o o o o'O ESflOi: Mii HEKTOR LIST in SREDNJE ŠOLSKO DIIIIŠTVO Št. 10. ::: Letnik lil. Urejuje n:: dr. Anton Breznik JJ a leto 1910/1811 Oblastem odgovoren Alojzij Marke/ v Št. Vida uad Ljubljano. »Mentor« « 1910/1911 « III. letnik « Zvezek 10 Vsebina. Silvester. (F. S. Finžgar.) (Dalje.)..........................217 črna liska. (Prof. Fr. Pengov.) (Konec.) . . . . ... 220 Svetovne uganke. (M. Stular.) (Dalje.)........................223 Literarni pogovori. (Prof. L. Arh.) (Dalje.)................ 227 V kraljestvu perunike. (Prot'. Fr. Pengov.)..................230 Radovan. (Žalolgra v Štirih dejanjih.) (Jos. Logar.) (Dalje.) 233 Navod za šahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.).... 235 Drobiž: Uganka za lazninarske specialiste. — Rešitev uganke o farizejskih molivcih. ~ Uganki. — Rešitev uganke v 9. štev. »Mentorja«. — Naše slike. — Charles Dickens: Povest o dveh mestih. Ajdovski Gradec. — Kako visoko se sliši pozemski ropot, - Verska zavest in moč narodov.Pij VII. in Rim. — Nadvojvoda Karol zoper dvoboj. — Listnica uprnvništva . 237 aoaaaaaaaaaaaapaoaanaaaaaaao Ljubljana, Stari trg 7. \m si mota m itn. Daaaaaadaaaaaaaac^baaaaaaaaaot i? Lepa priložnostna darila. Nal"o1™r'.,L.n”,l,b,o”(lV'|,“ Dobro la poc*at ur kuhi Ir prt meiil, kur j» Obf* «nano. - Ur* hudllkr ort I K ntprtj; nlktl-iimtr lf(jr snkrr utr ort K 4 50 u«pi*|! »ifbine cll.-rfni ure od 1 K ll*pr«l; »rrhinc »mkat-mn. utr od 10 K naprej; diamantni pnrtau ort u K naprej; hrll|*ntnl pr»Wn od HO K niprrj l.*pt novottl v klas- In pravem srebru po »nllnnlli cenah. Muo^jt* novi milk » kolriUrfrm tudi po poji! Mitanj. SiitRcrlrvi iivalnl stroji od <10 K n«pn-i, tudi n pletenj* (pouk tu/plarrn). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. ;V* m Fr. P. Zajec, izprašani optik, Ljubljana, Stari trs 26 priporofn m v oj dobro urcjfljii optični /uvod kakor tudi različne vrste naočnikov, ilfipalcov, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila oč«i, ičipalcav itd. IzvrAujo dobro in conol KREGAR & SELJAK. Kupuiie edino „snuil“- kremo v korisl ntimeimm Slovencem. Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št.Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike Štiri krone na leto. Tlak „Katoll*ke Ttakarn«" v Ljubljani. Letnik III. List za srednješolsko dijaštvo. Štev. 10. F. S. Finžgar: Silvester. (Dalje.) Izdajalec. Ko j« Silvester razodel s tem dokazom trpljenje »zaznamovanega«, sem ga motril nekoliko časa molče, da bi pod njegovimi nasršenimi obrvmi razbral, ali veruje v to resnico, ali je tudi ta povest pravljica vagabunda. Toda Silvester je nagrbančil temno želo in izpod njega je zagorel blisk iz togotnih oči. »Ni pravljica, gospod, kaj mo gledate?« Tako me je zavrnil zaradi pogleda. »Ni pravljica ta zgodba, ampak tista teža je to znamenje zaznamovanega, ki se obesi po prvem grehu na človeka in ga vleče, kakor svinec čedalje globlje v blato. In to lastnost ima ta teža, da ti čisto nič ne pomaga, če se poskušaš dvigniti iz njega. Zakaj, kakor se ganeš, se ne dokoplješ više, temveč pogrezneš le še niže v lužo. Sem poskušal, verjemite, in ne samo enkrat, da bi se dvignil. Pa kaj bi? Komaj sem krenil s jK>ta, kolikor krene vsak, a niso priskočili in •ni podali roko, kakor se poda vsakemu, češ, revežu je izpodletelo, pomagajmo mu. Oj ne! »Le pod pot z njim,« so kričali in me pehali v jarek.« »Morda ste prečrno videli. Ko bi se bili dvignili z močno voljo, bi šlo, prav gotovo. Iz največjih grešnikov so i>ostali svetniki.« »So, nič ne tajim. Ampak to je bilo že davno.« Silvester je hudomušno pomežiknil z očmi in se nasmehnil ter še dostavil: Takih pridig, gospod, nemara več vem kot vi!« »Psst!« sem zapretil Silvestru s prstom. »Pustiva to! Povejte n'i rajši, zakaj pa pri sodbi niste povedali za popotnika, od katerega ate kupili Čižme. Potom ne hi bili obsojeni.« 10a Ob tem vprašanju se je Silvester zravnal za čuda visoko. Nekoliko nagnjeno glavo je sunkoma dvignil, ustnice so se mu razprle, predno je prišla beseda iz ust. Zdelo se mi je, da so se eelo ščetinasti, beli lasje naježili v divjem srdu. Po kratkem molku je odgovoril skoro hripavo. »Grehoten človek sem, in dosti dolga je bila moja izpoved, ko sem pred kratkim ležal na smrt bolan v bolnici. Toda najgrjega greha nimam na vesti in ga ne bom imel nikoli. Judežev delež ni moj delež!« »Torej med vami, ki ste zaznamovani, vlada resnična bratovska ljubezen, kakor je sicer ni mnogo na svetu. Je vendar tudi v vašem istanu nekaj vzvišenega, je ljubezen, ki trpi za brata celo krivico.« »Je!« Tak je bil kratek odgovor Silvestrov, ki je sedel še vedno ponosno vzravnan, kakor bi izzival, češ, tu je tisto zdravo jedro v moji duši, ki še ni bilo ranjeno in ne more biti nikoli. »Lepa je ta ljubezen in občudovanja vredna. Kje njen izvor, kaj sodite, Silvester?« »V trpljenju!« Za hip sva oba molčala, Silvester je prvi izpregovoril in vnctx* dokazoval, da je trpljenje edina veriga, ki zveže ljudi, da drže, kakor bi bilo pribito, in ne izpuste, naj jim gre za kri in za, glavo. »Poznam jaz tiste marnje, kakor jih pišejo jk> svetu vse križem, da se prično nebesa, ko borno vsi siti in visi bogati. Nikoli ne lx>mo učakali tega paradiža. Zakaj za paradiž je prva roža ljubezen in to taka ljubezen, ki ni samo koncem jezika, ampak je napisana na žuljih roke in na utrujenem hrbtu. Take ljubezni pa pri presitih ljudeh ni in je ne bo.« »Torej pravzaprav vi že včasih okušate košček paradiža, kadar ste lepo v ljubezni med seboj.« »Ga, pa recite, kar hočete.. Vselej, kadar sem sam prestmdan razdelil zadnji vinar in ga dal polovico tovarišu, sc mi je srce tako. sladko smejalo, da tega smeha no kupi noben lx)gataš za suho zlato. Ni na prodaj! To pa tudi rečem, ko bi me po krivici gnali na vislice, ne bi občutil tolike grenko žalosti, kakor som jo občutil, ko sem naletel na izdajavca mod nami.« »Na izdajavca? Torej med vami tudi?« »Ni jih mnogo, so pa! Ali naj vam j>ovem šo to zgodi*)?« Silvester in jaz — oba sva se ozrla na um. »Povejte!