geslom priredi Narodna čitalnica letošnjo maskarado na pustni torek IS. t. m. VeseliČni odsek, pomnožen z odborom namduiL dam, že živahno deluje, da se priredi ta veselica v sploSno zabavo vseh obiskovalcev, ^itnlnični prostori bodo to noč čambno razsvetljeni iu ob zvokih viijaške godbe, ki pride iz Ljubljane, se bo labko razvila najživMbiiejia zaúva, ne le v plesni dvorani, ampak tudi po vseh drugih pntstorili, po raznih paviljonih, pri buifťtu, za katerega se delajo že najskrbnejše priprave, v rudeči kavarni itd. itd. Vabila za maskarado se razpošljejo v kratkem. (Račun) giidbe c kr. uniformirane meščanske garde v Novem mestu za leto 1906. D. Iiudki: Prostovoljnih prispevkov se je nabralo . . . 1837'06 K Prispevek slav. občine novomeške.....2I>0'— „ Dohodki od pogrebov po odbitku nekaterih stroskov ............50*46 „ Zaslužek pri koncertih i. dr.......156 fiO „ Obrabljenih godal se je prodalo za ... . 17 — „ Hkupai . 2311 11 K Izd il tki: Priniankljaj iz lanskega računa se pokrije . . Plača kapelniku za 8 mesecev...... 44 giidbenib vaj........... G"dba na trgu, mirozovi in budnice . . . . Doklade boljšim godcem, dovoljene v odboru . Svečava ............. Nakup muzikalij........... Popravilo godal in drugih stvarij..... Slugi za pobiranje denarja....... PisHrniške potrebščine......... Plačilo giidcem in di ugi stroški pri koncertih . RrtZiii izdatki in sicer; stroški za pogrebe, dvakratna razglasitev kapelnikove službe, post-nine, brzojavi i. dr., do«"'liene v seji . 111 54 K 800 14 „ 39110 „ 255 5iO „ 156 - „ lil 06 „ ]8'03 „ 18-74 „ 92'- „ 12 55 „ 118-80 „ ]36'54 i^knpaj 21 áí» 70 K Ako se primerjajo izdatki z dohodki je razvidno, da oHtane v blagajni koncem leta gotovine . 18r41 K katera se prenese v račun za leto 1907. Rnčun, o katerem je poročal blagajnik g. Ivan Morauc odboru v seji 11. t. m, so (»dobrili izvoljeni pregledniki gosp. pl. SlndoviČ in Avgust Kdssel. Konečno izrekamo vsem prijateljem in pospeševalcem godbe najsrčnejšo zahvalo. A z najsrčnejšo zahvalo svojo pa moramo združiti proHnjo, da nas blagovolijo prijatelji godbe tniii zacaprej radodarno podpirati, da bo godba na spomlad zmožna krepko nastopati. Novi kapelnik bo.nasfopil službo meseca februarja 1.1, Ravnateljstvo. (XIII, letno poročilo) Cesar Fiaoc Jožefove bolnice usmiljeni bratov v Kandiji pri Novem mestu nam zopet kaže, kako blagodejno delujejo usmiljeni bratje med nHmi Kranjci, zlasti še Dolenjci, Oskrbo ajo se je tekom 1. 1906 1845 bolnikov: izmed teh je bilo Kranjcev 1696, 1360 Dolenjcev, 111 Gorenjcev in 95 Notranjcev. Oskrbovalnih dni je bilo skupaj 36 647; bilo je povprečno torej vsaki dan nad lOObolnikuv v zavodu! Od teh je ozdravelo 1140, zbolišalo se 448, neo zra vi jeni h zapustilo bolnišnico 110, zaostalo jih je koncem leta v bolnišnici 86, a umrlo ]th je samo 61, pa še med temi je bilo 7 pripeljanih, ko so že umirali. Gotovo je bil vapeb jako dober, Kedo ne vidi, kolika dobrota je ta bolnišnica za Kranjsko — zlasti še za Dolenjsko! To dobroto mora pa naša nboga dežela še t«m bolj pripoznati, da se bolniki pres^irbujejo največ popolnoma zastonj. Premnžneji plačajo, kolikor jim ljubo, ali od občme se preskrbovanje bolnika nikdar nič ne zahteva. Tudi diuge javne bolnišnice delujejo jako človekoljubno in koristno; tako bode, hvala B^gu, v kratkem delovala nova bolnišnica za ženske v Novem mestu: ali v teh mora troške plačati bolnik, ako pa nima sam, pd-tem plača občina. Ne vidi Ij vsakdo iz tega, koliko troškov je našim občinam bolnišnica usmiljenih bratov tudi v preteklem letu prihranila? Vsakdo mora pa tudi pripoznati, da je podpora, ki jo damo usmiljenim bratom, ne le dobro delo, marveč naravnost dolžnost — zlasti še dolenjskim občinam, Zato sprejmite brata, ko pride do darove, z veseljem, ter ga obdarujte po svoji zmožnosti. Ve, dolenjske občine, pa ne pozabite pri svojih proračunih nstaviti tudi siotico za boloišn co v Kandiji, ki vam tako pomaga vaše troške nositi! (Zmrznil je) Indroli, delovodja lesne tovarne na Radohi, rodom Čeh, V nedeljo sta