Poštnina plačana v gotovinl Izkaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, za inozemstvo 20 Din Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. C' Gena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave cglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 97. i Celje, petek 2. decembra 1932. Leto XIV. Proračun mestne občine celjske za 1. 1933 Celjski občinsKi svet je imel v po- nedeljek 28. novembra od 18.30 do 21.30 redno javno sejo, na kateri se ie vršila razprava o občinskem prora- čunu za 1. 1933. Poročilu finančnega referenta o novem proračunu so sie- dila še kratka poročiia gospodarskega, obrtnega in socialnega referenta. Župan g. dr. Goričan je po sprejetiu zapisni- kov o zadnjih dveh občinskih sejah sporočil, da je bil izvoljen za načelnika socialnega odseka podžupan g. I. Rav- nikar, za referenta pa občinski odbor- nik Marčič. Sledilo je obširno poročilo finančnega referenta obč. odb. dr. Vrečka. Zaradi štednje so bili v proračunu za ]. 1932. črtani razni izdatki v skupnem znesku 340.700 Din. Kljub temu prihranku pa znaša letošnji piimanjkljaj 560.000 Din. Ker vojaška uprava že od začetka l. 1927. ne plačuje občini najemnin za vojaške objekte, ima občina letno 175.000 Dm izgube. Občinski proračan brernenijo tudi druge dajatve, ki jih je država prevaüla na občino: izdatki za mestno policijo, stanarino za učitelje, plača za veroučitelje, prispevki za vz- drževanje poslopja sreskega načelstva (okrog 48.000 Din letno) in plačevanje bolniških stroškov za reveže, ki sta- nujejo že 5 let v občini (letno okrog 70.000 Din); ti izdatki znašajo letno okrog 895.000 Din. Ce bi ne bilo teh novih bremen, bi imela občina namesto deficita velik suficit. Pričakovati je, da bodo občinski dohodki vsled gospo- darske depresije nazadovali. Uvedba novih davščin, kakor jih imata mari- borska in ljubljanska občina, je finančni odsek odklnil. m. Občinski proračuii za 1. 1933. iz- kazuje 6,609.009'50 Din potrebščin in 3,407.896.66 Din kritja v posameznih proračunskih poglavjih. Primanjkljaj v znesku 3,201.112*84 Din naj se krije z občinskimi dokladami, nakladami in davšČinami v znesku 2,686.950 Din. Kon- čni primanjkljaj v znesku 514,16284 Din naj se krije z odškodnino vojaš- kega erarja za porabo vojaških objektov, ki so last mestne občine. Pregled potrebščin za 1. 1933. Pri- manjkljaj v I. 1932. 560.000 dinarjev. Splošna mestna uprava: potrebščine 922.972 Din, kritje 566.765 Din, pri- manjkljaj 356.207 Din. Predstojništvo mestne policije: potrebSčine 663.700 Din, kritje 201.374 Din, primanjkljaj 462.326 Din. Ulice, trgi, kanali mosto- vi itd.: potrebščine 579.901 Din, kritje 111.384 Din, primanjkljaj 468.517 Din. Fond za izvajanje regulacije: potreb- ščine 10.000 Din. Mestno oskrbniStvo: potrebščine 115.120 Din, kritje 122.500 Din, prebitek 7.380 Din. Socialno skrb- stvo: potrebščine 275.060 Din. Zdrav- stvo: potrebščine 78.200 Din, kritje 2.000 Din, primanjkljaj 76.200 Din. Dobrodelstvo in prosveta: potrebščine 189.950 Din. Šolstvo: potrebščine 460.441 Din, kritje 38 676 Din, pri- manjkljaj 421.765 Din. Aktivne obresti: kritje 8.500 Din. Pasivne obresti obč. posojil: potrebščine 1,069.874*18 Din, kritje 519.94978 Din, primanjkljaj 549.92440 Din. Amortiziranje obč. po- sojil: potrebščine 379.083'32 Din, kritje 223.595"88 Din, primanjkljaj 155.487'44 Din. Občinske davžčine in takse: po- trebščine 77.000 Din, kritje 288 Din, primanjkljaj 76.712 Din. Mestna poslopja in zemliišča: potrebščine 314.697 Din, kritje 751.000 Din, prebitek 436303 Din. Gozdno gospodarstvo: potrebščine 113.980 Din, kritje 134.000 Din, pre- bitek 20.020 Din. Izvoz greznice: po- trebščine 