PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
A	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 201 (13.432)
Trst, torek, 29. avgusta 1989
V begu pred plameni je doslej umrlo najmanj devet ljudi
Severna Sardinija ponovno v objemu ognjene stihije
Ogenj se nevarno približuje turističnim naseljem - Veter, ki stalno spreminja smer, močno otežkoča delo gasilcev in reševalcev
Rasizem
MARKO VVALTRITSCH
Jerry Essan Mašilo, tridesetletni begunec iz Južne Afrike, ki so ga nestrpneži, tolovaji in rasisti, ubili prejšnji teden v bližini kraja Villa Literno v Kampaniji, je že lani novembra povedal, da je v Italiji preveč rasizma, da se v tej državi ne da živeti, da upa, da se bo izselil in drugje našel tako okolje, v katerem bo lahko mirno živel, da pa si seveda želi vrniti se v domovino. Masllove izjave, ki jih je v tonskem novembru dal novinarju druge italijanske mreže RAI, ter so šle v znano oddajo »Non solo nero«, smo tnhko včeraj spet poslušali v opoldanskem dnevniku druge televizijske
ftlreže.
Ko smo jih včeraj poslušali, so se nam žal zdele preroške. Jerryja Essa-na Mašila niso ubili zaradi tega, ker je vodil kako politično ali propagandno akcijo. Ubili so ga tisti ljudje, ki so hoteli Afričanom ukrasti tistih bornih dvajset tisoč lir, ki jih ti dnevno zaslužijo na kmetih po dvanajstih urah dela na črno. Ubili so ga tisti hudje, ki so Afričanom hoteli odvzeti s'e tistega malo denarja, s katerim se h ne le preživljajo, marveč pošljejo ^di domov, da z njim preživijo svojo fužino.
halija je svojčas bila izvoznik poce-p1 delovne sile. Reveži so zapuščali ■ urjanijo in Sicilijo, Veneta in Apuli-Pj. &li so v Severno in Južno Ameriko, P .so v severne in srednjeevropske ezele. V bogatejših državah so jih urnkajšnji ljudje izkoriščali, pljuvali 0 nanje, zviška nanje gledali. Napa-f.e,enegu ali ozke skupinice so zvra-•g na vse, ki so prihajali iz teh kra-2' v Severni Ameriki so Italijane otrali kot mafijce. V Nemčiji so jih uživali z žaljivko »makaroni«. Ko so e stotisoči ljudi iz južne Italije po rugi svetovni vojni izselili in prišli v a verne pokrajine države, so jih v Tu-nu, Milanu, Veroni, nazivali z žaljiv-«° »terroni«.
Ij"ek°teri ljudje oziroma potomci . ’ hi so vse to občutili, se sedaj nj,Sr,iei° nad Afričani in Azijci, ne-Lj, ,e.uli so ti Črnci, Arabci ali Indo-n()?tc‘' V teh dneh je bilo v Italiji vse ij n° Podobnih primerov. Na televizije S?° shšali nekatere ljudi iz Apuli-Nek-1 S0 trdili, da so Črnci »svinje«, je ,e v Emiliji se je našel župan, ki dern°St-nCem Prepovedal, da bi lju-Evr,, Prehajajočim iz držav, ki so izven drijr?Ske shupnosti, prodajali pivo in tcjLj alkoholne pijače. K sreči so p Primeri osamljeni.
Vef ?Vzy°' da je dandanes v Italiji že jeoQ 01 en milijon ljudi iz dežel Tret-irna JSvefa Le malokdo med njimi istoča°Volienie za bivanje v Italiji in nje fprio tudi zaposlitveno dovolje-bi S;ve*Q,en si sicer prizadevajo, da Purlan, Uredili, in pred kratkim so v ne ?r,[}entu izglasovali tudi tozadev-Nek°ne-
°siQ/Pa, , m P° gre zato, da bi stvari 4pui:.. ahšne kakršne so. Na Siciliji,
Uir* . ’ V fš rj m nnniii	Emiliii in c
Kampaniji, v Emiliji, in še
kje Hr :
Pri	^udi iz Afrike uporabljajo
iz dnevnih delih, delo imajo na črno, len, riQa, X dan, zaslužek je minima-tega, En r* ne dosega ene tretjine ^Puktorf zaslužij° domači delavci. In-UsPe n!6/71 za delo in policistom ne manj D11 na sied tem delavcem, še s° ti gr- delodajalcem. Čisto drugače lri v f „Q,Vni uradniki uspešni v Brdih dijaki ji uniji, kjer preprečijo, da bi v čqSu študentje zaslužili kako liro
u U trgatve.
DALJEVANJE NA 2. STRANI
CAGLIARI — Sardinijo je včeraj zajela nova ognjena stihija. Severozahodni predel otoka in okolica Olbie je v plamenih že od včerajšnjega zgodnjega popoldneva, požari pa so že terjali najmanj deset žrtev. Ogenj se širi z neverjetno naglico predvsem zaradi močnega vetra, ki stalno spreminja smer, gozdovi, podrastje in trava pa so tudi že tako suhi, da zadostuje že iskrica, da se zaneti nov požar. Že v soboto pa so gozdni čuvaji prav v bližini Olbije zalotili skupino mladeničev, ki je v borovem gozdiču podtaknila več manjših požarov. Tudi tokrat, žal, ni izključeno, da je nova stihija sad človekove bolestnosti. Civilna zaščita je nad plamene poslala vsa razpoložljiva letala in helikopterje, pozno zvečer pa jim še ni uspelo premagati plamenov. Samo pred mesecem dni je območje Olbije zajel prav tako hud požar, v katerem je bilo pet mrtvih. Zublji so takrat uničili velike gozdne površine na jugu mesta.
Gasilci, ki so v Olbijo prišli z vsega otoka ter civilna zaščita, so že zgodaj popoldne ugotovili, da dobiva požar nepričakovane razsežnosti. Po 17. uri se je začel že nevarno bližati nekaterim turističnim naseljem na področju
San Pantaleo in San Antonio di Gallu-ra. Turisti so začeli panično bežati, verjetno pa je prav panika povzročila smrt devetih ljudi. Trije avtomobili, ki so jih pozneje odkrili karabinjerji, so namreč vozili v nasprotno smer požara, nenadoma pa jim je nov ogenj zaprl vsako pot. Potniki so tako zgoreli v avtomobilih, ne da bi jim lahko kdorkoli pomagal. Kaže, da so med žrtvami tudi trije otroci.
Plameni, ki so zajeli park hotela Nuraghe pri Olbii, pa so tudi tu preplašili številne turiste. V množičnem, neurejenem begu se jih je veliko opeklo, reševalci so govorili o desetinah ranjenih. Hotel so sicer pravočasno izpranih, prav zato, da bi »umik« potekal urejeno, nasveti gasilcev in ekip civilne zaščite pa menda niso zalegli. Kaže, da so ljudje brezumno tekali v vse smeri, nekateri pa se pri tem niso ločili od prtljage, kar je povzročilo še dodaten kaos. Štiri hudo opečene osebe so že prepeljali v specializirane bolnišnične oddelke.
Prefektura iz Sassarija je medtem že odprla posebno zbirno središče, kjer je mogoče dobiti najnujnešje informacije.