« »Takale je bila. Lepega pomladnega dno je Silvester delal kot kaznjenec na. nekem vrtu. Od zemlje, katero jo razgrobal, jo prihajal čudoviti vonj j>o svobodni ravnini, po senčnem logu, ]«> ravnem, duhtečem polju. Nad njegovo glavo je brstelo listjo, jk> vejah so svaJtovali ptiči,. veseli in glasno razposajeni. Iz zemlje je kalilo seme, pod nebom so pa pluli jadrni oblaki — solncu naproti. Silvester je kopal in razgrebal kakor mrtev stroj. Njegove misli pa so vasovale pri pticah na drevju, njegovo srce je koprnelo, kakor popje na rožnem grmu, in nevkročene želje so bežale pod nebom za hitečimi oblaki. Zgrabilo ga je nenadoma. V jutru ni nič mislil na to; ali sedaj mu je zastala lopata. Ozrl se je naokrog. Paznik je dremal ob izpraznjeni steklenici . . . »Prostost!« je zahrepenelo in zakričalo njegovo srce. Zazdelo se mu je, da se mu razvijo peroti, da bo bežal iz oblaki in zapel s pticami. Nič več ni pomišljal, nič več se ni oziral na paznika. Skočil jo čez zid in bežal po razoranem polju proti gozdu. Ljudje so ga videli, pa so se oprli na motiko in na rovnico ter ga veselo gledali. Nihče mu ni izastavil pota, nihče ni zamahnil proti njemu z orodjem. Šele pri gozdu mu je zastavil pot nekdo z dvignjeno roko. Toda begunec ga je podrl na tla, kakor vihar, ki ne vpraša za pot, in je utonil v temni smrekovim. Po dolgem begu je Silvester omahnil na rjavi mah v skritem zatišju mračnega gozda. V srcu je donela pesem o prostosti, in je kljuvala bojazen pred zasledovalci. Noč. Niso ga izsledili. Begunec se je dvignil, kakor se dvigne lev na večer in iztegne naletžane ude, da jih poizkusi za plen. Tudi Silvester jih je dvignil, tudi za plen — za najlepši — «a svobodo, katero si bo moral sedaj priboriti. Sprejel je ta boj, sprejel ga s tisto ljubeznijo, ki za svoje življenje povživa sama sebe . . . Tri tedne je begal po gozdih, ispal podnevi v kotanjah in špiljah, hranil se s koreninicami in izprošenim koscem kruha, ponoči pa bežal kakor volk po šumah in samotnih potih. In ubežal je preko meje in se utaboril med drvarji v globoki Bosni. Tri leta »o minula. Dosti je imel dela in dosti jo imel skrbi. Toda človeško srce ni nikoli zadovoljno. Begunec je utekel ječi, pa se je moral sam zapreti — ne za zid, ampak v črno šumo. Kadarkoli so njegovi tovariši navezavali potno svežnje, da gredo domov, do 1x3dne zemlje, da «e objamejo s svojimi, kadar so le-ti veselo zapeli in odrinili, tedaj je obšla Silvestra žalost, da je segel po žganjici in se napil do nezavesti. Tako je potopil žalost in jo umoril. Toda vsak mesec in vsako leto je glasno kričalo v njegovem srcu po domovini. Kadar jo poslušal, kako so tovariši ob večernem ognju prijK>vodovali z ljubeznijo drobne drobtinice o domu, tedaj se jo vselej Silvestru zahotelo s silo proč in nazaj, da vidi domovino, da se nasmeje s tistim smehom, ki ga ni nikjer drugod, da se naposluša govorici, kakor ga je naučila mati. Brez svobode ni življenja — brez domovine pa ni svobode. Dobro je vedel, kaj ga čaka, ko prestopi mejo. Toda videl bo domo- 10tt* vino, prestal kazen in se napotil svoboden in vesel po njej, ki mu bo dala tisto prisrčno veselje, kakor ga ni nikjer. Silvester, šaljivi zapravljivec, je nenadoma obmolknil med tovariši. Njegova sekira je udarjala, kakor ura breiz prestanka in brez utrujenosti. Na večer ga ni bilo v gostilni, zjutraj pa ®o predramili njegovi udarci celo pridne drvarje na ležišču. Dva meseca, se je tako godilo. Silvester je molčal, delal in štedil. Nekega jutra je pa tičala njegova sekira zasajena v hlodu. Nikogar ni bilo, da bi jo izdrl in jo dvignil v težkem zamahu. Silvestra je vzela noč. Odšel je za hrepenenjem v domovino . . . (Dalje.) €— ■' -.. Prof. Fr. Pengov: Črna liska. (Konec.) Ta barvna sličnost med živaljo in njenim prebivališčem ali počivališčem se kaže najočividneje tam, kjer nosijo večje zemeljske pokrajine enakomeren kolorit, enako lokalno barvo; take so zlasti neskončne puščave vročih pasov in nepregledne goljave zmernih in mrzlih krajev. Tako nosi severna lisica (Vulpes lagopus), ki je manjša od naše, po leti pustinjsko-rjav jopič za kratkim smrčkom in širokimi ušesi. Isto velja za naše bratce hermelina, zajca in podlasico. Bela zimska barva bi jih med letom prehitro izdala žrtvam: gozdnim in planinskim kuram, hrčkom, rjavi poljski miši in podobnim živalim. Tudi veliki, pozimi belkasti severni jelen kaže po leti sivorjavo dlako. Brezštevilne pustinjske in močvirne ptice nosijo po leti na gornji strani kot tundra zelenkasto ali kot resje rjavo obleko, da jih ne zaloti tako brž bistro oko lisice ali kune, sokola in kragulja, snežne in velike sove. Kakor hitro pa se poslovijo ptico in odstopijo mesto trdi zimi, glej čudovite izpremembe na odru teh pokrajin. Hjavi kožuh stanovitnih prebivavcev 110 samo na skrajnem severu, ampak v mnogih slučajih tudi pri nas se izpremeni v svetlo belino. V snežnobel kožuh zavita pohaja prijazna severna lisica po zmrzlem ledu na lov; snežnobel je arktični zajec (lepus variabilis), kakor tudi kosmati vladar severnih lednikov na bleščečem svojem tronu (ursus maritimus). Pa ni nam treba hoditi po zglede božjo Modrosti tako daleč. Napoti se sicer oprezno, a vendar s pogumom v slovenske planine, mladi moj turist! Ukrepi se ti mišičje, zjekleni ti v trudu volja, vname se ti srce ob pogledu na lepoto slovenske zemlje, te podobe raja in prevzame te živahnejša želja, delati za ta lepi dom, trpeti zanj in žrtvovati zanj in za Njega, ki ga je ustvaril, če treba zadnjo kapljico potu, pa tudi krvi. Na tem potu ti pride na spregled morda planinski zajec in planinska snežna jerebica ali belka (lagopus alpina) v prekrasnem limbarjevem odelu. Isti zakon velja za visoke planine tirolske in šviške, kakor švedske in sibirske, oddaljene od nas na stotine milj. Čudno pa je, da obranijo nekatere živali, ki prebivajo s planinskim zajcem in jerebom vred po visokih planinah, vendar tudi pozimi svojo temno barvo poletne obleke. To je predvsem svizec ali marmotica iz savojskih planin, ki ne priznava sezone v obleki. In čemu tudi*? Saj prespi celo zimo zavarovan pred sovražniki v globoki temni votlini, ki je njegovo najboljše varstvo. Brez namena ne najdeš stvarce v naravi. Planinski zajec, ki predirja pozimi velike daljave preko bleščečega snega, da si poišče bornega