30.250 Din, kritje 65.800 Din, prebitek 15.550 Din. Mestna tehtnica: potrebšČine 2.550 Din, kritje 5.500 Din, prebitek 2.950 Din. Ribarska pravica: potrebščine 1.250 Din, kritje 4.000 Din, prebitek 2.750 Din. KopaliSča ob Sa- vinji: potrebščine 31.350 Din, kritje 41.600 Din, prebitek 10.250 Din. Parno kopališče: potrebščine 94.800 Din, krit- je 50.740 Din, primanjkljaj 44.060 Din. Mestno gledališče: potrebščine 37.800 Din, kritje 926 Din, primanjkljaj 36.874 Din. Mestna pokopališča: po- trebščine 58.541 Din, kritje 36808 Din, primanjkljaj 21.733 Din. Mestni ubožni sklad: potrebSčine in kritje 347 490 Din. MeSčanski oskrbovalni sklad: potreb- ščine in kritje 174.600 Din. Pregled kritja za 1. 1933. 50% ob- činska doklada na zemljarino (4000 Din), z^radarino (300.000 Din), pridob- nino (410.000 Din), rentnino (10.000 Din) ter 100% občinska doklada na družbeni davek (82.000 Din), skupaj 816.000 Din. Samostojne občinske na- klade na vino (1.50 Din od I 525.000 Din), na vinski most (0"25 Din od 1 8.750 Din), na pivo (l Dm od litra 275.000 Din), od šumečega in finega vina 10 000 Din, od žganja, ruma, ko- njaka, Spirita, ükerjev, poslajenega žganja in jajčjega konjaka 20 000 Din, skupaj 838.750 Din. UŽitnina na meso (12 Din od goved in konj, 7 Din od telet, 15 Din od svinj in 2 Din od drobnice) 74.200 Din. Občinske takse 40.000 Din. Občinska cestna naklada 250 000 Din. Občinska davSčina na igranje s kartami 8.000 Din. Tržne pristojbine 120.000 Din. Odkupnina za ljudsko delo 150.000 Din. Kanalska pristojbina 150.000 Din. 4% najem- ninski vinar 240.000 Din. Občinske doklade, naklade davščine in pristojbine se bodo pobirale v letu 1933. v istem iznosu kakor v I. 1932, samo takse za letno kopališče ob Sa- vinji se zvišajo za 50%. Občina bo v smislu § 33. zakona v sarnoupravnih cestah zahtevala prispevek od vseh avtobusov in tovornih avtomobilov, ki vozijo po mestnem teritoriju. V smislu navodil ministra financ glede sestavljanja proračunov je ob- činski svet znižal prejemke mestnih uslužbencev za 10% celokupnih pre- jemkov. Znižanje se naj odračuna pri pragmatičnih uslužbencih z ozirom na pragmaiiko od draginjskih doklad, tako da ?e 10 odstotni znesek celokupnih prejemkov adbije pri teh dokladah. To znižanje se naj izvede tudi pri vseh uslužbencih občinskih podjetij. Od tega znižanja je izvzeto osobje policije, ki so mu bili že letos določeni prejemki z ozirom na nameravano znižanje, uslužbenci, ki so jim bili letos pre- jemki iz istega razloga regulirani, in vsi upokojenci razen4 novoupokojencev, ki se jim tudi znižajo prejemki za 10%. Od pogodbenih nameščencev bo občina zahtevala spremembo pogod z upo- Stevaniem znižanja. Vse to je treba iz- vršiti letos do 15. decembra. Krožek mestnih uslužbencev in upokojencev je predložil občinskemu svetu obširno spo- menico, ki predlage manšjeznižanje plač, to spomenico pa je obČinski svet od- klonil in soglasno sprejel predlog fi- nančnega odseka o znižanju plač, s katerim bi občina prištedila letno okrog 200.000 Din. Znižanje prejemkov v sedanji pragmatiki ni utemeljeno; zato bi morala občina, če bi ne dosegla sporazuma z nameščenci, zaprositi mi- nistrstvo financ za spremembo službene pragmatike. Z znižanjem prejemkov bi seveda nekoliko padla kupna moč mest- nih uslužbencev. Občina bo zahtevala od države znatno večji prispevek za policijo, ker je do- sedanja dotacija 50.000 Din nezadostna in ni v nobenem razmerju z dotacija- mi, ki jih prejemajo druga mesla. Ob- čina bo zahtevala od vojaške uprave primerno odškodnino za objekte, ki jih je dala vojaščini na razpolago, ker je zlasti izpadek na najernnini za te ob- jekte povzročil velik deficit v