Včeraj pogreb bivšega predsednika italijanskih železnic
Umor Lodovica Ligata nosi pečat ’ndranghete
RIM - Mafija in ndrangheta, polititka in gospodarske spletkari-je, v bistvu pa le grenko spoznanje, da je italijanska država zdaleč prešibak nasprotnik mafijskih mogotcev. Premišljeni in hladnokrvno izvedeni umor bivšega predsednika italijanskih železnic Ludovica Ligata je odprl špranjo, v katero je mafija že zasadila količek, s katerim bo nadaljevala svojo drobilno akcijo demokratsih inštitucij, Italijanski politiki in sindikalisti so odločno reagirali na Ligatov umor, vendar so v svojih izjavah soglasno naglasili na potrebo, da se država končno mafiji postavi po robu.
Tokrat so mafijske organizacije dejansko nastopile kot le redkokdaj prej. V noči na nedeljo sta dva plačana morilca pripravila Ludovi-cu Ligatu zasedo. Bivši predsednik FS, ki je bil vpleten v afero »zlatih rjuh«, je v svoji vili v Bocaleju običajno sprejemal veliko gostov. Tudi v soboto je z njim in soprogo večerjalo osem ljudi. Malo po 2.00 sta dva gosta odhajala, zakonca Ligato pa sta ju pospremila do glavnega vhoda. Pred vilo pa sta čakala dva plačana morilca, ki sta počakala še odhod gostov, nato pa sta umorila Ligata s 26 streli. Morilca nista torej streljala izključno z namenom, da bi umorila bivšega parlamentar-
ca KD, pač pa sta hotela podčrtati dejstvo, da je šlo za demonstrativni umor.
Preiskovalci so prečesali vso okolico Bocaleja in Reggia Calabri-je, vendar zaman. Priprli so kakih 30 krajevnih mafijašev, Ligatova vdova Eugenia Mammana, ki je bila priča moževemu umoru, pa ni prepoznala morilcev. Včeraj je več kot 500 ljudi sledilo pogrebnemu obredu Lodovica Ligata. Vica, kot so ga imenovali prijatelji, pa bodo menda pokopali v Rimu, kjer bodo njegovo truplo tudi zažgali.
Na Ligatov umor so odločno reagirali komunisti, ki so izjavili, naj si parlament prevzame odgovornost za demokratsko varnost in spoštovanje pravic slehernega prebivalca italijanskega Juga. Socialist Salvo Ando pa je podčrtal predvsem dejstvo, da je Ligatov umor dejansko pokazatelj globokih povezav med mafijo in politiko, omenil pa je tudi možnost, (ki je karabinjerji dejansko ne zavračajo), da bi se bil lahko Ligato ukvarjal z ne povsem legalnimi posli. Poleg tega pa se Kalabrija pripravlja na »delitev« milijard, ki jih je država namenila »načrtu Reggio«, kar bi nedvomno lahko privedlo do novih spopadov z 'n-drangheto .
Zaradi razhajanj s stališči slovenskih komunistov
France Popit odstopil
Obtožnica proti Vllasiju
BOGO SAMSA
LJUBLJANA Včeraj se je za zaprtimi vrati sestalo predsedstvo CK ZKS. Govorili so o pripravah na prihodnjo sejo CK ZKJ, ki bo 11. septembra, ko bodo obravnavali priprave na kongres ZKJ.. Seja slovenskega CK pa bo 8. septembra in torej dan po zaključku beograjske konference neuvrščenih. Na njej bodo razpravljali o »idejno-političnih izhodiščih ZKJ in o oblikah političnega pluralizma v jugoslovanski socialistični samoupravni družbi in pismo Franceta Popita Centralnemu komiteju ZK Slovenije«.
Iz tega skopega uradnega sporočila izhaja, da je bilo na dnevnem redu predsedstva v obravnavi več zapletenih vprašanj in med njimi tudi pismo o odstavki Franceta Popita, člana CK ZKS. V sedem strani dolgem pismu je Popit v sredini avgusta kritično ocenil politiko slovenske Zveze komunistov in predvsem odnos do političnega plu-
NADALJEVANJE NA 2 STRANI
LJUBLJANA — Včeraj je okrožni javni tožilec iz Titove Mitroviče Spa-soje Zamfirovič predložil obtožnico proti Azemu Vllasiju in ostalim štirinajstim Albancem. Obtoženi so, da so z nekaterimi akcijami in s svojim celotnim delovanjem zagrešili kazniva dejanja usmerjena razbijanju bratstva in enotnosti, rušenju enakopravnosti narodov in narodnosti in ekonomskih osnov Jugoslavije, kar je imelo za posledico smrt več oseb, nevarnost za življenje ljudi in s čimer so zagrešili kazniva dejanja kontrarevolucionarnega razbijanja družbene ureditve, kar je kaznivo po členih 114 in 139 kazenskega zakonika SFRJ. Ta člena predvidevata kazen od deset let pa do smrtne kazni.
V nadaljevanju uradnega sporočila Tanjuga navajajo konkretnejše obtožbe in predvsem, da so štirje obtoženci krivi, ker so organizirali demonstracije lanskega decembra in štrajk rudarjev, vsi ostali pa kasnejše demonstracije, pri čemer sta izgubila življenje dva miličnika, ena oseba zaradi slučajnega zadetka in 22 demonstrantov. Navaja se tudi veliko število ranjenih miličnikov in demonstrantov.
Na tej osnovi in po tej logiki so obtoženci krivi za uvedbo izrednih ukrepov na Kosovu in za vso ogromno materialno škodo. Končno se v obtožnici zanika,' da gre za legitimno izražanje stališč in mnenj, temveč da so obtoženci vse to delali izven institucij sistema.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tudi Moldavci zahtevajo enakopravnost
MOSKVA — Po množični skupni manifestaciji v Litvi, Latviji in Estoniji, se je prebivalstvo v nedeljo dvignilo tudi v Moldaviji. V Kišinjevu, glavnem mestu republike, se je zbralo skoraj pol milijona ljudi, ki so zahtevali, da bi moldavščina postala uradni jezik. Zahtev po drugih oblikah avtonomije ali celo po odcepitvi od Sovjetske zveze zaenkrat ni bilo. Moldavski ježih spada v skupino latinskih jezikov in je zelo podoben romunščini, čeprav so Rusi v manjšini, pa je uradni jezik prav ruščina.
O tem, ali bo moldavščina postala uradni jezik, bi moral že prihodnji teden razpravljati moldavski vrhovni sovjet. Ze pred dnevi pa so delavci ruske narodnosti priredili nekaj opozorilnih stavk z namenom, da se uradnosti ruskega jezika ne spremeni. Ruski delavci so med drugim tudi predlagali, da bi bila ruščina skupni, medet-nični jezik, moldavščina pa naj bi imela uradnost omejeno znotraj republiških meja.
Moskovska Pravda, ki je prejšnje tovrstne manifestacije sprejemala z dokajšnjo popustljivostjo, pa je bila včeraj nenadoma zelo ostra. Moldavski protest so namreč odločno podprli tudi nekateri krajevni partijski voditelji, kar Moskvi menda ni ravno po godu.