brstja in drevesne skorje za hrano, ima snežnobel kožuh, divja koza pa v ravno tem času iz-premeni sivo barvo svojega stasa v bolj temnorjavo. Zopet zagonetka, kajne? Ze davno je bil ugledal kozel na straži turista iz velike daljave, dočim smatra hribolazec njega za kamen ali mrtvo skalino; kar ga opozori ropotajoče kamenje na čredo divjih koza, ki beže; seveda — zdaj jih vidi! Gams dobi pozimi črnorjav suknjič zato, ker so skalne stene pozimi vsled dežja in drugih padavin tudi temnejše nego poleti ob pripekajočem solncu. Pa pustiva mraz in sneg in stopiva prek sredozemskega morja v vročo puščavo! Podobno prizorišče! Puščava je oblečena v bledo-rumeno odejo, istotako njene rejenke izmed živalstva. Peščeno-rjava, prsteno-siva, isabela-rumena, rdečkasta barva so glavni tonovi načini strahovitih puščav vroče Azije in Afrike. Peščeno-rumen je kožuh berberskega leva, ki preži ob robu Sahare med rdečkasto-sivim kamenjem na plen ali potuhnjen na tla ždi v rjastem ločju ob laguni, bleščeči v jasni mesečini, pripravljen vsak hip skočiti na čredo antilop, ki se bližajo z razprtimi uhlji in skrajno previdnimi nožicami zaželjeni rnlakuži, da ohladijo izsušene jezike. Isti rumenkasti kožuh je značilen za kratkodlakasto, a dolgouho pustinjsko lisico (vulpes cerdo), puščavskega zajca in risa (karakala), ki je najlepše ogledalo svojega bivališča glede barve. <'elo kuščarji in kobilice (saranče) menjavajo po svojem bivališču barvo. Kaj bi tudi počel afrikanski bratec našega risa brez varovalne barve v puščavi! Kje bi dobil potrebne hrane? Svoj plen: pustinjske kure in škrjance, brzonoge deževnike in skakače (miši) itd., vso to plaho živad zalezuje in dosega karakal v svoji izborni lovski mon-turi prav lahkotno. Pustinjsko barvo nosijo razne vrste puščavskih miši in skakačev (Uipus aegyptius, D. sagitta, D. jaculus), ki jih prav lepo opazujejo karavane, kadar skačejo živalice kot strela na svojih dolgih štulah preko peska. Ravnotako prsteno-rumene so velike, jelenom podobne antilope in gazele afriške puščave; celo velblod in dromedar, ti ladji puščave, nosita grobo dlakavo, bledo puščavsko odejo. Peščeno-rumeno je legalna barva vroče pustinje! Ko bi hoteli zasledovati take zglede še naprej ter jih izčrpati, bi ne prišli skoro do konca. V pestrobarvani džungli bi morali zasledovati krasno progastega tigra, ki ga zgreši najbolj vajeni lovec na par korakov daljave vsled prevelike enakoličnosti barev; pri nas pa posnemajo gozdne miši, veverice in lešnikarice natančno barvo gozdnih tal. Potopiti bi se morali pri natančnejem raziskavanju celo v morske globočine in tudi iz teh bi se nam odzivali isti neizpre-menljivi zakoni narave. Nezmožne živali, ki nimajo drugega orožja, imajo prozorno stekleno barvo. Morski klobučnjaki, sagite, rotarije, ktenofore in druge živali so popolnoma prozorne, zato v vodi skoro nevidne. Celo morske ribe, pa tudi sladkovodne imajo svojo varovalno barvo. Mnoge imajo srebrno-svetlo spodnjo stran, da se vjemajo z vodno površino (ako gledaš na njo iz vode navzgor), na kateri odseva svetlo solnce, gorenja stran telesa pa je ne samo pri ribah, ampak tudi pri drugih vodnih živalih (tjulenju, mrožu, galebih) temna, kakor je temna morska površina, kadar jo opazuješ od zgoraj. Stal si morda že na mostu ali na bregu in imel pred seboj ščuko, vsaj komolec dolgo, ki je stala mirno v vodi. Kako lahko si jo prezrl in kolikokrat ti je odfrčala izpred oči, proden si se dobro zavedel. Kako vse drugače bi bilo, ko bi imela ščuka bel hrbet in sivo-zeleno podtrebušje ali ko bi nosil zajec bel hrbet in sivo spodnjo stran! Kako urno bi ju opazili sovražniki in pohrustali! Tako smo videli, spremljajoč črno lisko na posameznih etapah njenega življenja in brskajoč po okolici njenega domovanja — mavniškega bajarja —, da se nahaja v naravi vsepovsod, od jajca in mladička v gnezdu skozi dolgo vrsto tekajočih mladičev v raznih barvah pa do odraslih živali različnih delov sveta in pokrajin najlepši red. Povsod načrt, nikjer slučaj; povsod smoternost, nikjer slepega brezumja; povsod zakonitost, nikjer samovolje; povsod okusna lepota in varstvena harmonija barev! Kdo si drzne še dvomiti, da delujo in vlada tukaj premoder in premogočen Gospod, kojega postave, „naravni zakoni11, obstajajo neizpremenjeni že tisočletja in ki se teptani maščujejo takoj nad prestopnikom samim V Le nerazum, prepojen z apriornimi predsodki, more trditi, da provzročajo mehansko silo brez umnega principa smoterne učinke, zlasti take, ki so preračunjeni za bodočnost, n. pr. naprava gnezda, valjenje jajec, nasprotna rast koreničice in stebelca pri semenu hrasta in bukve!! Le norec pravi v svojem srcu: „Ni Boga!“ odlagi izkustvene vede, torej to, kar je naravoslovna veda dognala kot resnično, o vsem drugem pa dvomijo, nočejo nič vedeti ali naravnost zanikujejo. Kako bi mogla dati izkustvena veda resničen in zaneslljiv odgovor o postanku sveta ali o postanku gibanja, življenja, čutenja in govora, ko nima niti prič, niti pisanih dokazov iz one davne dobe?! Agnostiki ali pozitivisti tega niso izkusili, torej po svojem principu o tem tudi govoriti ne morejo. Kavno tako ne morejo govoriti o pomenu in namenu človeškega življenja. Vtsi namreč, ki živijo, še niso umrli in torej nimajo skušnje, ali je posmrtnost ali jo ni. in kako važna so vendar ta vprašanja za življenje! Kako je n- pr. Tolstoj iskal resnice; sam piše o sebi: »Čuitil sem, da ne morem več živeti. Neka nepremagljiva moč me je gnala, da tako ali tako vržem življenje od sebe. Skril sem vrv, da se ne bi zvečer, ko bi bil sam, obesil na sobne duri ali na omaro. Tudi na lov nisem več hodil s puško, da me ne bi premagala skušnjava. To je bilo takrat, ko sem imel vsega, kar bi se komu zdelo potrebno iza popolno srečo.« Študiral je vse mogoče znanosti, da bi izvedel resnico o svetu in namenu človeškega življenja, pa ni je našel v znanostih. Sam pravi, da je znanost dognala le praznoto in brezmiselnost življenja. — Končno je prišel do prepričanja, da brez vere ni mogoče živeti, da je vera moč življenja, da človeštvo živi le od vere: ker veruje, sicer bi se pomorilo. Pravi dalje: »Vrnil sem se k veri, ker brez njo nisem našel v življenju ničesar, prav ničesar, kakor propast. Zato mi ni bilo mogoče zavreči vere.