občinskem proračunu. Mestna občina bo zahtevala od okoliške občine za vzdrževanje ka- pucinskega mostu za prihodnje leto 10.000 Din.od vsakega cestnega odbo- ra po 5.000 Din. S 1. januarjem 1933. se prepove prodajanje sladoleda, slad- karij in slaščic na ulicah. Odobreni so bili še proračuni nasled- njih mestnih podjetij; proračun mestne- ga vodovoda, ki izkazuje 840.000 Din potrebščin, 870.000 Din kritja in 30.000 Din prebitka, proračun mestne klavnice, ki izkazuje 443.400 Din potrebščin in ravno toliko kritja, proračun mestnega pogrebnega zavoda, ki izkazuje 340.320 Din potrebSčin, 342.200 Din kritja in 2 780 Din prebitka, ter proračun mestne elektrarne in plinarne, ki izkazuje 4,143.000 Din potrebščm, 4,144.000 Din kritja in 1.000 Din prebitka. Stavbni urad mora pred izvršitvijo v proračunu predvidenih del pravočasno predložiti finančnemu, gospodarskemu in grad- benemu odseku podroben proračun v odobritev. Mestno načelstvo mora vsled primanjkljaja izvaiati skrajno štednjo. Občinski proračun za I. 1933. je bil spr^jet soglasno. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor Mravljak). Občina bo prodala tekstilni tovarni »Metki« pri Sp. Lanovžu kos zemljiSča za arondacijo. Ker ni mogoče dobiti naročenih samo- kresov iz Belgije, bo občina nabavila samokrese v Nemčiji. Obstnl odsek (referent občinski odb. D o b o v i č n i k). ObČinski svet je za- nikal krajevno potrebo za otvoritev buffeta v poslopju Jadransko podunav ske banke v Kocenovi ulici. Socialni odsek (referent obč. odb. M a r č i č). Občina do kupila zemljišče g. Rajerja pri »Savinjskem dvoru« ob Savinji v izmeri 24.292 m2 po 28 Din m2. Kupnino bo plačala s hranilnimi knji- žicami meščansksga oskrbovalnegaskla- da. To zernljišče je predvideno za grad- njo modernega letnega in zimskega kopališča. — Bivši slaAčičarki ge. Ma- riji Komauerjevi je bila mesečna pod- pora s 1. decembrom zviSana od 100 na 300 Din. Proslave prvega decembra v Celju Celje, 2. decembra. V sredo, na predvečer državnega praznika ujedinjenja, se je vršila v mestnem gledališču svečana telovadna akademija Sokolskega društva v Celju, ki so se je poleg ostalega narodnega občinstva iz Celja in okolice udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških o- blasti ter uradov. Društveni starosta br. dr. Milko HraSovec je spregovoril v temperamentnih besedah o borbi za osvobojenje in ujedinjenju jugosloven- skega naroda. Sledila je učinkovita Živa slika, ki je simbol izirala poklonitev vseh panog Sokolstva manom dr. Mi- roslava Tyrsa. Nato so člani, članice ter moški in ženski naraščaj izvedli 12 telovadnih in ritmičnih točk. Sklad- no in precizno so bile izvajane zlasti naslednje točke: »Trojka« (ženski na- raščaj), >Devetka« in »Sedmorica« (mo- Ski naraščaj), »Bradlja«, »Drog« in «So- nata« (člani) ter »Ritmični pies« (čla- nice). Akademija je nudila verno sliko smotrenega in požrtvovalnega sokol- skega dela. Telovadne točke je dobro spremljal na klavirju br. Gorinšek, med odmori pa je igrala celjska železničar- ska godba. Akademijo so ponovili 1. decembra popoldne. Na državni praznik se je vse mesto odelo v državne zastave. Ob 9. dopol- dne se je vršilo svečano bogoslužje v župni, ob 10. pa v pravoslavni in evan- gelski cerkvi. Ob 10. dopoldne se je pričela v telovadnici mestne narodne Sole sokolska proslava, ki so ji priso- stvovali zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti, uradov, Sol, korporacij, društev in mnogo sokolske mladine. Društveni starosta br. dr. Milko HraSovec je v lepem nagovoru označil veliki pomen državnega in sokolskega praznika uje- dinjenja, nato pa ie mladinski zbor deške rneSčanske Sole pod vodstvom