V Villi Literno pogreb J. Mašila
RIM — V Villi Literno so včeraj pokopali južnoafriškega političnega begunca Jerrya Mašila, ki so ga neznanci umorili prejšnji četrtek. Pogreba so se udeležili številni politični in sindikalni predstavniki, prisotna je bila tudi evropska parlamentarka Dacia Valent ter človekoljubne organizacije, ki edine doslej konkretno pomagajo priseljencem iz Tretjega sveta. V žalnem sprevodu pa so bili tudi številni Masllovi tovariši, ki so prišli od vsepovsod. Preiskave o umoru, ki so še v teku, so doslej vzele v poštev 15 osumljencev, od teh je 8 mladoletnikov.
Vzporedno s pogrebom pa so se včeraj zvrstile tudi številne politične in kulturne pobude v korist priseljencem iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Tudi predlog, da bi za te priseljence uvedli zaprto število, je povzročilo precej polemik. Msgr. Ri-boldi je ta predlog močno obsodil, komunist Pietro Fassino pa je dodal, da bi bilo treba najprej ustrezno poskrbeti za priseljence, ki že bivajo v državi in izdelati nove zaščitne zakone zanje. Minister za delo Do-nat Cattin bo že danes sklical izreden sestanek ministrstva, na katerem bodo proučili možnosti o ustanovitvi posebne komisije za probleme vseh priseljencev.
Nasvidenje čez dve leti
V nedeljo se je s poroko zaključila 14. Kraška ohcet
«2.
(Foto Križmančič)
Vrh neuvrščenih se bo začel 31. avgusta
BEOGRAD — Podpredsednik zvezne vlade Dževad Mujezinovič je včeraj na tiskovni konferenci v Beogradu orisal potek konference neuvrščenih. Konferenca se bo namreč začela že 31. avgusta, ko se bodo sestali predstaviki zunanjih ministrstev na rangu veleposlanikov, ki bodo osvojili poročilo o vključevanju novih članov in govorili o dokumentih, ki jih bodo naslednjega dne predložili v razpravo zunanjim ministrom.
Zunanji ministri se bodo sestali 1. in 2. septembra. Njih zasedanje bo odprl zunanji minister Zimbaveja Natan Sa-mujarira, ki bo predlagal jugoslovanskega zunanjega ministra Budimirja Lončarja, da bo zasedanju predsedoval. Ministri bodo obravnavali načrt deklaracije, politično in ekonomsko resolucijo, dogovorili se bodo za način dela in za dokončen dnevni red vrhunskega zasedanja.
Sestanek na vrhu se bo pričel v ponedeljek, 4. septembra, ob 10. uri s plenarnim zasedanjem, ki ga bo odprl predsednik Robert Mugabe, nato pa bo zasedanju vse dni predsedoval jugoslovanski predsednik Janez Drnovšek. Sledili bodo govori vseh udeležencev po vrstnem redu, ki še ni do kraja dogovorjen in končno bodo sprejeli omenjene dokumente.
Po naporih Sovjetske zveze in neuspehu Arabske lige
Francoska diplomatska ofenziva v Damasku za rešitev libanonske državljanske vojne
ŽENEVA — Francoska diplomacija, ki je s pošiljanjem dokaj močnega vojaškega ladjevja v bližino libanonskih voda, sprožila navzkrižne ocene vojskujočih se taborov v deželi ceder, tokrat ponuja oljčno vejico. Nosi jo generalni sekretar zunanjega ministrstva Franpois Scheer, ki je včeraj dopotoval v Damask, nato pa se bo odpravil še v Bejrut ter prestolnice treh arabskih držav, ki skušajo posredovati v libanonskem sporu (Alžirija, Maroko in Saudska Arabija).
Pariz, ki že od julija, ko je prevzel predsedniško žezlo v zahodnoevropski dvanajsterici, krepi diplomatsko akcijo za spravo v Libanonu in mirovno rešitev celotnega bližnjevzhodnega problema, tokrat predlaga program treh točk. Prva narekuje prekinitev spopadov ter »uravnotežen dogovor«, ki naj prepreči pošiljanje orožja dvema libanonskima taboroma. Če je prvi del vsaj deloma tudi zadeva drugih držav, ki lahko pritisnejo na svoje libanonske »varovance«, je njen drugi del izkjučna odgovornost »zunanjih« dejavnikov, tudi držav, ki sedaj skušajo posredovati.
Zunanji minister Roland Dumas, ki je v nedeljo pozno popoldne, tik pred odhodom Frangoisa Sche-erja v Damask, razgrnil svoj mirovni plan, dalje govori o političnih reformah, poudarjajoč da gre za proces, ki je v prvi vrsti stvar Libanoncev samih. A pri tem ne gre zanemariti vloge tričlanskega odbora Arabske lige, ki je že prejšnji mesec predlagal nekaj političnih reform, s katerimi bi omenjali napetosti
da bo triumviratu uspelo spodbuditi dolgoročni dialog med libanonskima skupnostima in njunimi frakcijami.
Kot spodbudno gesto v tej smeri Pariz ocenjuje nedeljski nastop maronitskega krščanskega patriarha Sfeirja, ki je potrdil, da so ustavne spremembe neogibne, med drugim pa se je zavzel za zmanjšanje predsedniške oblasti in povečanje moči vlade. Oblast mora biti enakomerno razdeljena med obe skupnosti, vendar se je treba izogniti, da kristjani postanejo državljani druge vrste. In četudi pomeni delni prenos pristojnost od predsednika na vlado koncesijo muslimanskemu delu prebivalstva, ostaja Sfeir trden, da je treba ohraniti določila sedanje ustave (pri njenemu nastanku ne gre zanemarjati deleža Francije), da predsedništvo ostaja v maronitskih rokah. Temu določilu muslimanska stran nasprotuje že desetletja.
Največji zalogaj bo tretja točka Dumasovega plana, ki govori najprej o umiku sirskih enot iz Bejruta in njegovega širšega območja, v drugi fazi pa o odhodu vseh sirskih in izraelskih čet iz Libanona. Izrael ni bil nikoli pripravljen uveljaviti črke resolucij svetovne organizacije, ki so zahtevale umik njegovih čet iz Libanona, temveč si je pridržal nadzorstvo nad »varnostno cono« na jugu države. Prav prisotnost izraelskih enot je izgovor za Sirijo, da zavrača umik svojih vojakov (33.000).
Če se Francija pri sirskem delu tujih čet v Libanonu opira na sovjetsko posredovanje, kajti Moskva ima dobre stike z Damaskom, povrh pa še z Irakom, ki je pravtako eden pomembnih akterjev na libanonski sceni, bi na Izrael kvečejmu lahko pritisnil Washington. Pariz je z gostitvijo Jaseraja Arafata izgubil del zaupanja Izraela, vloga ZDA pa še ni povsem jasna. Sobotni telefonski pogovor med Franco-isom Mitterrandom in Georgeom Bushem ni prinesel novosti.
A za sedaj ne kaže gledati predaleč v prihodnost razmetavanja libanonskega klobčiča. Pošiljanje ladjevja v bližino Libanona je zdramatiziralo vzdušje, vendar je umik dveh ladij iz »reševalno-zaščitnega konvoja« ter patruljiranje letalonosilke Foch bliže ciprski kot libanonski obali skupaj s premikom ameriških in sovjetskih ladij po pariškem mnenju pomirilo libanonske nasprotnike. Francoski komentatorji sedaj zagotavljajo, da je bil odhod francoskega ladjevja v jugovzhodno Sredozemlje sestavni del diplomatske akcije, z določeno primesjo bluffa, a se je vendarle dobro izteklo, ker sta velesili sledili pariški pobudi.