« Tako govori ta veleum, ki je imel vsega dosti in je bil glolx>ko izobražen, a ni bil srečen, ker si ni znal odgovoriti na uganko: »čemu živim?« Moderne — izkustvene (empirične) vede ne znajo torej odgovoriti na življenjska vprašanja drugače, kakor z »ignoramus«. Poglejmo pa nekoliko, kaj govore o tern resni možje učenjaki. Ne mislimo podajati tukaj dolgoveznih teorij, ampak dotckniili se bomo posameznih svetovnih ugank le v toliko, v kolikor so praktičnega pomena za življenje. Prva uganka: »Kaj je bistvo materije in sile«, je bolj teoretičnega pomena. Zato ne bomo o tem natančneje govorili, ker je deloma premalo praktično za življenje, deloma za mnoge naše bravce še pretežko in tudi precej dolgočasno. Veliko bolj važna pa je druga »uganka«, namreč: kako je nastalo prvo gibanje? Tukaj bodi povedano, da ne pomenja izraz »gibanje« samo premikanje kakega telesa v prostoru, ampak tudi vsako nastajanje in izpreminjanje. Tako vidimo, da se na svetu vse giblje. Poti zemljo nastajajo kristali in kapniki čarobnih oblik, da se jim čudi človeško oko. Tam se v kotlinah nabira deževnica, odkoder vre voda na dan ter teče v studencih, potokih in rekah v jezera in morja. Iz morja pa se diviga potom izhlapevanja v zračne višine, plava na suho nazaj in pada kot dež, sneg ali toča na zemljo ter zopet pronica v podzemeljske kotline. Odondod pa zopet ponavlja svoje potovanje po suhem, po morju in po zraku. Nikdar ne miruje, vedno se giblje in potuje. Na zemlji zopet: iz neznatnega semena klijejo rastlino, rastejo, cveto, rode sad skoz več ali manj let. Nai>osled opešajo, vsahnejo, strohnejo in se izpremene v prst; če jih človek prej no jK>seka in porabi v svoje namene. Vsak v6, kako se vrše izpremembe v kraljestvu živalstva, v6 pa tudi, kako se gibljejo in oživljajo lepo prirodo, ki bi bila brez njih nekako pusta in mrtva in dolgočasna. In kaj bi govorili še o človeku; saj vidi vsak sam na sebi in v svoji okolici, kako se umika rod rodu, kako se vse rodi, raste, se stara in umira. Naša zemlja sama ne miruje, ampak se neprestano vrti okoli svoje osi in okoli solnca. V vsaki sekundi napravi približno pot 29 km. Kajne, neznanska hitrost! Hiizvnlina gnidu Dtirnstem. Tudi vse ostale zvezde se gibljejo vsaka krog- svojega solnca. Zvozdoslovei pa uče, da tudi posamezna solnca, ki sicer mirujejo z ozirom na svojo ozvezdje, ne stoje pri miru, ampak se tudi gibljejo v neizmernem svetovnem prostoru in njihoiva ozvezdja z njimi. Povsod torej gibanje in izpreminjanje! Odkod to velikansko, neumorno gibanje? — Kadarkoli vidimo, da se kaka stvar giblje, takoj vprašamo po vzroku: kdo jo premika? Ta vzrok zahteva lOb zdrava pamet. Če že iščemo vzrok gibanja pri malenkostnih stvareh, koliko bolj pri tem velikanskem »stroju« v vesoljstvu. — Kdo je torej vise to razgibal? Materija sama se ni, ker je vztrajna ali »lena« ter miruje, dokler je kdo ne spravi v gibanje. To velja tudi o vsakem atomu (najmanjšem delčku materije). To se uče že četrtošolci v fiziki: »Vsako telo hoče vztrajati v stanju, v katerem se nahaja; ako miruje, hoče ostati mirno; da se začne gibati, treba je posebnega zunanjega vzroka.« (Senekovič, Fizika str. 103.) Poslušajmo še, kaj pravi že večkrat imenovani Du Bois Rey-mond: »Ker gibanje ni bistveno materiji, veleva zakon vzročnosti, da ali vzamemo večnost gibanja ali pa moramo priznati bivanje nadnaravnega bitja, ki je dalo gibanju materije početek«, ki je torej dalo mrtvim in mirujočim atomom sunek k skupnemu združevanju.« Že Aristotel (384—321 pr. Kr.) je učil, popolnoma v soglasju z današnjo moderno izkustveno vedo: 1. da se ne more nobeno mirujoče telo začeti samo od sebe gibati in 2. da se nobeno telo ni prvotno vsled svoje narave gibalo, ampak mirovalo. V pojasnilo n. pr.: kamen na cesti po svoji naravi miruje, se ne gane. Čudež bi bil, ko bi sam od sebe začel po časti tekati ali po zraku frčati. Če ga vidimo po zraku leteti, takoj nezmotljivo sklepamo, da ga je nekdo izalučal, četudi dotičnega ne vidimo. Da bi sc materialisti izognili sitnemu vprašanju, kdo je svet razgibal, so si pomagali z večnostjo, ki sicer tako malo vanjo verujejo. Rekli so: gibanje je večno. Pa tudi s to trditvijo niso imeli sreče. Du Bois Reymond sam jim je zabruisil: »Če ni bilo izpočetka gibanja, no moremo najti zadostnega razloga za prvo gibanje, razen i>o nadnaravnem vplivu. Temu pa ni prostora v svetu vaših idej. Če pa si mislimo, da se je materija od večnosti gibala, se že a priori odpojemo vsaki razlagi.« To se pravi po domače: če se ni materija v začetku gibala, moramo priznati Boga, ki jo je razgibal, če ga nočemo priznati, moramo trditi, da se je materija od vekomaj gibala. To je pa samo otročji izgovor, ki ga ne moremo razložiti. Če bi se bila od vekomaj gibala, bi ji moralo gibanje biti bistveno, tako da no bi mogla mirovati, ampak se vedno premikati. Pa je ravno narobe res: po svoji naravi vsako telo miruje in se premika lo, če ga kdo drugi premakne! Samo se no more! Zadnji čas je spisal dr. Branca, vseučiliški profesor v Berolinu, razpravo »liber den fossilen Menschen«. Tu med drugim naravnost trdi, da je na podlagi dosedanjo fizikalične znanosti ničevno in brezuspešno dokazovati, da bi bil svet večen. — Pravi dalje, da no morejo empiristi na podlagi svoje znanosti nič vedeti, ali je svet ustvarjen ali jc večen — ignoramus. Učeni naravoslovec jezuit Wasmann pa v kritiki omenjene razprave izpopolnjuje Brancovo misel in pravi: »Na podlagi nam znanih naravnih izakonov je mnenje o večnosti sveta nemogoče. Ker je nemogoče, da bi bil svet večen, je torej moral nastati v času. Sam se ni mogel narediti, ker ga prej ni bilo; torej ga je moral narediti nekdo drugi, ki je bival od vekomaj. Bivati mora torej najvišje duhovno bitje, Bog, ki je s svojo vsemogočnostjo svet ustvaril.