šla s tovarniškim delavcem •T. Schula, doma iz Dolža, v Stopiče, Nazaj grede sta opešala in v gozdu Peščemk v snegu obležala, O polnoči so ju našli v snegu ležeča oba brezzavestna, MlajSemu in krepkej-šemu i^chula se je vrnila zavest, dafiravno bo revež celo Življenje, ker loke in noge so mu ob pistih vse črne od mraz«. •Starejši, delovodja, pa je v pondeljek popoludne umrl, ne da bi se mu vrnila zavest. (Velik promet.) Frank Sakser Co. v New Yorku in Clevelandu, 0„ je imel lani .samo z dunajsko c. kr. pustno hranilnico nad trinajst milijonov kron prometa. Te številke pač jasno govore, koliko denarja pride sleherno leto iz Zjed. držav na Slovensko, (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari.) — (Občni zbor kmetijske podružnice vNovem-mestu) bo v četrtek 28. februarja t, 1. Na sporedu je letoa pcdeg običajnih točk tudi volitev novega odbora. Oučni zbor se bo vršil v društvenem prostoru, v hiši g. Jakšeta v Nove m m es tu, — (Naročila na umetna gnojila) se se sprejemajo od kmetijske podružnice novomeške. Dosedanjih naročil je še premalo, da bi se izvršila ta naročitev. Kdor želi za spomladno gnojenje dobiti kuj umetnih gnojil, naj jih sedaj naroči, zaduji čas do 10, februarja t. I. To bo zadnja naročitev, lii jo hoče kmetijska podružnica izvršiti za pomladno gnojenje. — (Naročila na modro galico) je kroetij^kit podružnica v Novemmestu prejela od strani posameznih občin novomeškega sodnega okraja in jih bo v teku meseca februarja izvršila. Dotične občine bodo obveščene o prevzetju galice na novomeiikem kolodvoru po c. kr. okrajnem glavarstvu. — (Kako je ravnati z zmrzlimi jajci.) Zmrznjena jajca je po malem otajati na^ta način, da se nalijejo v pripravni posodi z mrzlo vodo. Cez nekaj ur se napravi na jajcih ledena skorjica. Na to se voda previdno odlije in zopet nova voda nalije. Še le potem se spravijo jajci na gorkejši prostor. Ce se pa pokaže zopet ledena skorja na jajcih, se obnovi voda, dokler ne preneha zmrzavanje vode. Na to se vzamejo jajca 30. iz vode in dobro obrišejo. Spraviti jili je na primerno topel kraj, kjer se ni bati zmrzneoja in tam se jib obraća vsake 4 do 6 dni, dokler se jih ne porabi. — (Kako je trave in detelje naročati.) Razna travna in deteljua semena naj se ne naročajo v zmesih za setev pripravljenih, ampak naj se naroći vsaka travna io de-teljna vrsta posebej. Zmešamo jih lahko potem sami. Kdor kupuje zgotovljene zmesi, kupi navadno tndi mnogo nićvređnih snovij vmes. — (Umivanje vimena pred molžo.) Ce živini dobro nastiljaš, tako da se vime ne onesnaži, potem zado^ituje, če vime pred moUo s snho ruto obriáes. Kjer se pa slabo na-stilja, kakor n. pr. pri nas, tam je treba vime pted molžo umiti in potem s suho in snažno ruto obrisati. Vuda, ki se rabi za umivanje, bodi po zimi saj postana, kajti s čisto mrzlo vodo ni zdravo polnega vimena umivati. Skrbne gospodinje primešajo mrzli vodi nekoliko gorke vode, da je voda bolj mlačna. — (Dobro sredstvo proti usem pri goveji živini) je tudi pepel, ki se rabi na ta način, da se ušiva mesta 8 suhim pepelom potrosijo in da se potem pepel dobro vdrgne. Po preteku^nekaterih dni se dotična mesta očedijo s fesalom tu ščetjo. Ce Diso uši v tem času izginile, se to delo ponovi. To se priporoča tudi zaraditega, da se pokonča vsa zalega. Darovi za dyaško kuhir^o v Novem mestu. Velepoieetnik g, E. Germ vrečo moke. Iz „Juda" 12 E. Neimenovan Novumešúau 20 K. Oosp. Fr. UuItDa, posestnik in gostilničar 4 K. Dr, Jos. Marinko. Loterijske številke. TRST, 19. januarja 89 38 11 3 51 GRADEC, 26. jannarja 24 U 28 23 33 Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in snancem žahstna vest, da je uajna ljubljena e«sira in teta Frančiška Prokelj, po kratki mnćiii baletni, previđena b svetimi zakrametiti v 74 letu, vdana v voljo boijo mirno zaspala v Gospodu dne 21. jao. 1907 ob poln 2. nri popoladne. Pogreb je bil S3 t m. ob 4. »rt popolndne. — Sv. maše za blagor finie Tanjke se bodo služile v kapiteljski cerkvi, — Drugo sefitro in teto priporot^ava v blag spomin in