V Parizu sedaj poudarjajo predvsem komplementarnost diplomatske akcije Francije in Sovjetske zveze, ki naj bi omogočila prekinitev spopadov in predah, v katerem bi nato nastopil arabski posredniški triumvirat.
BOŽO MAŠANOVIč
Miting vojvodinskih kmetov je izpadel kot poskus rušenja Markovičeve vlade
BEOGRAD Pred parlamentom v Beogradu se nadaljujejo mitingi. Tokrat so prišli protestirat kmetje iz nekaterih delov Vojvodine, ki niso zadovoljni s kmetijsko politiko Markovičeve vlade. Na to, da bodo prišli v Beograd, so opozorili že julija, ko so računali, da bodo dobili široko odporo kmetov iz drugih republik. Te podpore pa ni bilo. lovenski, hrvaški, bosanski in makedonski kmetje so se odločno izrekli proti mitingaškemu načinu reševanja težav. Tudi precejšen del vojvodinskih kmetov meni, da je treba počakati, kakšne ukrepe pripravlja zvezna vlada jeseni.
Ponavadi so ta zborovanja bolj množična, tokrat pa se jih je zbralo le okoli dva tisoč, pa še med njimi je bila vsaj tretjina Beograjčanov, kar se je pokazalo okoli 18. ure, ko jih je zalila močna ploha in so »domačini« zbežali domov, ostalo pa jih je še kakih osem sto, ki so čakali, da se jih bo usmilil kdo od zvezne vlade in se pogovoril z njimi.
Sicer pa je bil scenarij včerajšnjega mitinga podoben vsem dosedanjim. Tudi kmetje so se obilno »oborožili« s slikami Slobodana Miloševiča in še nekaterih srbskih voditeljev. Prinesli so tudi vrsto transparentov. Na enem od njih je bila narisana Jugoslavija, kjer je bilo na območju republike Srbije in Črne gore narisano lepo rdeče jabolko z jugoslovansko zastavo, nedozorelo jabolko se je znašlo na območju Makedonije in Bosne in Hercegovine (ti dve republiki sta namreč v večini političnih odločitev v Jugoslaviji precej neopredeljeni), medtem ko je bila čez Slovenijo in Hrvaško narisana gnila hruška. Ta transparent torej jasno priča o nosilcih politike, ki so organizirali ta miting.
čeprav je več govornikov na tem mitingu dejalo, da nočejo zrušiti jugoslovanske vlade, pa si tega mitinga ne moremo razlagati drugače. Kmetje so namreč zahtevali, da omogočijo poceni hrano, davčne olajšave za repromaterial, kmetijske rezervne dele, opremo in dizelsko gorivo, zaustavitev inflacije in podobno. Srbska politika, ki ji Markovičeva tržna usmeritev seveda ne ustreza, saj bi lahko pokopala dobršen del njihovega neproduktivnega gospodarstva, namreč že dalj časa prek časopisov in drugih medijev ščuva ljudi proti vladi. Tako so bili včerajšnji udeleženci mitinga do Markoviča celo žaljivi. Ko so ga pozivali, naj pride k njim, so vzklikali: »Hočemo trenerja!« Ante Markovič je namreč, pred meseci figurativno dejal, da bo delal z ekipo, ki ji zaupa, on pa da bo njen trener. Sicer pa to ni bila edina žalitev. Zvezno vlado so imenovali čebulo, kar v teh krajih pomeni podcenjevanje, vzklikali so ji: »Lopovi!« in podobno. Ob devetih zvečer se je pojavil zvezni minister za kmetijstvo Stevo Miranič, ki je zbranim kmetom rekel, da je zvezna vlada že sprejela ukrepe za izboljšanje družbene-a sektorja v kmetijstvu in da si prizadeva za izenačitev ružbenega in zasebnega sektorja. Dejstvo, da so tako splošne besede zveznega ministra za kmetijstvo umirile udeležence demonstracij in da so sklenili, da bodo na rezultate počakali do 5. oktobra, priča o tem, da je bil ta miting organiziran sam zaradi sebe, oziroma da je bil to le eden oa številnih srbskih pritiskov na Markovičevo vlado.
JANJA KLASINC
Vodna ujma pustošila Slovenijo in Hrvaško
LJUBLJANA — Na Kozjanskem in v Halozah, najbolj nerazvitih predelih Slovenije, je narava nesrečnim ljudem očitno napovedala vojno. Lani ta čas so domačini po kozjanskih zaselkih trpeli zardi katastrofalne suše, letošnje poletje pa jim je v noči na ponedeljek prineslo že peto neurje.
Najhuje je bilo 19. avgusta, ko so podivjane vode sicer pohlevnih potokov preplavile bregove in odnašale s seboj vse, kar jim je prišlo na pot. Potem se je vsula še toča, ki je do konca oklestila poljščine, vinske brajde in sadovnjake. Razmočena zemlja je začela drseti po strminah in za sabo puščala zevajoče rane plazišč.
Ljudje iz Haloz in Kozjanskega (neurja so sistematično obdelovala zdaj ta, zdaj oni predel v posameznih občinah, v glavnem pa pustošila predvsem v najbolj revnih krajih) si sploh nimajo časa oddahniti: brž ko stečejo akcije za odpravljanje posledic ujme, že se znova vlije in ves trud je zaman. Zadnje deževje je spet izničilo vse, kar so
v udarniških akcijah zadnjih deset dni storili vojaki, gasilci, cestarji in gradbeniki. Zato so v Sloveniji vse pogostejši predlogi, naj bi republika vsaj del sredstev, ki jih odvaja za nerazvite republike in Kosovo, preusmerila za sanacijo posledic katastrofe v nerazvitih predelih Slovenije.
Narava v svojih neusmiljenih pustošenjih »ne pozabi« tudi hrvaškega Zagorja in Zagreba. Hrvaško prestolnico je zadnje deževje zalilo s 47 litri padavin, kar je pnovno povzročilo zalivanje podvozov, kleti, tovarniških skladišč in zastoje v prometu. Neurje je tokrat pustošilo tudi po Kvarnerju, zlasti veliko škodo je povzročila na južni strani otoka Krka tamkajšnja Velika Rika, edina reka na tem področju, je ogrozila mesto Baška in kamp Zab-lače: v morju se je znašlo več avtomobilov in prikolic. Ogrožene turiste so evakuirali v hotele, medtem ko cesto, ki jo je neurje uničilo nekje med Omiš-ljem in Baško, še popravljajo. (Z. Š.)
nadaljevanje s 1. strani_________
e Rasizem
V	Italiji se torej pojavlja rasizem, ki je, v Franciji z Le Fenom in v Nemčiji z novonastalo republikansko stranko, dobil tudi politične razsežnosti. Pojavlja se med širokimi plastmi prebivalstva. To sicer ni ničesar novega, saj je v nekaterih krogih rasizem pričujoč tudi do ljudi druge narodnosti in jezika, ki žive v mejah države. Nekateri se ob vsaki priložnosti rasistično obnašajo do nas Slovencev, do Nemcev na Južnem Tirolskem, do frankofonskih državljanov v Dolini Aoste. Tudi to ni ničesar novega, saj so v nekaterih vodilnih listih v Rimu in v Firencah v drugi polovici prejšnjega stoletja o francosko govorečih ljudeh v Aosti pisali, da so to manjvredne živali, nekaj podobnega so pisali o Slovencih in Nemcih potem ko so ti po prvi svetovni vojni prišli v sklop enonacionalne države. Marsikdo o nas enako misli tudi danes.