« S tem pa ni rečeno, da je takoj v začetku ustvaril svet tak, kakoršen je sedaj, ampak: ustvaril je materijo, spravil jo v gibanje in ji dal vse druge naravne zakone, po katerih se je polagoma razvijala in razvila do sedanjega stanja. (Dalje.) -• ==r7Q^ Prof. L. Arh: Literarni pogovori. (Duljo.) Najlepše urice dijakovega življenja, počitnice, so pred durmi. Namenjene so počitku, telesnemu in duševnemu. Kdor se je pošteno trudil med šolskim letom, jih tudi zasluži. Latinsko bi jim rekli feriae-arum (primeri: dies fes-tus, nemško Ferien, Fest) = dnevi počitka, prazniki. A prestavimo jih rajši z besedo otium -ii, ki pomeni: prost čas, delopust, mir, ukvarjanje z literaturo. Seveda ne bomo rabili te lepe besede v slabem pomenu = brezdelica, lenoba! Pameten počitek in ukvarjanje posebno s slovenskim leposlovjem, to naj bi bil namen dijakovih počitnic. Utile in dulce, koristno in prijetno, oboje! Domače, posebno kmetiško delo naj bo ljubo dijaku. Kako mu utrdi in poživi telo! Poleg tega pa naj bi se z ljubeznijo in navdušenjem pečal z našimi pisatelji. Seveda niso vsi za vsakega. Izbire, pametne izbire je treba in premišljenega načrta. Glavne reči za to poda šola. O počitnicah pa se dijak lahko poglobi v tvarino, znano mu iz šole. Časa ima dosti. Samo previsoko naj ne sega. Smešno bi n. pr. bilo, da bi se lotil nižjegimna-zijec Prešerna, ki ga ne more razumeti. Vse ob svojem času! Za nižjegimnazijce bi priporočal Gregorčiča in Erjavca. Ta dva berite in študirajte pazljivo. Ne bo vam žal, naučili se boste mnogo! Dijaki višjib razredov si bodo pa znali sami izbrati svoje čtivo, katerega pa seveda ne bodo omejili samo na slovenščino, temveč se bodo po možnosti ozirali tudi na klasična dela drugih narodov, Slovanov, Nemcev, Italijanov, Francozov. Pa popotovanja po lepi naši domovini ne pozabite! Naj vam bodo plodonosne počitnice v vseh ozirih! Tudi našega lista ne pozabite. Upam, da ga bodo počitnice obogatile z raznimi doneski in pridelki. Šentroški. Niso napačne pesmice. Fantazijo iinate; tudi oblike ne morem preveč grajati. Pile bo pa pač še treba, predno bodo godne. »V mraku« je sličica, ki nas spominja na mnogo znanih pesmic, posebno zadnja dva verza. Sicer se pa zdi, da je narejena po kaki sliki: Večer ob morskem bregu. V večernem, hladnem vetru V čolnu ribič pesem valovi so igrajo, večerno si prepeva, in topoli ob bregu da zadoni v bregove skrivnostno šepetajo. in spet nazaj odmeva. Vojni spomenik pri Dtirnstoinu. Primerjajte znano narodno (Vilharjevo) »Po jezeru«! V čolnu glasno so prepeva, da odmeva od goro. »Valovom« je naslov drugi pesmici. Prva verza druge kitice sta slaba, ker primera zelo, zelo šepa. Tudi začetek tretje kitice je nepričakovan. Čemu: »Toda,vali?« Kje je tu kako nasprotje? Ni utemeljeno. Zdi se mi kot sebi Venomer kot deve (!) gledal bi v srce, se poljubljate, (!) ko^se misli v vaše polni sanj v daljavo bajnosti vtope. se izgubljate. Toda (!) vali, kdo vam, kdo je gospodar? — In črez (?) srce moje ? — Hud, strašan vihar. Glede na zadnjo kitico primerjajte Prešernovo »Kam?« Ko brez miru okrog divjam, Prašajte raj’ oblak neba, Prijatli prašajo me, kam. Prašajte raji val morji, Kadkr mogočni gospodar Drvi jih s6mtertj6 vihar. Kajne, kolika podobnost in razlika! V tretji pesmici »Ob morju« očitate valovom, da se ne zmenijo za vas in gredo mimo vas, kakor so šli dolgi veki mimo Atene na Akropoli, ne zmeneč se zanjo. V čem sta si pa vidva z Ateno podobna? V tem, da se narava ne zmeni za vaju in gre svojo pot naprej? V tem smo si pa vsi ljudje strašno podobni. Čujte, kako nam to lepo pove S. Jenko: Ko je solnce vstalo, Solnce mi je reklo: dajal sem mu hvalo, »Tebe, rož ni bilo, da na oknu rožo ko mogočno z neba mi jo obsijalo. zemlji sem svetilo. Ti kot rosa zgineš, jaz pa bom ostalo, grob ti obseviilo; revež, hrani hvalo!« Krasno je opisal isto nasprotje (primeri tudi glede nasprotja znano njegovo: Zima) v sledeči pesmi: Mlade hčore truplo Kar oko doseže, črna jama krije; smeje se narava, polog jame mati pčmlad po grobovih bridko solze lije. cvetje razsipava. V joku svojo zgubo človek Rogu toži; slavec, drobni slavec, pa veselo kroži. Tu jc vse drugače uporabljeno nasprotje, nego pri vas. En tak zgled nam več pove nego cele strani še tako učenih razprav. Tu se lepota kar čuti. Četrta pesem »Sama v pomladi« je zelo lepa, ima naroden motiv, a žal, da ni za naš list. Učite so pri pravih pesnikih, opazujte naravo, in pilite svoje pesmi, pa ste na pravi poti. Upam, da nas ne zapustite! Prof. Fr. Pengov: V kraljestvu perunike. Znan vam je rek: "Aniatov /uev vdo)Q (Ariston men liydor), voda je najboljše, in tudi to, da je resničen. Vode je treba, pa si zaželi kave, mleka ali vina. Potrkajmo pa enkrat pri lepi povodni peruniki in oglejmo si, kaj zna ona napraviti iz vode! V kraljestvu perunike. Brezštevilnim stvarcam je voda mati in prababica, tako tudi peruniki. Iz tropredalaste glavice padajoče seme vzame takoj v oskrb in ga spravi v zibelko, v mehko blato na dnu. Ker dete So ne moro samo jesti, mu pomore zopet rednica; ona da spadajočemu kalčku piti, da se izbudi, steza ude na vse strani in razžene lupino. Najpreje se prikažejo na dan nožiče, koreni Čiča, ki so usidra lei>o pokonci v mehkem grezu in nato se stegnejo proti nebu ročice, brsteč kakor v »ahvalo za novi dan življenja. Mati jima donaša v obilici vsega, kar utegneta rabiti: tu nekoliko ogljenčeve kisline, tam mil igram ek apna, potem zopet prigrizek kromenca, da dobita otroka krepko koščico itd. Mladič raste in se odeboli v krepko koreniko, ki požene liste in stebla — prod teboj stoji perunika ob vodnem bregu! Sicer nosi perunika na strani meč v svojem listovju in to že od pradavnih časov, tako da prekaša v izdelovanju orožja Tubal-kajna, najstarejšega patrona kovačev; a pod jeklenim oklepom ji i)ije vendarle prijazno čuteče srce. To srce pokaže viso svojo lepoto v dobi cvetja. Dokler hodi perunika na hrano v »Ljudsko kuhinjo« k vodi, nareja samo liste; pomoči, prijatelj, ki umeš slikati, čopič samo v vodo in stavim, da mi ne naslikaš niti teh, še manj pa kak cvet! Poznaš pa krasno mavrico in veš, da nastanejo njene čudolepe barve, ako sije solnce na rosno kapljico. Gotovo si si že želel, da bi mogel napolniti torilce z mavričnimi barvami, kajti lepše so od viseh kar-minov, ultramarinov in cinobrov. Perunika je iznašla umetnost, da pri svojih akvarelnih slikah ne potrebuje