br. Peca Segule zapel državno himno. Društveni tajnik br. Novak je prečital poslanico Saveza SKJ. Sledila je dekla- macija pesmi »Jugoslaviji«, mladinski zbor pa je zapel pesmi »Jaz pa 'mam konj'ca« in »Da bi biva lepa ura«. Lepa svečanost ie bila zaključena z zaobljubo članov in članic pred sokol- skim praporom in razdelitvijo diplom najboljSim telovadcem in telovadkarn. Ob 19.15 do 19.30 se je vrSila vo- jaška bakljada po mestu. Ob 20.15 se je.pričel v veliki dvo- rani Celjskega doma vokalno-instru- mentalni koncert, ki ga je posetilo mnogo predstavnikov in občinstva iz Celja in okolice. MoSki zbor Celjskega pevskega druStva je zapel ob spremlje- vanju orkestra Celjskega godbenega društva, pomnoženega z učiteljstvom Glasbene Matice, državno himno. Nato je izvajal orkester Celjskega godbene- ga društva (30 oseb) pod vodstvom kapelmka g. Alojza KaliSnika Griegovo »Poklonitveno koračnico« in prvi sta- vek Schubertove sinfonije v h-molu. Orkester je podal obe težki skladbi točno in učinkovito; čeravno Se ni vigran, zveni polno, je prožen in ho- mogen. V tern orkestru vidimo bodoČo celjsko filharmonijo. Po odmoru je pel meSani zbor Celjskega pevskega dru- Stva Sattnerjevo krasno, a komplicira- no kantato »Soči« ob spremljevanju orkestra pod skupnim vodstvom odlič- nega pevovodje g. Peca Šegule. Pevskl zbor in orkester sta se spajala v močno enoto, ki je ustvarjala z lepo dinamiko in diferencijacijo, tako da je uprav za- divila občinstvo. Kot solisti so z uspe- horn naslopili ga. Golobičeva (sopran), ga. Rajhova (alt), g. Avgust Živko iz Maribora (tenor) in g. Tone Radej (bas). Harfo je igral dovršeno g. Lukež iz Maribora. Celjskemu pevskemu in Celj- skemu godbenemu druStvu čestitamo k velikemu uspehu! Mlinarsko zborovanje Mar ib o r, 1. decembra. Eden izmed najbolj zanemarjenih, dasi obenem najvažnejSih obrtov je bil doslej mlinarski obrt. Pri tern mi- slimo na slovenske mlinarje. Kajti vojvodinski in deloma tudi hrvatski mlinarji so dosti na boljSem nego naSi, kar je pač pripisati dejstvu, da nikjer ni malo mlinarstvo tako razširjeno kakor v dravski banovini. Pri nas imajo sicer mlinarji že 50 let obvezne organizacije ; vendar člani teh organi- zacij niso mogli doslej spraviti do kakega pomembnega udejstvovanja, ker jim za to primanjkuje sredstev, deloma potrebne splošne predizobrazbe, skoro brez izjeme pa primernih vodi- teljev. V zadnjem času postaja ta obrt tudi v naSi zakonodaji vedno važnejSi. iA1 Stran 2. »Nova Doba« 1. XII. 1932. Stev. 97. Predpisi o prornetu s pšenico, davčni in taksni predpisi posegajo globoko tudi v razmere najmanjšega mlinarja, ki na eni strani nima potrebnih vodi- teljev in svetovalcev, na drugi strani pa zadosti močne strokovne zaščite v organizacijah. Potreba po pomoči se že nekaj let močno občuti in je postala tem večja po uveljavljenju novega obrtnega za- kona, ki tudi posveča mlinarsksmu obrtu večjo pažnjo nego dosedanji zakoni, ker ga uvršča med rokodelske obrte in zahteva, da mora vsak re- flektant na mlinarsko obrtno pravico v bodoče s pomočniškim in mojstrskim izpitom dokazati potrebno strokovno in splošno naobrazbo. Nujno je po- trebno, da se nekaj pokrene, da pri- dejo do življenja in delovanja sedanje čisto brezpomembne mlinarske zadruge, ki štejejo povprečno po 50 — 60 ve- činoma siromašnih članov in v sedanji obliki seveda niso sposobne za nobeno večjo akcijo v zaščito stroke. Po našem mnenju je neobhodno potrebno, da se po več takih brezpomembnih zadrug združi v večje in močnejše organuacije, katerih centralne pisarne se naj ure- dijo tam, kjer so za to sposobni in voljni voditelji. Morda bi bilo tudi umestno, da se k temu delu