V	prihodnjih letih bo vprašanje priseljencev iz Afrike in Azije vedno bolj prisotno v italijanskem in zahodnoevropskem svetu. Domačini nočejo več poprijeti za manj plačana in manjvredna dela, priseljenci pa se lotijo vsakega dela, tudi za še tako nizko plačo. Lačni so, v domovini, ki so jo zapustili so lačne njihove družine. Sitim ljudem v Evropi je sicer prijetno, da jim nekdo drug opravlja težaška dela, ni pa jim, da bi ti temnopolti ljudje sedeli poleg njih v gostilni ali v avtobusu.
• Popit odstopil
ralizma. Uvodoma izhaja iz nekaterih načelnih stališč tržne gospodarske usmeritve in še zlasti možnosti različnega lastninskega sistema. Ključno sporno vprašanje pa je, po njegovem, v političnem pluralizmu, ki prehaja na parlamentarni sistem, z več strankami in v tej zvezi tudi do razgovorov na vrhu, ki so že škodljivi. Glede odnosov v federaciji pa je Popit oster do poskusov unitarizma in v tej zvezi torej odločno podpira slovensko partijo in slovenski narod v naporih, da se ohrani sedanja avnojska ureditev Jugoslavije.
Popitovo pismo in njegova napoved, da bo izstopil iz CK ZKS, je odraz globokih demokratičnih sprememb slovenske družbe, odraz njene moči in ne šibkosti, kot bi to hoteli nekateri razlagati v Sloveniji in kot bo to prav gotovo reakcija na Jugu. Partija ni monolitna, ker ne more biti, saj je to živ organizem, ki mora upoštevati različne družbene usme-
ritve, ideološke tokove, dejanske potrebe in odnose. Zato izgineva zastarela centralistična partijska logika in z njo prihaja tudi v Zvezi komunistov do vedno bolj živahne izmenjave mnenj, do notranje dialektike, do katere ima prav gotovo vso pravico tudi tako ugleden in zaslužen slovenski politik, kot je France Popit. V tej zvezi je bilo v slovenski javnosti več kritik, ki so že mejile na obrekovanja in sklicevanja na tako imenovane »zdrave sile«, ki naj bi bile nekaki Rahmani Morine ali Vasiliji Bilaki, ki bi pripravljale neostalinistični slovenski državni udar, ali bi bili celo objektivni zavezniki centralistično in neostalinistič-nega Miloševičevega političnega projekta. Nič tega ni seveda res in vsaka taka natolcevanja so neutemeljena. Stvari so mnogo bolj zapletene, ni pa nobenega dvoma, da starejši ugledni slovenski politični delavci spremljajo sedanje dogajanje kritično, s svojega zornega kota, toda razčlenjeno, ni nobene enotne fronte, vsi pa imajo v bistvu do kraja odklonilen odnos do srbskega nacionalizma in neos-talinizma. V Sloveniji skratka ni Bilakov, je pa živahen politični proces, ki ima tudi svojo skrajno tradicionalno levico.
• Obtožnica
Pri tem sporočilu sta zanimivi dve stvari. Obtožnica je izključno politična in celotno besedilo do kraja ustrašujoče. Sporočili pa so jo včeraj, ko se je neuradno pričelo zasedanje neuvrščenih. Ta sinhronizacija najbrž ni slučajna, saj priča, da se srbsko vodstvo boji zelo možnih novih izgredov na Kosovu in skuša zato tudi na tak način ustrahovati Albance.
Dopisnik britanske televizijske agencije News Network iz Kopra je po objavi obtožnice v Zagrebu intervjuval Željka Olujiča, vodjo sedemčlanske odvetniške ekipe, ki brani Vllasija in ostale. Po Olu-jičevem mnenju se uresničuje »vnaprej določen načrt, ki naj množicam zagotovi grešnega kozla«. To se nanaša na Milo-ševičevo obljubo mitingašom v Beogradu, da bodo aretirali in sodili pobudnikom albanskega upora. Olujič je tudi napovedal, da bo obramba storila vse, da bo proces javen in se ne bo pustila vstra-hovati in pogojevati.
V tej zvezi je bilo v zadnjih dneh več sestankov, na katerih so ponovno govorili o nujnosti, da zaostre diferenciacijo. Govorili so o novih represijah in med drugim, da povzroča največjo škodo dejstvo, da se na primer albanski pisatelj Rugova še vedno svobodno sprehaja po prištinskih ulicah.
(B. S.)
CTEE01/1
30. AVGUST 89
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
Naložba, vezana na evropsko denarno enoto
CTE so italijanski državni efekti v ECU (Eu-ropean Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti.
Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo.
VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DTTALIA, ISTITUTO BAN-CARIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, CREDITO ITALIANO, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA EUROMOBILIARE, CASSA Dl RISPARMIO DEL-LE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITA-LIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALI ANE, CITIBANK N. A., BANOUE PARI-BAS, REPUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK, BANOUE NATIONAL DE PARIŠ, CHASE MANHATTAN BANK, MORGAN GUARANTV TRUST CO. NEW YORK.
So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi "alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 28. avgusta.
»Banke agenti« lahko prevzemajo v podpis tujim državljanom neposredno v ECU.
CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe.
Emisijska cena v ECU
V podpis 30. in 31. avgusta
Obrestna
mera
Rok
100%	9,65%	5 let
CTE
EVROPSKA NALOŽBA
Delegacija salzburškega parlamenta pri Biasuttiju in Solimbergu
VIDEM - Delegacija salzburškega parlamenta, ki jo je vodil predsednik Helmuth Schreiner se je včeraj mudila v Vidmu in se srečala s predsednikoma deželnega sveta F-JK Solimber-gom in odbora Biasuttijem. Na sestankih je tekla beseda o številnih vprašanjih skupnega interesa. Govor je bil o zahtevi Avstrije glede vstopa v Evropsko skupnost, predvsem pa o možnosti, ki jih nekaj mesecev od tega imajo avstrijske dežele, da lahko v okviru bilateralnih odnosov in v mejah točno začrtanih pristojnosti sklepajo sporazume z obmejnimi in tudi drugimi deželami, ne da bi te sporazume moral potrditi dunajski parlament.
Govor je bil tudi o delovni skupnosti Alpe-Jadran (Salzburška je aktivni opazovalec in bi želela postati aktivni član skupnosti) in o problemu prevozov, predvsem o dolgoletnem problemu predora na Pločah (Plockenpass-Monte Croce Camico).
Vsekakor je bilo poudarjeno, da so dosedanji odnosi med obema deželama doslej sloneli na prijateljskem sodelovanju in da je treba po tej poti tudi nadaljevati in v tem sklopu reševati probleme, ki se pojavljajo. Predsednik deželne uprave Biasutti pa je s svoje strani še posebej podčrtal, da je v okviru medsebojnega sodelovanja še posebej potrebno korektno informirati in sensibilizirati javnost o najbolj perečih vprašanjih, kot je na primer predor na Pločah, gradnji katerega je F-JK vedno polagala veliko turistično važnost.