ničesar, razen HsO in solnčnih žarkov. Nasrka se svetlega solnca, primeša vlažno-toplega zraka in nekega jutra se blišči sredi med jasnim nebom in med vodno površino zlatorumen cvet, tako živ kot plamen, stkan iz vode, zraka in kristalnočistega solnca. Še gizdavejše so sestre povodne perunike; te niso zadovoljne z enobarvno zlato obleko, ampak odsevajo na njej vso bujno pestrost nebeške lestvice. Nekatere se leskečejo v dražestni modrini (Iris germanica) ali v škrlatu, mnoge združujejo v sebi in se šopirijo v vseh možnih niansah raznih barev; odtod tudi družinsko ime »Iris«, t. j. mavrica. Zato ne kaže črnolasa naša japonska gospodična nikakor slabega estetskega okusa, ako si je 'zbrala v svojem vrtnem paradižu za svoje glavne ljubljenke ravno razne irideje. Kakor Angleži v svojih pokrajinskih parkih, tako ljubi tudi sin solnčnega kraljestva (Kina) ter devojka iz cesarstva krizanteme (Japan) v svojih vrtnih nasadih obilno vode, studenčkov, bajarjev in jezerc,. 01) njihovih bregovih pa občuduje tudi mijbolj razvajeno orientalsko oko mnogo-lično lepoto japonskih ljubljenk — iridej. Varijetet te cvetlice, ki v obliki svojega cveta nima več para, jo brez števila. Če te pa mika lepota iridej, ki jih vidiš pred seboj in ho ti roka stega željno jk> njih, ti moram zaklicati: Festina lente! So živ6 stare pravljice, ki vedo toliko povedati o vodnih vilah, prebivajočih v močvirnem bajarju, sredi cvetlic in ločja. Njihova .gorenja i>olovica je ljubezniva devica smehljajočega obraza, spodnji oročniku izroči hitro polkovnikov ukaz, če že ni prepozno. (Vojak odide.) Polkovnika pa poučim jaz bolje, ako so ga preslepile vaše prošnje in gospejina prenagljena mehkosrčnost. (Odide.) Župnik. Revno ljudstvo, če te bodo sodili taki možje, ki te ne razumejo v tvoji bridkosti! (Odide.) 8. prizor. Častnik, vojaka z u j o t i in a J o h e n k o in in M o t o 1 j k o in. Vojak. En sam poizkus pobegniti vaju stane življenje. Č a s t n i k. Kje imate lladovana? (Vojaka se spogledata.) Mi ško. Saj sem vendar dobro meril in zadel — padel je tudi. Kaj ta še živi? M e t e 1 j k o. Plačan morivec! J e so n ko. Kdo ti bo plačal zdaj izgovorjen denar, ko ni več oskrbnika? Fej! Miško (skoči proti Jesenku). Kmet, brzdaj svoj jozik! Častnik. Miruj! (Jesenku.) Govori, kaj veš o oskrbniku in tem-le? 9. prizor. PreJSnji, Albert. Albert. O tem dogovoru pa vem jatz marsikaj, gosi>od poročnik. Častnik. Tudi ti? — Vzemi jima orožje — in z menoj! (Odidejo.) 10. prizor. Stotnik, polkovnik. Stotnik. Bojim se, gospod polkovnik, da ne bo popolno po-miloščenje po nadvojvodovem namenu. Polkovnik. Po nadvojvodovem namenu? Stotnik. Nadvojvoda bi zatrl upor s silo in kaznoval upornike z vso strogostjo. Polkovnik. Nadvojvoda je predobrega srca, da ne bi upošteval krivično namnoženega gorja ubogih tlačanov, ki so bili po brezvestnem ravnanju siljeni k temu koraku. Kolikrat je svaril nadvojvoda deželne stanove pred mogočo ustajo. Silo potrebuje nadvojvoda sedaj drugje — in še premalo mu je bo. Turška armada je po številu veliko močnejša, nego naša. Stotnik. Mislim, da se bo branil vsak stotnik sprejeti upornike v svoj oddelek — in to zidaj, ob vojskinem času. Polkovnik. In vendar hočem tako. Pomilostim jih in uvrstim v našo armado. Ravnam po navodilih, ki jih imam od nadvojvoda, ki pozna neznosno stanje kmetov in jim hoče pomagati. V6 pa tudi ceniti te ljudi kot najbolj zanesljive vojake. — Povem vam, da sem bil v sredi teh mož še vedno najbolj varen v najhujši bojni nevarnosti. Radovan je s svojimi možmi stal kot skala, ko so se že umikale linijske čete s svojimi častniki. (Dalje.) ..... Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Kako se igra pravilno odklonjeni gambit dame, nam kaže sledeča v mednarodnem turnirju v San Sebastianu G. marca letos igrana: Partija 44. Beli: M. Vidmar. Črni: D. Janovski. 1. d2 - di d7 — d5 17. Sc3 — e4 Lb7 X e4 2. c2 — ci o7 — e6 18. Ld3 X e4 g7 — gO ? ? 3. Sbl - c3 Sg8 - f<> 19. Dli5 - f3 Ta8 — d8 4. Lel — kB Lf8 — e7 20. Lg5 X o7 Td8 X JI + r>. e2 — e3 0 — 0 21. Tel X JI Te8 X c7 <». SK1 - 13 Sb8 - d7 22. Tdl — dO 11 DbO — u5 V 7. Tal - cl Tf8 — e8 23. 1)2 — 1)4 h7 - 1)5 8. Lfl - <13 d5 X c4 24. g2 - g4! 1)5 X K* 0. Ld3 X c4 a7 — a(S 25. Df3 X I)a5 X 10. 0 — 0 1)7 - 1)5 20. b4 — h5 I)u2 X b2 11. Lc4 — d3 Lc8 - 1)7 27. Dg4 - K5 Te7 — a7 12. Ddl — e2 e7 - c5 28. TdO — d8 Ta7 - d7 13. Tfl - dl Dd8 — b6 29. Dg5 — f6 Db2 — al -f- 14. Sf3 — o5 S(17 X o5 30. Kgl — g2 Dal - dl IB. (14 X «5 Sftt - d7 31. Lo4 - (3 in črni se poda. 18. De2 — h 5 S.I7 - f8 Sprejeti gambit dame nikakor ni poguben črnemu, ako' pravilno igra — vendar se igralci (enak z enakim) ne spuščajo preradi v to varianto, ker ne zadenejo povečem pravega odgovora. V zgled partija 45., igrana v norimberškem turnirju 189G, in sicer kot najkrajša. Partija 45. Beli D. Janovski. Črni: E. V. Schallopp. 1. d2 - di d7 — d5 10. Lel — c3 b7 X c6 2. c2 — c4 d5 X 11. Sbl - c3 1 Dd4 X g2 3. Sgl — f3 c7 — c5 12. Lc4 — d5 ! I e6 X <15 4. e2 — e3 c5 X d4 13. Da4 X c6 + Ke8 — d8 5. e3 X d* Lc8 - g4 ? 14. Dc6 X »8 + Kd8 - d7 6. Lfl X c4 e7 — eO 15. Da8 — 1)7 + Kd7 _ e(> 7. Ddl - a4 + Sb8 - cO 16. Db7 — c6 -f Lf8 — d6 8. Sf3 - e5 D (18 X <14 17. Le3 — f4 Dg2 X hi 9. Se5 X c6 Dd4 - e4 + 18. Kel — d2 in Črni so poda. Zelo se igra sedaj partija i damskega pešca. Nima sicer >rvi pogled zvitih kombinacij, ali le mala površnost pri otvo- , ima žalostne posledice. Kako je igrati, uči se iz sledeče par* 46., ki je bila igrana v Lodzu dne 1. oktobra Partija 40. Boli: Rotlovi. Črni: Salvvo. 1910. 1. d2 - di d7 — d5 12. Sc7 X a« Sfti - d5 2. Sgl - 13 c7 — c5 13. Ddl - da Tf8 - 08 + 3. c2 — c 4 e7 — c6 14. Lf4 - e3 Lc8 — g4 4. c4 X <15 efl x ur» 15. Lfl - 1)5 Dd8 - afi B. Sbl - c3 Sb8 - c8 10. Tal - el Sd5 X c3 6. Lel - f4 Sg8 - f($ 17. 1)2 X c3 Lb4 - a8 7. e2 — e3 c5 X ‘14 18. Tel - bi Te8 X ‘i« 8. Sf3 - (14 Lf8 - o7 ? 10. 0-0 La3 — (18 9. S«14 - 1)5 0-0 20. Lo3 - (4 Ldtt X « 10. S 1)5 - c7 (15 - (14 21. Dd2 X M Lg4 — o(i 11. c3 X Le7 - 1)4 22. Lb5 X c« in Črni se poda. Književnost. V založništvu Veit & Co. v Lipskem je izšla knjiga: »Schach-probleme. Weil$: Dame und cin Liiufer etc. von Dr. D. Palkoska und A. C. White, geh. (5 Mk.