pritegne Zveza slovenskih mlinov v Ljubljana in se ta zveza pretvori v Zvezo mli- narskih strokovnih udruženj v dravski banovini. Vprašanj, s katerimi bi se morale take krepke in živahne organizacije baviti, je dovolj. Omenjamo davčne in taksne predpise, navodila za enotne cene, prevozne olajšave za žito in moko, prevažanje žita v inozemske J mline, zamenjava žita za moko itd., sarna vpraš?nja, ki posegaio gfoboko v življenje in delovanje malega mli- narskega obrtnika in ki bi dala de- lavni zadružni pisarni vse leto dovolj posla. Ta razmotrivanja so dala obrtno- zadružnemu rižidzorništvu povod, da je sklicalo za nede'jo 4. decembra v Maribor konferenco delegatov vseh stro- kovnih m'inarskih organizacij iz bivše manborske oblasti in povabilo zastop- nike te stroke tudi iz onih srezov, kjer mlinarji niso strokovno organizi- rani. To je prvi mlinarski strokovni sestanek za bivše Spodrije Štajersko, prvi poizkus, da se upostavi vez med malimi strokovninii edimcami. Namen konference je predvsem ustanovitev močnejših strokovnih organizacij, even- tualno tudi zveze teh organizacij za vso banovino. Da se bo pri tej priliki govorilo tudi o obmejnem z'tnem pro- metu, je izven dvoma. Razveseljivo je, da je znani strokovnjak, svetovalec in prijatelj malega obrta g. J. Zadravec iz Središča obljubil za konferenco poroČilo o stanju mlinarske stroke v dravski banovini z ozirom na zakone zad- njih let, ker bo to pcročilo zanimalo nedvomno vse udeležence. Mlinarji ču- tijo nujno potrebo po taki konserenci in je sigurno, da bo"udeležb:i povoljna. DOMAČE VESTI Današnji številki smo priložiil poštne položnice za vse naročnike, ki prejemajo Hst po poštl. Vse, kl so z naročnino v za- ostanku, proslmo, da nam takoj na- kažejo dolžne zneske, sicer bi mo- ral! zamudnikom z 10. decembrom ustaviti pošiljanje lista. Uprava »Nove Dobe«. d Katastrofa v hrastniäkem rud- niku. V torek 29. novembra kmalu po ' 9. dopoldne se je pripetila v rovu na | Ojstrem v hrastniškem rudniku kata- strofa, ki je zahtevala šest človeških žrtev. V rezervoarju lokomotive, ki je premikala na križišču v rovu s pre- mogom natovorjene vozičke, se je ne- nadoma vnel bencin. Po rovu se je začel valiti gost dim, pomešan s stru- penirn ogljikovim monoksidom, ki je zadušil šest rudarjev. StraSno smrt so našli: 32 let stari France Skornšek iz Stare vasi, oče enega otroka; 4/- letni Martin Drnozg, oče dveh otrok, pri- stojen v Trbovlje; 35-letni Ignac Jaz- binšek, oče dveh otrok, doma iz Jur- kloštra; 23-letni Vinko Špajzer, samec, doma iz Hrastnika; 30-letni samski BlaŽ Arhac iz Razbora pri Loki in 24- letni Janko Babič, samec, doma iz Hrastnika. Tri rudarje, 37-letnega Fr. Višnerja, 30-letnega Jerneja Kramarška in 20-letnega Jožeta Zajca, so našli globoko nezavestne v rovu in so jih po dolgem prizadevanju vendarle spra- vili k zavesti. Prepeljali so jih v bol- nico bratovske skladnice. Njihovo sta- nje se boljša. Pogreb smrtnih žrtev se je vršil na državni praznik popoldne ob ogromni udeležbi prebivalstva. Ban dravske banovine dr. Marušič je na- kazal rodbinam ponesrečenih rudarjev kot prvo podporo 6.000 Din, isto vsoto je dal na razpolago tudi ljubljanski občinski svet. Katastrofa v lirastniku je največja katastrofa v slovenskih rudnikih v zadnjih desetletjih. d Nove clgarete. Mostarska tobačna tovarna je pričela izdelovati novo vrsto cigaret, ki pride v promet pod imenom »Ibar«. Cena bo znaSala 20 Din za 100, odnosno 1 Din za 5 cigaret V krat- kem pridejo v promet tudi cigarete »Drava«. Cena bo znašala 15 Din za 100, odnosno 1 Din za 6 cigaret. d Zbirajte knjlge za obmejnc .vnji- žnice! Podpisana Zveza kulturnih dru- stev'v Mariboru