Zmeda v Sloveniji pred začetkom pouka
Kdaj prvi dan v šolo?
KOPER — Se bo pouk v novem šolskem letu začel v petek, prvega septembra ali v ponedeljek, četrtega? To je pred skorjašnjim začetkom najpogostejše vprašanje, ki po nepotrebnem povzroča zmedo in slabo voljo pri učencih in njihovih starših, prav tako pa tudi v šolah samih, kjer morajo odgovarjati na številne telefonske klice.
Začelo se je pravzaprav zaradi dejstva, da je v letošnjem koledarju prvi september prav konec tedna. Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v Ljubljani so mnogi naslovili svoja razmišljanja o tem, ali je smiselno začeti pouk prav v petek, ko se mnogi šele vračajo z dopusta, ko morajo številni učenci v srednje šole daleč od doma le zaradi nekaj začetnih ur prvega dne pouka in podobno. Glasni so bili tudi zagovorniki začetka v petek, zlasti so predlagali to za osnovne šole, češ da se otroci lažje privadijo in po "družinskem vikendu" resneje startajo v novo šolsko leto.
Po besedah predsednika Komiteja doktorja Ludvika Horvata v republiškem upravnem organu nimajo posebnih pristojnosti, da bi odločili o prvem
V F-JK začetek 21. septembra
TRST — V F-JK se bo šolsko leto začelo 21. septembra. Šolskih dni bo 204. Božične počitnice bodo od 23. decembra do 7. januarja, velikonočne pa od 12. do 18. aprila. V vsaki občini bodo šole imele še po en pouka prost dan na praznik patrona.
šolskem dnevu. Zakon določa čas trajanja šolskega leta od prvega septembra do 31. avgusta in narekuje znotraj teh dveh datumov tudi pouk, ki se mora končati do 25. junija. Tako pravilnik za osnovno šolo, za srednje pa ga še ni, četudi ga spremembe zakona predvidevajo.
Na šolah samih torej je, da se same odločijo, kdaj začeti. V republiškem Komiteju svetujejo, enako tudi v koprski enoti Zavoda za šolstvo, da bi srednje šole začele v ponedeljek, 4. septembra in se tako izognile stroškom prihoda učencev iz številnih tudi oddaljenih krajev. Osnovne šole, ki zajemajo določene in bližnje šolske okoliše, pa naj bi učence sprejele že v petek, kar še posebej toplo priporočajo za prvošolce, ki bodo prvič prestopili šolski prag.
Znano je že, da bodo koprske osnovne šole po navodilu občinskega komiteja za družbene dejavnosti začele pouk v petek, tako bo tudi v izolski šoli Vojke Šmuc. V petek bodo v šolo prišli tudi vsi učenci osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom v Izoli, Kopru in Piranu. Potrdili so tudi že ponedeljkov začetek za koprske srednješolce in za učence Srednje gostinske in turistične šole v Izoli. Sicer pa je pričakovati, da bodo o prvem šolskem dnevu zadnjo besedo rekli tudi drugod in svoje odločitve zapisali v obvestilih na šolskih vratih.
Še ena izkušnja več, bi lahko zapisali, s krivdo v koledarju! Ali pa vendarle v ljudeh samih, ki petka na prvi september 1989-ega leta niso odkrili že prej, pred iztekom preteklega šolskega leta. Takrat je bilo namreč še dovolj časa, da bi se o prvem dnevu pouka dogovorili in prihranili veliko slabe volje, pa tudi moči in časa.
MIRJAM MUŽENIČ
V
V nedeljo v Sebreljah odkritje spominske plošče
IDRIJA — V nedeljo, 3. septembra, ob 16. uri bodo v Šebreljah ob 45-letnici vojaškega šolstva NOV in POS ter ob krajevnem prazniku Šebrelj svečano odkrili spominsko ploščo oficirski šoli slavnega IX. korpusa NOV in POJ. Slavnostni govornik bo Lado Pohar, podpredsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije.
V kulturnem programu bodo sodelovali domači šolarji in mešani pevski zbor, po odkritju spominske plošče pa bo tovariško srečanje ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka
Občinski odbor ZZB NOV Idrija, odbor skupnosti borcev vojaškega šolstva NOV Slovenije, družbenopolitične organizacije in svet
V Pulju seminar za italijanske učitelje
PULJ — V Pulju se bo jutri začel didaktični seminar za učno osebje italijanskih osnovnih šol iz Istre in z Reke. Pobudo za seminar je dala Unija Italijanov iz Istre in z Reke s sodelovanjem inštituta za izobraževanje republike Slovenije.
krajevne skupnosti Šebrelje vabijo borce in aktiviste NOB, še zlasti one iz zamejstva, ki so se mudili na Šebreljskem, da se udeležijo slavnosti.
Prebivalci Šebrelj so veliko prispevali med NOB, zaradi česar so nemški vojaki 10. junija 1944 pobili pet vaščanov in zažgali vas; zgorelo je 68 stanovanjskih hiš in vsa pripadajoča gospodarska poslopja.
V	kraju Podstanajca, ob lazu Za-bržnice, so partizani avgusta 1944 zgradili barake. V teh barakah je 5. septembra 1944 začela pouk partijska šola za Primorsko in Gorenjsko. Do 25. marca 1945 se je zvrstilo sedem tečajev. Med zadnjo ofenzivo so se tečajniki 25. marca 1945 umaknili, Nemci pa so barake našli in jih požgali. Partijsko šolo sta vodila Jože Lesar in AnicaZrimšek.
V	Šebrelj skem vrhu, v gozdu pri kmetiji Pisance je bila od julija 1944 do konca vojne pokrajinska uprava vseh partizanskih tehnik in tiskarn na Primorskem. Najprej jo je vodil Ciril Lukma-Anjo, od začetka leta 1945 pa Martin Kokalj-Aleš.
Pri domačiji Andreja Rjavca v Grapi na Šebrelj skem vrhu pa je bil sedež primorskega mladinskega vodstva med NOB.
V	hiši pri Osredkarju pa je bilo v letih 1943-44 dalj časa pokrajinsko poveljstvo VOŠ in OZNE.
JOŽE OBLAK
Slovenci so se v nedeljo oddolžili zaslužnemu gorniku, ki je za seboj pustil neizbrisne sledove
Na Dovju odkrili spomenik triglavskemu župniku Jakobu Aljažu
DOVJE (JESENICE) — Čudovit sončen dan je v nedeljo spremljal na Dovjem pri Mojstrani slovesno odkritje spomenika triglavskemu župniku Jakobu Aljažu, ki je točno pred 100 leti prišel za župnika v to faro. Veličastne manifestacije slovenskega planinstva in slovenstva nasploh se je udeležila več tisočglava množica, ki je prispela v ta krasen kotiček gorenjske dežele iz vse Slovenije in iz zamejstva.
Jakob Aljaž, narodni branitelj, planinski organizator, skladatelj in zborovodja ima torej svoj bronasti spomenik, ki ga je upodobil žal pred nekaj dnevi preminuli srbski akademski kipar Nebojša MitriČ. Pomnik Aljažu stoji ob glavni cesti, ki povezuje Jesenice z Gornjesavsko dolino, torej na vidnem mestu, odkoder zre v svoj ljubljeni Triglav.