« Zbirka je začetek sistematičnega zbiranja nalog v skupine. V tem zmislu bo knjiga dobro došla vsakemu komponistu in — uredniku. Zal, da nima stvarnega in osebnega kazala! Nekateri manjši nedostatki se lahko pregledajo, vendar bi bilo priporočiti, da pridene založništvo vsakemu iztisu pregled in popravek kronologičnih, osebnih in kompozicij škili hib, s čimer bi zbirka veliko pridobila. Popravek. V zadnji številki stoj mesto rešitev v 7. številki: v 8. številki. Drobiž. Uganka za lazninarske specialce: Kje živi in katere narode obiskuje in nadleguje ta laznina in kako se imenuje? Rešitev uganke o farizejskih molivcih: V zadrego so nas spravile štiri mekinjske gojenke, ki so našlo v severozahodni Nemčiji drugega farizeja in pa Celovški gimnazijec O. V., ki ga jo našel pod oblastjo ruskega carja. Ker pa ne maramo, da bi ta odurni rod preveč narastel, ostanemo pri tem, da sta farizejska molivca: Baltiško morje s svojimi zalivi in Helgija s Holandskim in Luksonhurškim. Teh misli so tudi: S. PoinoC (Celje); V. Spora III. (Kranj); I. Tušar III. (Ljubljana I. d. g.); — Anžič VIII., Dožola Vlil., Fabijan VIII., Ks. Koblar Vlil., A. Oman Vlil., Iv. VindiSar VIII., Iv. Kalan VII., Al. I.esar VII., Al. Tome VII., M. Pirkovič VII., M. Malešič VI., V. Bertoncelj V., J.Solar IV., J. Lah III., M. Ljubič III. (Ljubljana, Ma-rijanišče); — J. Harle VI., J. Pintar VI. (Št. Vid). Uganki: To pot razpisujemo nagrado za pravilni rešitvi teh dveh ugank. Za rešitev prvo lepo polihromirano sliko Aljaževega doma v Vratih, za drugo pa lopo knjigo, katera bo vsakogar razveselila. L Na velikem okoli in okoli s6 zidom ograjenem dvorišču so stalo tri bajte, v katerih so bivali najemniki. Vsaka bajta je imela na dvorišču po ono jablano. A — a, H = b, C = c. Stozo, ki so vodilo k drovesom so so križalo sredi dvorišča in radi tega so nastali večkrat prepiri in celo poboji. Gospodar dvorišča in bajt ni mogel več prenašati tožba, zato je sklenil premestiti steze tako, da bi se ne dotikale druga druge. Po dolgom premišljevanju je vendarle izdelal načrt. Kako? a • 2. Kako so imenuje ulomek, ki ima to lastnost: števec in imenovavoe sta eno-številični števili, in sicer prvi manjši od drugega. Ako ulomek obrnemo, jo novi ulomek prejšnjemu popolnoma enak. — Torej, matematičarji ? Rešitev uganke v 9. štev. »Mentorja«. Ros, ros, dos, Kos, cos (brus), mos. Prav so jo rešili; S. Pomoč v Celju; Voštar Ognjeslav, gimnazijec v Celovcu; A. Anžič, Iv. Dežela, J. Fabijan, Fr. Koblar, A.Oman, Iv.Vindišar, osmošolci; Iv.Kalan, Al. Lesar, Al. Tomo, M. Pirkovič, sedmo-šolci; M. Malešič, šostošoloc; Val. Rorton-colj, potošolec; Jak. Šolar, četrtošolec; Jan. I-ah, Mat. Ljubič, trotješolca, vsi v Mari-janišču v Ljubljani; Jož. Barle, J. Pintar, šestošolca v Št. Vidu. Za to rešitev nismo sicer razpisali nagrado, pa smo jo vendar podelili. Kot nagrado smo poslali Ognjeslavu Vostar, gimnazijcu v Celovcu, lopo polihromirano sliko Iileda. Skušali bodemo tudi v bodoče po možnosti nagraditi rešitve težjih ugank. Pri dolitvi nagrad so bodemo držali običajnih pravil. Naše slike. Razvaline gradu Dtirn-stein (str. 225). Med Molkom in Klostor-neuburgom ob Donavi so tri zgodovinsko znamenito razvalino Aggstein, Dilrnstoln in Greifenstein. Dilrnstoln jo malo mostoco na lovom hrogu Donavo. Strmo nad mostom so dvigajo razvalino gradu Dtirn-stein, znanega vslod toga, kor Je Leopold V. Hahonberžan tukaj imel zaprtega angleškega kralja Riharda Lovosrčnoga (doc. 111)2 do fehr. 1103). Ujetega kralja jo iz- ročil vojvoda Leopold cesarju Henriku VI., ki ga je odvedel na grad Trifels ob Renu. Koncem junija 1. 1193 ga je cesar izpustil za visoko odkupnino 100.000 mark srebra (t. j. 36,000.000 K). Diirnstcin je bil takrat last Kuenringov. L. 1(>45 so Švedi grad razdejali. — Vojni spomenik pri Diirn-steinu (str. 228). Nesrečni general Mack se je podal 1. 1805. (20. okt.) Napoleonu v Ulmu. Napoleon jo naglo prodiral proti Dunaju. Da bi pretrgal vsako zvezo med Dunajem in Moravsko, kjer so že pričakovali ruskega carja Aleksandra I., je poslal Napoleon iz Linča dvo diviziji na levi breg Donave. Od tam naj opazuje maršal Mortier gibanje sovražnikov na Češkem in Moravskem tor varuje francosko flotilo na Donavi. Svak Murat jo dobil nalog, prodirati na desnem bregu proti Dunaju. Ruski general Kutuzov so je umaknil čez Donavo prod Muratom. Murat jo pa preveč hitel. Rad bi bil prišel prvi na Dunaj in je pustil Mortiorja za seboj. To sta opazila Kutuzov in avstrijski podmaršal Schmidt tor sklenila napasti od dveh strani francoski diviziji na levom bregu Donavo. Dno 11. nov. 1805 jo napadel Kutuzov sovražnika spredaj, Schmidt mu jo prišel pa za hrbot. Zavoznika sta premagala prve čoto in ujela do 2000 mož. Še-lo došli francoski pomoči so jo umaknil Kutuzov v Kroms in potom na Moravsko. Podmaršala Schmidta so pomotoma v temi ustrelili Rusi. Padlim junakom so ob stoletnici v Durnsteinu odkrili ta spomenik. Charles Dickens, Povost o dveh mostlh. Iz angleščino prevel Izidor Cankar. Ljubljana 1011. Založila Katoliška bukvama. — Leposlovna knjižnica olmoga sedaj devet zvezkov. Ta roman jo delo, kakršnega Slovenci še nimamo. Slikovito popisuje vzroke francoske revolucijo in strahovlado divjih Jakobincev. Nedolžni Charles Kvrom6ndo mora trpeti za krivico svojih prodnikov, končno so vendar reši iz Pariza, kamor jo bila emigranta gnala vestna dolžnost, da roši krivično zatoženega oskrbnika. — Jezik jo krasen, samo cena (5-50 K broširana knjiga, (1-50 K elegantno vezana) za dijaka provisoka. Ajdovski Gradec. Spisal dr. Jos. Tominšek. Ponatis iz »Dom iz Sveta«. Cona 30 h. Založila »Katoliška Ruk varna«. — »Še dandanes vidiS razvalino, — ki aj- dovski se Gradec imenuje — v njej gledaš Črtomirovo lastnino!