molitev. Ob enem se toplo zahvaljnjeva vsetn, posebno pa pref. đnhov8<^ini za obilno spremstvo nepozabne pokojnice k zadnjemn poiitkn, kakor tudi ta tolažijive obiske ob njeni bolezni. — Vsem tisočera hvala! Bndolfovo, 26, jannarja 1W7. (44) Rozalija Atilin, sestra, Ignacij Ahiin, nečak. trgovec z južnim sadjem in sočivjem v Rudolfovem Kar»! ïiît v hiši gosp. Foršel(-a poleg mostu (ĎO-Z-l) si. občinstvu uljudno naznanja, da Ima v svojej zalogi vsak čas raznovrstno sueze južno in domače sadje, kakor tudi južno in domačo zelenjavo za prikubo. Naročila na debelo in drobno setočno in po ceni izvršujejo ter se naročeno na zahtevanje tudi na dom dostavlja. Imenovani se bo potrodil cecj, ot^enialce kar najboIjSe ea-doTo^iti in se tedai najuljtiilneje priporoča v prav obila naroČila. "CEE Razglas- Kadi oddaje zgradbe dvorazrednega šolskega poslopja v Vatli vasi vršita se bode dne 28. februarja 1907 ^ v obćinski pisarni v Kandiji zmanjševalna draiba in sicer s pri-četkotn ob 9, uri dopoldan; do tiste ure se budo tudi sprejemale pismene z ] K kolekovane ponudbe. Dotične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih urah pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Rudolfovem, Preračunjeno je: 1. Dninarsko in zidarsko delo na ... 138i)l-52 K 2. Tesarsko delo na................3183 01 „ 3. Kleparsko delo na................386 83 „ 4. Dobava železnine na.......1178 20 „ 5. Mizarsko delo na................2029 — „ 6. Ključavničarsko delo na............1231'— „ 7. Pleskarsko delo na..............487 39 „ 8. Krnvsko delo na ...............613 65 „ 9. Slikarsko delo na................76-78 „ 10. Steklarsko delo na........ 399 62 „ 11. Pečarsko delo na........1020 — „ 12. Šolska oprava na................1444'— „ 13. Kapnjica na........ , , liiOO — „ Skupaj , . . 27.100—K Ponudbe se latiko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela, C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje Itbero med ponudbami brez ozira na visokost taistih. C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dne 24. jannarja 1907, (43-3-l> Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrečno poudarjati ime >Kathreiner?< Ker se Vam. siœr uivfftie, primeriti, da dobite manj vreden, piifiiifmrk hrez vaeh vrlin, s kata'imi se odlikuje Kaihreinerjeva kava. Zakaj fe Kebthreinerjeva Kneippova sladna kava, ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, fla (Jobivate pristno Kathreintírjfívo kavo zgolj v zaprtih izvirriili zavojili z napisom: »Katlireincirjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. DOLENJSKE NOVICE. 31. Stavbeni prostor mm I lepim prostornim ïrtom ï Noïein mesta na trgu sï. Katarine je pođ ugodnimi pogoji u prodaj. Vřč sf. izve v trgovini g. Miha Mramor. (45-3.1) v sa n ( JI i MillĚ na Ljubljiinski cesti st. 30. Histt stoji na jako pmnietnem kraju in je pripravna tudi za vaako obrt. Cena se izve pri Franc Pintar, v Rudolfovem št. 36 na Ljubljanski cesti. f4B0-l) Dve slanovanji se iiiijîunejo za več let, eno večje Pas sv. ]DŽBfQ in aedem nedelj sf. Jožefu po-sveifnili se dobiva v zsldgi J. Krajec nasi, v Rudolfovem. VczHD v usnje in rudečooloiezt» 1 40. S poBtninn 10 vin, veô. Poshusite in priporočite = izdclhe = |TydroDetoDarnglirani p Progi VIII. CcnoDDlliziisronj ZENNKE LASE. zmfiSnne in rpzant» kiipuiptn in |)lač»m po najviiiji cpni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, Četke za zobe. Odol, Kalodont itd, Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiáčuje prhut. spoítovfttijein íte |irii)iiri)5íim Ivan Svetec, {7-20-3) brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproli mestne hiše.) ^'Vsestranslto hïalo in priznanje je dosegel letošnji ' za hmetouQlco 1907. Uredil dež. nadzornik J. Legvart. II, zelo popolnejši letnik z vsebino; Kratek ojiis umne iivinorpje; Jilatfi irnviln živinoreji, krmljenje ffoveje živine in praSiiev. — PraSifjere.ja. mlekarstvo, preiskovanje mleka, boleeni mleka, Obilelovaitje travnikov, naprava in «eHfievanja travnikov, umetna in naravna (gnojila. Satljereja, naprava