Slavnostni govornik nedeljske manifestacije je bil ugledni slovenski pisatelj, politik in kulturni delavec dr. Natjaž Kmecl, ki je med drugim povedal o župniku Aljažu: »Prav pa je, če si °b tej slovesni uri prikličemo v zavest, *aj vse nam ta spomenik sporoča in Raroča. Ne samo zamaknjenja in blagoslova, kakor kaže Aljaževa roka, ki ^ je samodejno vzdignila proti Trig-avu, to so tudi dolžnosti, ki nam jih stari triglavski gospodar, kot dedičem
nalaga.
Tam okoli leta 1896, ko je njegovo delo bržkone doseglo vrhunec in slo-v®nska planinska organizacija najbrž odločilno utrditev, ko je že leto dni tal stolp na vrhu Triglava, so ga slovenski študentje v Gradcu prosili za akšne pesmi, ki bi jih prepevali s hrvaškimi prijatelji v skupnem društvu }°ga. Iz pobude je nastala znamenita Planinska himna Oj Triglav moj dom. kupaj s partituro jim je poslal še 20 ^ark za pijačo, da bi jim pesem lažje { ® lz grl, obljubo brezplačnega preno-
vanja v novem triglavskem domu, r »ga je prav takrat zgradil, in pa spo-
cii° je p0gumno držimo slovensko jaz V°' v't ste mladi čvrsti bojevniki, v > Pa že veteran, pa če treba, grem še
Poveri!,da?jd™ Pol°?at? Pa i.e Kmecl
na Qai sledeče: »Aljaž m njegovi so očuvali Triglav pred tujci, mi pa da 61110 sedaj najti moči in modrosti, shio 4 obvaruielI1o sami pred seboj. Saj par, res razglasili Triglavski narodni ti, t znamenje svoje odgovornos-tihe a še dolgo med nami ne bodo n6t. Stave, ki se jim zdi to neumno in ker v. eno, ki mislijo da ga je škoda, in , t lahko v njem zidali elektrarne
»S?*1
njem
a pitne vode, ko jo tisto pred heoZ11. sPorti zamažemo. Da bi lahko gotgleno gradili ceste, zravnali cele llteihn smučišča, v puščave, mi pa se •ho § ° Park. Ampak, ljudje božji, razri-tfih ne. ?lavovo kraljestvo, pa bo tudi
v. , o*uvu iviuijcntvu, pa uu luvii
Sveta gj naj lepših delov slovenskega VnUke S-7°, v franže, za nas in za naše
$4°..™, ~™
Tp 'kdaj moramo zato biti vsi Aljaži.
(Javcj ^°d Triglavom ne živimo kre-a vhiltl Pretepači, vendar tudi po-a® $e ^nastavljale! ne. Tisti, ki očitajo, dve leti osorno obnašamo, naj
Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl (levo), tisočglava planinska množica, ki je sledila proslavi (v sredi) in Ciril Zlobec (desno), ki je odkril spomenik (Foto M. Čubej)
se spomnijo, da nam že osem let stopnjevano brusijo v obraz takšne, ki bi jim ne mogli reči bratske. Ampak danes smo predvsem in brez oblačka sprenevedanja globoko hvaležni srbskim prijateljem in umetnikom za veliko in lepo gesto. Ne kot Gorenjci, ker je bilo zastonj, temveč kot ljudstvo, ki si je prav zdaj iz svoje najbolj pristne življenjske drže izbralo za himno pesem z verzi o prijateljih, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo.
Mogoče se bo spet kolerično zganjal tudi veliki spoštovani, pa tudi že nekam zmedeni starec in današnje slavje proglasil za ponoven dokaz kle-
rikalno komunistične zarote. Treba bi mu bilo povedati, naj za božjo voljo ločuje med klerikalizmom in krščansko kulturo, med spoštovanjem pravice do verovanja in poklica ter inkvizi-torstvom, ki si po nemarnem in pregrešnem prisvaja Kristusa prav tako kot kak politbrikrat Jugoslavijo in revolucijo. Aljažev spomenik, ki ga danes odkrivamo skupaj srbski umetniki in slovenski planinci, požrtvovalni krajani vseh nazorov in prepričanj, verniki in ateisti, gospod nadškof in jaz, ki prihajam iz predsedstva Genialnega komiteja, je tako tudi spomenik medsebojnega razumevanja, človečnosti, spoštovanja in priznanja številnih, trajnih skupnih vrednost.
v
predsednik častnega odbora in podpredsednik Republiške konference SZDL Ciril Zlobec, ki se je med drugim javno "opravičil", da še ni bil na vrhu Triglava. Dejal je tudi, da Aljaž presega simbol planinstva, kajti v vseh, ki kakorkoli živimo z večno zaskrbljenostjo Slovencev za svojo usodo, za prihodnost in častno sedanjost, je postal in je bil že od vsega začetka simbol teh naših prizadevanj.
Nato je spregovoril še ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojz Šuštar, ki je pred osrednjo prireditvijo daroval zahvalno mašo v cerkvi sv Mihae-
Aljažev spomenik je odkril in izročil varstvo članom PD Dovje-Mojstrana
la na Dovjem, ki je med drugim dejal, da je Aljažev spomenik sporočilo in naročilo in obveznost za vse Slovence.
Med proslavo so med drugim tudi sprejeli sklep, da postane Aljaževa vsem prav dobro znana pesem Oj Triglav moj dom slovenska planinska himna.
Za pester program osrednje proslave so prispevali tudi združeni pevski zbori jeseniške občine, mešani pevski zbor glasbene matice, pihalni orkester jeseniške železarne in recitatorja gledališča Tone Čufar z Jesenic. Planinski' praznik se je nato preselil v bližnjo Mojstrano, kjer je bil na sporedu Dan Triglavskega narodnega parka.
MARKO CUBEJ
Šmarska cesta-bližnjica v nesrečo
Pilot umrl pri Divači
DIVAČA — V nedeljo ob 15.35 je ob vzletišču Gaberk pri Divači strmoglavilo motorno letalo utva 75, ki ga je pilotiral 47-let-ni Rudolf Jerak iz Kozine, član Aero kluba Postojna. Pilot je po strmoglavljenju umrl. Nesreča se je zgodila na letalskem pikniku ob prazniku sežanske občine.
Rudolf Jerak je malo pred nesrečo vzletel in potegnil za seboj jadralno letalo, ko pa ga je odpel, je naredil še krog nad vzletiščem in nati iz neznanih razlogov strmoglavil. Na srečo ni padel na vzletno stezo, okrog katere je bilo zbranih več kot 1000 ljudi, ampak nekaj deset metrov stran, tako da se je ob nesreči huje in laže ranilo še šest ljudi. Včeraj so si prizorišče nesreče ogledali predstavniki zvezne letalske komisije iz Be-ograda.	u. §.
KOPER — Na Šmarski cesti je v soboto ugasnilo še eno življenje -že sedmo v dobrem letu. Kako nevarna je ta bližnjica, ki povezuje slovensko in hrvaško Istro, zgovorno pričajo podatki, ki so jih zbrali koprski prometniki. Od 20. maja lani do minule sobote se je na tej cesti zgodilo 30 hujših prometnih nesreč, v katerih je sedem udeležencev umrlo, 26 se jih je huje in 16 laže ranilo. Tretjina hudih nezgod se je zgodila na odseku dolgem manj kot kilometer, na začetku vzpetine proti Paderni, kjer se cesta z dveh razširi na tri vozne pasove. Dvema tretjinama nesreč sta botrovali neprimerna hitrost in spolzko vozišče. No, ravno ob dežju postane ta bližnjica skozi Istro bližnjica v nesrečo!