« Tako nani poje Prešeren v svojem »Krstu pri Savici« in dr. Tominšek dokazuje v svoji razpravi, da ta »Ajdovski Gradec« ni ni-kaka pesniška fikcija ali alegorija, temveč da je stalo na griču v Bohinju, katerega ljudstvo tako imenuje, zares poslopje, katero je bilo kdaj lastnina junaka v »Krstu pri Savici«. Pisatelj dokazuje, da je stala na Ajdovskem Gradcu morda še za rimske dobe, morda po- zneje neka trdnjava, grad ali sploh večja stavba, kar jo dokazano po raznih izkopaninah in pravljicah, ki šo dandanes krožijo mod ljudstvom. Sploh hočo pisatelj 7. vsomi razlogi podpreti in uveljaviti svojo mnenje, da jo PreSernov »Krst pri Savici« nastal iz situacijo samo, ker je vso dojanjo tako resnično po naravi Posneto, da jo ni mogla ustvariti gola domišljija. Kako visoko se sliši pozemskl ropot. Kdor se vzdigne v zrakoplovu v zračno višino, ni obdan od popolne tišino, kakor ho navadno misli. Pozemskl ropot so 8Uši namreč do znatnih višin. To pa za- voljo tega, ker se zvočni trakovi razširjajo v višino mnogo laže, ker prehajajo z gostejših zračnih plasti v redkejše, pa tudi zato, ker se zvočni trakovi odbijajo od zemlje in ker zvok ne zadene na potu v višino na nobeno oviro, kakor se to zgodi na površju zemlje. Po poročilu Flammarionovem se sliši pisk lokomotive do višine 3000 m, ropot drdrajočega vlaka do višine 2500 m. Lajanje psov in strel puške se sliši 1800 m visoko, krik velike množice, zvonjenje in petje pete- linov pa do višino 1000 m. 1400 m visoko so sliši hobnanjo in orodja orkestra. 1200 m visoko so sliši ropotanje voz, ki vozijo po tlaku in v višini 1000 m se sliši klicanje ljudi. 000 m visoko se sliši celo kvakanje žab in cvrčanje kobilic. C.o bi so hoteli umakniti vsakemu po-zemskemu šumu, bi so morali vzdigniti do 4000 m visoko. Čudno jo pa, da obratno, ako se hočo zrakoplovec pogovoriti s človekom na zomoljskem površju, da ne pride njegov glas niti z višino 100 m do nas, pojav, ki jo že zgoraj pojasnjen. Mogla nima za razširjanje zvoka nobenega znatnejšega pomena. Verska zavest in moč narodov. Po strašnih izgubah, ki jih je doživela Napoleonova armada že ob začetku ruske vojske, je bil Napoleon prisiljen, poskusiti z Rusi pogajanja. Način, kako je vodil Napoleon diplomatične razgovore, je znan: ponižati, osramotiti, prestrašiti je skušal svojega nasprotnika ter ga storiti tako voljnega za svoje namene. A pri tem razgovoru je imel opraviti s krepkim Rusom Rala-šaviin, ki mu ni ostal dolžan odgovora. „Koliko prebivalcev šteje Moskva?'1 omeni Napoleon med pogovorom. „Sire, tristo tisoč,“ odvrne Rus. „Koliko hiš?" „Deset tisoč." „Koliko cerkva ?" „Tristoštiridesot.“ „Zakaj toliko ?" Naš narod jih pogosto obiskuje." „Odkod to?" „Zato, ker jo na.š narod zelo pobožen." „Ha," reče Napoleon zaničljivo, „dandanes ni več pobožnosti!" „Oprostito, Sire!" ga zavrne Balašov. „Povsod ni tako. Po Nemškem in po Italiji ni več pobožnosti, a pobožni so pa še Španci in Rusi." In znano je, da je bila verna Španija in Rusija grob Napoleonove slave in moči. Pij VII. in Rim. Napoleon si jo hotel , napraviti iz rimskih papožov slepo orodje svoje voljo, kot so bili carigrajski patriarhi nasproti vzhodnorimskim cesarjem. Pij VII. naj bi so vdal v to vlogo tor so predvsem odpovedal Rimu. A sv. oče jo vedol, kaj je njegova dolžnost. Zato je bil s silo odveden v Savano. Tu jo moral živeti z ono krono na dan. Vzeli so mu spovednika, tajnika, zvestega služabnika; i ni imol luči, črnila, papirja; obiski so [ bili prepovedani. Tako stiskanemu, zaprtemu Kristusovemu namestniku so ponujali prostost in milijone, ako so odpove Rimu. A Pij VII. odvrno: „No potrebujem ničesar. Papežem odrokato svetno oblast — no potrebujem jo. Vze-' mito vso a Rima nikdar. Od tod morajo duše vladati in jih posvečevati. A no zahtevam Vatikana, nogo katakombe. Naj se mi dovoli, da so vrnem tja s starejšimi duhovniki, ki me bodo podpirali s svojini svetom, in tam bom izvrševal svoje dolžnosti tor so kot prvi apostoli pokoril cesarski auktoritoti." Da, čo pro-1 j ženejo sedanjega vatikanskega ujetnika iz njegovo palače — potem veljajo be-| sede Pija VII: „Ne Rima, no Vatikana ne potrebuje Kristusov namestnik." Katakombe, nova skrivališča po večnem mestu bodo rezidenca največjemu oblastniku na zemlji, dokler ne vrže Rog njegovih sovražnikov iz prestola. Nadvojvoda Karol zoper dvoboj. Zanimivo je, kako sodi o dvobojevanju eden naj večjih vojskovodij: „Dvoboji so ostanki one žalostne dobe, ko si je smel vsak sam s silo pravico priboriti. Dvoboji nasprotujejo vsakemu redu; zato ima država dolžnost, da jih prepreči. V armadi jih je tem več, čim manj jo roda, poštenosti; in kjer jo disciplina najslabša, tam je največ dvobojev. Dvoboji niso nikakor dokaz posohne hrabrosti; zunaj prod sovražnikom (v vojski) marsikdo no kaže poguma, ki so baha ž njim v dvoboju, kjor si izbira sovražnika sam in izbere večkrat slaboj-šega. Nagibi dvobojovanja so dvojni: upor proti predstojnikom in razžaljonjo sobi onakoga. V prvem slučaju ni govora o „častni zadevi": upornost so mora kaznovati, in nikdar no smo predstojnik dovoliti, da bi si iskal podložnik, ki ni zadovoljen z naredbarhl svojega predstojnika, z orožjem v roki zadoščenja za dozdevno razžaljonjo,—Za osebna razžaljonja pa so naj bi ustanovilo posebno sodišče, kateremu bi so moralo stranko brezpogojno pokoriti, no da bi jim bila dana prilika, apelirati na višjo sodiščo. Predlog bi zadel pač na mnoge težavo; toda ni li vlada dolžna, zavzeti se zanj, ko vendar pospešuje na ta način občni blagor, pravičnost, kulturo svojih podložnih? Koliko bi so s tem storilo za disciplino v armadi, koliko napačnih pojmov o časti, zadoščenju pojasnilo I" Listnica upravništvn. šo enkrat prav vljudno prosimo conj. g. dijake, da nam pošljejo počitniško naslove, da 110 bodo pri razpošiljanju nepotrebnih težkoč. Sla El 15 sttssUE nis | Julija Štor, Ljubljana | Prešernova ulica št. 5. flajveeja zaloga eevljev Iza gospode, dame in otroke. Špot»tni čevlji iz naj« bolj slovitih tovarn. Pravi goiserski gorski čevlji. BL ...!...HI'.....ItSSM Prva slovenska veletrgovina z železnino in s poljedelskimi stroji Fr. Stupica. Ljubljana marlle Terezije cesta Stev priporoča bogato zalogo raznoorstne železnine, staobntti potrebfičfn, sani, Izorst-nth drsalk, molorjeo, železnih blagajn Itd. Najnižje cene In solidna postrežbal 13 e . i y □ □ LD til □ □ 13) □ 0 m Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani Izjavljam v imenu stavbnega odbota *a sidauje nov« cerkve v fcmUieln pri Jfculeinbarkn,