sadovnjaka, ~ Vinoreja, priprava dobrega vioa. Kmet, lakuni. Hmeljarstvo. PrerafS. v kile, urale in Nektarje. Kole^lar, ftejmi in še mnogo drti*eiia. (18-1-4) Veziin tP lettis v po8t;bno moćno platno. Cena s pošlo K 1*80,, in se naroèn pri Iv. Bonacu v Ljubljani. Vsled jiriliranitve dragega po vietjase naj Knesek naprej dojiošlje. Noben vesten gospodar naj ne bode brez - - - - tega potrebnega koledarja. - - - • Z HiïM Î lEWTOBK samo 6 dni vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe." Edina najkrajša crta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo 1« iHâEUâi oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, JMiiiajnkii cesta st. 18. {2C-2i-2j nasprosti znane gostilne pri „Figovcu*. Neki potnik je izgubil na cesti iz Novega mesta du Skocijana riijavo toško, v kateri je bila flanelasta srajca in še nekaj druge drobnarije. Dotiéni najditelj je naprošen, taisto pod dobro nagrado prinesti v hotel Kokllč v Noyo mesto. I^P JJ za kovaško obrt sprejme takoj Jan. Šober, I / kovač v Toplicah (Dolenjsko). (ítm, Prodaja snireciiiega lesa v zelo zni/aiiili cenali. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Većja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-niStvu Ruperčvrh. is ra s Si a ,4-J6-3 Posebno znižane cene so za: hmelne late in špiravce. Odpadki lesa na žniti v Kandiji, trdega meter K 3, mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po tigiiviiii gnsp, KASTELIC a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrh» po K 5 20 meter, drva meter pr>:oparnikÍ : Kaiser Wílhelm IL, Kronprinz Wílhelm, Kaiser Wilheim d. Grosse. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. NaUnČeo zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi za vse proge ameriških ieteznic dobite v Ljubljani edino-le pri v Kolodvorskili ulicah št. ÍÍ5. <83-a4-24) Ariona Odhod kakdF: nasproti občcznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba pKtena, reelna in solidna. — Potniki m, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, M-xiko, California, Utah, Wyoming, Nevada, Orťgon m Wascbington, nudi naše društvo posebno ugodn-i izvanredno ceno čez Galveston, na tej progi iz Bremena enkrat raesećno. — Tii ae dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstmliio itd, itd. FAFF v « i ii stva m stroji 80 najbolji za družinske potrebe, kakor : šivanje, vezenje in krpanje, nepre-segtjivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager!) Glavni zastopnik: Franc Tscliinkel, Ljubljana, rotovški trg 9. — — — Kočevje, v gradu. seno vrtno ograjo mmm v Rudollovem ti. št. 111. Hrvatslia poljedelsha banha u Zagrebu razprodaje mil FOSESTOO ]UHOilO bllzo slovenske meje (pol ure od Metlike) na cesti med Metliko In Karlovcem. Tnkaj iins priliko TBftb po primerni ceni in «godnem ndpUćiln si nakupiti lenilj-Ěúe in to razmerno travnike, tijtv«, ia guiiïa. Na ttm puKesnit je (10^3-3 mala grajščinica, obetojeiïa iz Iti sob, 4 rtttiKe tnate »hrambe, zatem kiibitija, klet, ltđeniL^a, (Ir^arnii^a itil. Oknli ^rajlùiiie je lepi pntk ss rrtoin in do 103 (iralnv zemljifiiia, namreč travnikov, njiv in menaiieifa l^dor bi želel kupiti (jrrajMiuico, določi »i labko sBin, koliko oralov ztinljiSua bi i ÎNto kupil. Pismene prnuilbe je poslati na Hrvatsku poljedjelsku banku u Zagreb, katera daje iiatanino tozadevna pujuHiiila. mm. (3-10-3) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev'za íetev in košnjo, vitlev, miatllnic, žitnih čistilnic in od-blralnikov (trljerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drotiilnih mlinov, partlnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna Izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobll, vrtalnih strojev In strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih In tovarn za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavali z najvišjimi priznarOi. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KoXXiatlC, Dunajska mu st.v.ai. Iidajatelj in saloinUc Urbin Horvat. OdgoTorni oreduik Fr. 8>l. Witil. Tisk I. Kr>l«c. mil.