ima iz več kakor 20 obmejnih krajev prošnje za ustanovi- tev javnih ljudskih knjižnic. Da bo mogla vsaj nekaterim prošnjarn ugo- diti, prosi vsa šolska vodstva in vse narodno občinstvo po deželi in po me- stih, da zbere vse v posameznih hiSah odvišne in v to svrho primerne knjige ter jih pošlje ali naravnost na naslov Zveze, ali pa jih hrani pri šolskih vod- stvih, obenem pa Zvezi sporoči. Solska vodstva prosimo, naj Zvezo po dopi snici obveste, da bo poslala svojega zaupnika po knjige. Opozarjamo pa, da pridejo v poštev v prvi vrsti lepo- slovne knjige (povesti, romani itd.), v drugi vrsti lažji gospodarski, zgodovin- ski in drugi podobni spisi. TeŽko znan- stvene in statistične knjige so za ta namen samo balast. Prosimo, da se ta akcija izvrši najkasneje do 20. decem- bra in se naj do tega termina Zveza obvesti z doijisnico o uspehih v posa- meznih krajih. — Zveza kulturnih dru- štev v Maribc5ru, Cankarjeva ul 1. d »Revija Cinema«. Ravnokar je izšia decembrska številka te izvrstne, bogato ilustrirane revije. Ta Stevilka obsega 66 strani in ima zelo zanimivo in pestro vsebino. »Revija Cinema« izhaja enkrat mesečno, stane polletno 40 Din in se naroča pri upravi v Za- grebu, Smičiklasova ul. 21. d Važno za vse, ki iščejo delo! Opozarjamo na današnji oglas tvrdke J. Kalis', Maribor, Trubarjeva 2. d V slučaju zastrupljenja, povzro- čenega s pokvarjenimi jedili, kakor tudi z alkoholom, nikotinom, mor- fijem, opijem, kokainom, je uporaba naravne »Franc Jožefove« grenčice bistven pripomočck. Zdravniška stro- kovna dola navajajo, da pri zastrup- ljenju s svincom staro preizkušcna »Franc Jožefova« voda ne octpravi samo trclovratne zapeke, temveč da učinkujc tudi kot specisično proti- sredstvo. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 3. d^cembra: Vzhodni rob Alp: Izpremenljivo, nesigurno vreme, nagle izpremembe. Severne Alpe: lzpremen- ljiva oblačnost, toplo, pozneje poslab- šanje. Južne Alpe : Širokalno, ponekod izdatne padavine. Celje in okolica c Ivana Vošnjakova f. V ponedeljek 28. novembra ob 20'30 je umrla v Celju (Kralja Petra cesta 19) v 81. letu starosti znana lastnica pekarne in hišna posestnica ga. Ivana Vošnjakova. Po- kojnica, ki je letos obhajala svojo 80 letnico, se je rodila 3. avgusta 1852. kot hči posestnika Kajtne na Gomil- skem. L. 1880. se je poročila s pe- kovskim mojstrom g. Francetom Voš- njakom v Šoštanju. Mladi par je usta- novil v Šoštanju gostilno »Jugoslavijo«, ki pa zaradi intrig takratnih renegatov ni imela obstanka. L. 1891. sta kupilu hišo na sedanji Kralja Petra cesti v Celju in ustanovila v njej pekarno, ki je kmalu zaslovela kot vseskozi so- üdno podjetje. Kakor soprog, je tudi ga. lvana Vošnjakova z veliko Iju- beznijo sodelovala v raznih narodnih, kulturnih in dobrodelnih organizacijah. Reveži so jo že od nekdaj cenili kot plemenito dobrotnico. Zakonca sta vzorno, v narodnem duhu vzgojila šest otrok. Ko je 1. 1907. umrl g. Franc Voänjak, je prevzela vodstvo pekarne njegova vdova z najstarejšo hčerko Justino, sedaj soprogo tovarnarja g. Kovačiča na Viču. Druga njena hčerka Fani je učiteljica na Ponikvi in častna občanka te občine, sin Vinko je umrl 1. 1925. kot orožniSki kapetan, hčerka Zora je soproga sodnega svet- nika g. dr. Vičarja v Celju, hčerka Marica je soproga carinskega uradnika g. Živkoviča v Mariboru, hčerka Mila pa vodi doma pekovsko obrt. Pogreb se je vrSil v sredo 30. no vembra ob 15. iz hiše žalosti na okoli- ško pokopališče ob veliki udeležbi prebivalstva iz Celja in okolice. Pred hišo žalosti in ob odprti grobnici je zapel moški zbor CPD dvoje žalostink. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, preostalim naše iskreno so- žalje! c Gospa Marija Radič-Bedekovič f. Neumevna, strašna so pota usode! Ne- usmiljena smrt je posegla v življenje in odvedla s seboj najboljšo, najple- menitejšo mater in ženo, vzor-učiteljico in najzvestejšo koleginjo. Zadeta od kapi, je umrla v ponedeljek 2. t. m. ob V2 5. yjutraj v starosti 47 let za vedno zapustila moža in mater, hčer- ko in sina. Kdo bi izmeril pota usode? Do septembra 1921. je službo- vala na Ciril-Metodovih šolah v lstri. Da ji spričo razmer službovanje ni bilo posuto z rožami, ve vsak, kdor pozna ondotne prilike. V začetku septem- bra 1921. pa je prišla v Celje ter po- učevala srbohrvaščino na mestni de- kliški narodni §oli, na dekliški meščan- ski šoli in deloma tudi na deški okoliški in mestni deSki šoli. Vedno vedra, ustrežljiva je zapustila globoko vrzel ne samo v svoji rodbini, temveč tudi v učiteljskem zboru, ki se v nemi boli sklanja nad prezgodnjim grobom. Ne- pozabni pokojnici bodi ohranjen časten spomin, spoštovani rodbini naše iskreno sožalje! c Okoliški občinski svet bo imel drevi ob šestih proračunsko sejo v ob- činski posvetovalnici na Bregu. c O Prokletijah, velegorju ob jugo- slovensko-albanski meji, bo predaval v torek 6. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučiliSču v risalnici meSČanske šole vseučiliški profesor gosp. dr. Branimir Gušič iz Zagreba. Predvajal bo tudi številne lepe skioptične slike. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarne. c Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek predaval vseučiliški profesor g. dr. Vale Vouk iz Zagreba 0 smrti in nesmrtnosti s stališča biološke vede. Prikazal je bistvo življenja, pogoje zanj in njegove faze pri raznih bitjih. Smrt je posledica zunanjih in notranjih vzrokov. Življenje posameznika je smrt- no, življenje vrste pa prehaja v nove celice. Sijajnemu predavanju je pozorno sledilo občinstvo v nabito polni pre- davalnici. c »Kot planinec in smučar na ko- roških in na naših planinah«. Drev ob osmih bo pripovedoval g. Vlado C'zelj iz Maribora v risalnici meščan- ske sole o svojih dozivetj'h »Kot pla- ninec in smučar na koroSkih in naših planinah«. Gosp. predavatelj bo tudi predvajal 160 izbranih gorskih posnet- kov. Na to zanimivo predavanje opo- zarjamo zlasli planince in smučarje. c Premestltev. S 1. decembrom je bil premeSčen strokovni učitelj deške meščanske sole g. Ignac Mlačnik v Maribor. Z g. Mlačnikom izgubi tukaj- šnja deška meščanska sola odličnega učitelja in vzgojitelja, ki ga bo težko pogrešala. Pogrešali ga bodo tudi številni znanci in prijatelji, ki si jih je pridobil s svojim ljubeznivim, odkri- tim nastopom v teku svojega petlet- nega bivanja v Celju. Želirno, da bi se, če že ne prej, pa vsaj z novim sol- skim letom zopet vrnil v Celje. c Poročil se je 1. t. m. v Zagrebu mag. pharm. g. Ivo Tončič, lekarnar v Celju, z gdč. Miro Premru. Novoporo- čencema iskreno čestitamo! c Ustavitev obrata v apnenlku. Apnenik v Pečovniku je 30. novembra odpustil vse delavstvo in ustavil obrat, ki bo počival najbrž do pomladi. 5ssaai?lt9a za ženski svet/po ročamo lahko o novosti, ki napravi umi vanje glave in las zelo prijetno. To st očala prob peni, ki pri umivanju varujej< oči pred vodo in peno. Pri umivanju glav< se lahlio s pomočjo te iznajdbe gleda po polnoma prosto brez vsakega na- pora. Taka očala se najdejo kot ömot vsakcga zavojčka »Crne g-lave«, »Haarglanz Shampona«, kakor tudi pri posebni vrsti »cxtraWond« za blondinke. 4 c Sokolska čajanka. V nedeljo 4. t. m. ob 17. bo v mestni telovadnici čajanka Sokolskega društva. lgra Song Jazz. Sokolske čajahke so gotovo še vsem lanskim obiskovalcem v dobrem spominu. Vse prijatelje vabimo, da po- živijo družabni večer s svoiim obiskom. c Redni občni zbor SSK Celja bo v ponedeliek 12. t. m. ob 20. v klu* bovi pobi hotela »Evrope«. c Otroški vrtec okoliSke deške sole priredi s pomočjo Podpornega društva za revne otroke v Gaberju v nedeljo 4. t. m. v telovadnici okoliške deške Sole Miklavževo obdaritev. Začetek ob 15. Pred obdaritvijo nasto- pijo malčki otroškege vrtca z raznimi deklamacijami in prizorčki. Event, da- rila za druge osebe se sprejemajo 1 uro nred otvoritvijo. c Širši obrtniški sestanek DruStva jugosl. obrtnikov v Celju bo v nedeljo 4. t. m. ob 10. dopoidne v spodnjih prostorih Narodnega doma. Nasestanku se so vrSilo predavanje o nalogah obrt- ništva za povzdigo splošnega gospo- darskega stanja v naši državi. c Tujski promet V novembru je obiskalo Celje 736 tujcev (napram 734 v oktobru in 825 v lanskem novem- bru) in sicer 612 Jugoslovenov, 21 Nemcev, 13 Čehoslovakov, 11 ltalija- nov, 6 Rusov, 5 Madžarov, 3 Poljaki in 1 Grk. Po poklicu sta bila 302 tr^ovca in trgovska potnika, 134 obrt- nikov, 92 ur.adnikov, 19 inženjerjev, 12 odvetnikov, 11 industrijcev, 10 di- jakov, 8 zdravnikov, 6 učiteljev in 5 novinarjev, 137 oseb pa je bilo brez poklica. c Celjski delovni trg. Pri celjski ekspozituri javne borze dela je od 21. do 30. novembra na novo prijavilo 144 brezposelnih (121 moSkih in 23 žensk), posredovanje je bilo izvršeno za 101 osebo (74 moških in 27 žensk), 30. no- vembra pa je ostalo v evidenci 660 brezposelnih (544 moSkih in 116 Žensk) napram 618 brezposelnim 20. novembra. Delo je na razpolago za 1 mizarskega pomočnika, 2 hlapca, 1 hotelsko ku- harico. 4 natakarice, 5 služkinj, 1 ku- harico in 4 kmečke dekle. c Redni mesečni sestanek upoko- jenega učiteijstva iz Celja in okolice bo v soboto 3. t. m. ob 16. v prosto- rih Nabavljalne zadruge v Prešernovi ulici v Celju. c Državno tožllstvo se je preselilo iz dosedanjih prostorov na Cankarjevi cesti v drugo nadstropje celjske pošte nad poštno blagajno. Dohod pri glav- nih vratih v poStno poslopje ali pri sredniih vratih na dvorišču. c Andrejev sejem, ki se je vršil v sredo 30. novembra v Celju, je bil znatno bolje obiskan nego Uršulin se- jem v oktobru. Tudi kupčija je bila živahnejša. Neki sejemski tat je iz- maknil v sredo opoldne na Glavnem trgu posestnikovi ženi Frančiški Kunsto- vi s Spod. Ložnice pri Žalcu iz ko- šarice 80 Din vredno črno usnjato ročno torbico s 60 Din gotovine in drobnarijo. c V novembru |e umrlo v Celju 33 oseb (3 v mestu in 30 v javni bolnici), v okoliški občint pa 9 oseb. c V celjski bolnici je umrl 29. no- vembra 40 letni delavec Franc Uratnik od Sv. Andraža pri Velenju. N. p. v m.l c Dve tatvini koles. V sredo 30. novembra opoldne je bilo ukradeno nekemu posestniku iz Nove cerkve iž neke veže na Cankarjevi cesti 600 Din vredno moško kolo, istega dne med 11. in 12. dopoldne pa nekemu pekov- skemu vajencu na sejmišču ob Voglajni 400 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Peugeot«. c »Abonenti se primejo«. Ta napis si je privoščila neka gostilna na Ljub- ljanski cesti, ki še vedno ne ve, da se abonenti »sprejemajo«, dočim jih lahko »primejo« le, če ne plačajo. c Mesto cvetja na grob blagopo- kojni tovariSici gospe Marinki Radiče- vi je zbral učiteljski zbor mestne deške narodne Sole 220 Din in jih je poklonil za božičnico ubogim učencem na tem zavodu. Štev. 97. »Nova Doba« 1. XII. 1932. Stran 3. c Obratovanje v trgovinah v me- secu decembru !a januarju. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju (prej sreskigremii trgovcev) predočuje svojim članom one naredbene predpise, kakor tudi sklepe občnih zborov iz 1. 1926. in 1927., !