Že dolge številke kažejo, da s Šmarsko cesto nekaj ni v redu. In da vse ni v redu je poznano tako prometnikom, koprskemu cestnemu podjetju kot tudi republiškemu ko-
miteju za promet in zveze. Razen prometnikov, ki imajo to nehvaležno delo, da seštevajo žrtve in s posameznimi akcijami merjenja hitrosti skušajo le omiliti posledice, nihče drug ne ukrepa.
Kaj je narobe s Šmarsko cesto, ki so jo zgradili pred desetimi leti? Gradbinci so tedaj na tej cesti uporabili novo tehnologijo (menda švedsko), tako da so traso pokrili le z eno plastjo posebnega asfalta. Z leti se je vrhnji del tako obrabil, da se zaradi gladkih drobcev kamenja, ki je pomešan v asfaltu, ob vsakem deževju cesta spremeni v drsalnico, ki je prava past za nepoučene šoferje, ki so prepričani, da vozijo po "normalni" asfaltni cesti. Zato tudi ni čudno, da je med žrtvami Šmarske ceste največ tujcev in naših voznikov, ki te ceste ne poznajo.
Kaj je bilo doslej storjenega, da bi voznike opozorili na nevarnost, sta le dva prometna znaka (v Šalari
in pri bencinski črpalki v Šmarjah), ki ob dežju omejujeta hitrost na 50 kilometrov na uro. Ob analizah nesreč pa se je izkazalo, da je tudi ta hitrost prevelika, če na primer voznik pritisne na zavoro, saj s tem dobi vozilo le še pospešek, krmilo pa postane neposlušno. Zato se tudi prometniki bojijo vsakega dežja in bi Šmarsko cesto najraje zaprli za promet.
Rešitev je le nova asfaltna prevleka, za kar bi po zatrdilih odgovornih s koprskega cestnega podjetja po današnjih cenah stalo precej več kot milijado. Tega denarja pa cestno podjetje nima, na problem Šmarske ceste pa že nekaj let zaman opozarja skupnost za ceste Slovenije. Kljub opozorilom in srhljivim številkam pa Šmarska cesta še naprej ostaja nevarna. Čeprav se natančno ve, kdo je odgovoren za tako stanje, nihče ne ukrepa. Kot da človeška življenja nič ne štejejo.
IZTOK UMER
Ženina in nevesto je spremljalo 250 noš, vzklikalo pa jima je okrog tri tisoč gledalcev
Tudi letošnji kraški "ohcetarji" so imeli z vremenom kar precej sreče. Po sobotni celodnevni plohi, ki je postavila pod vprašaj ne le udeležbo noš (ki bi jih bilo pod dežjem res škoda pokvariti), ampak celo izvedbo ljudskih "obredov" na odprtem, so se svatje v nedeljo zjutraj prebudili ob sijajnem vremenu, ki je letošnjo 14. Kraško ohcet spremljalo vse do popoldneva. Nedeljsko vreme je bilo kot naročeno: kljub pripekanju sonca je bila namreč temperatura dovolj zmerna, da so svatje lahko prenesli tudi najbolj vročo nošo in da so brez večjih težav dali duška svojemu veselju. Sijajno vreme je privabilo na Repentabor nadpovprečno število noš - okrog 250 jih jeiz vseh krajev tržaške pokrajine od Skednja do Sv. Ivana in Barkovelj, da ne govorimo o kraških "ohcetarjih") prišlo proslavljat letošnja kraška novoporočenca ter Dunji in Davorinu pripravilo ob izhodu iz cerkve res slavnostni špalir.
Ženin Davorin se je s svati odpravil po nevesto na Col kar dobro uro pred začetkom obreda. Okrog 9. ure so se pred Kraško hišo v Repnu zbrale namreč prve noše, ki so ženina pospremile do nevestinega doma na Colu, to je do "Stršinove" domačije. Med potjo jih je s frajtonarco bodril ženinov prijatelj Renco, ki je z glasbo skušal 'utišati" njegove mračne občutke ob zapuščanju "ledih stana".
Na Colu, kjer se je zbrala pravcata množica noš, sta nevestina "mati" Mara in "cfče" Alojz pogostila in okrepčala svate. Čakajoč na nevesto so se svatje sladkali z dobrimi domačimi stravbami" in s "fanclji", ki so jih najpogumnejši zalili tudi z domačo kapljico. Ko sta bila veselje in petje na višku, se je na pragu prikazala nevesta Dunja, njen prihod pa je še podžgal razpoloženje prisotnih, ki so skušali "potolažiti" nevestine starše, katerim so solze silile v oči.
»S’m obljubu, da b'm pršu in zdej sem tle,« je dejal ženin, ki je na ta način zahteval nevesto zase. "Oče" Alojz, ki je ženinu zagotovil, da se bo z nevesto »dobro j'mu«, pa je imel nalogo, da potolaži tudi razžaloščeno mater. »Tu je v'lika žalost,« ji je dejal, »ma muormo b't krajžni.«
Nasmejana zaročenca, ki se pred obredom drug drugega nista smela dotakniti, sta prijela vsak svoj vogalček belega robčka in se podala na strmo pot, ki od Cola pelje do kamnite cerkvice na Tabru. Spremljal ju je dolg pisan in veselo razpoložen sprevod svatov, med katerimi je bilo tudi mnogo majhnih otrok, ki so bili prav tako kot odrasli oblečeni v nošo oziroma v "kamižolo". Na cesti s Cola je svate pričakala velika praznična množica, ki si je prišla ogledat Kraško ohcet in je veselo vzklikala »Živjo ohcet!« (med občinstvom je bilo tudi nekaj predstavnikov oblasti, med njimi predsednik Pokrajine Crozzoli, pokrajinski odbornik za turizem Del-
to Russo, deželni odbornik za turizem Francescuto in podprefekt Vergone).
Potem ko so se svatje in zaročenca na dvorišču cerkve nastavili številnim "poklicnim" in drugim fotografskim objektivom, je sprevod krenil v cerkev, kjer so ob vstopu zaročencev zadonele orgle s starim ljudskim napevom. Župnik Anton Bedenčič, ki je še pred začetkom obreda poudaril, da Kraška ohcet simbolizira vse slovenske, zlasti pa kraške poroke, je v pridigi dejal, da je tradicija bogastvo, iz katerega črpamo vse naše življenje. »Pomen današnje poroke je zelo velik,« je poudaril. »Časopisi so opevali lepoto kraških običajev, verjetno pa so premalo poudarili pomen skupnega življenja v današnji družbi, ki mlademu človeku ne nudi dovolj vrednot in upanja v prihodnost.«
Po slavnostnem obredu, ki so ga številni fotografi in snemalci verjetno nekoliko motili (turista iz Maroka sta se naprimer fotografirala ob zaročencih prav tedaj, ko je župnik obhajal druge vernike), je novoporočenca pričakal pred cerkvijo slavnostni špalir, ki se je vil vse do kamnite "kaluonje". Svatje so novoporočenca sprejeli z rižem in s konfeti, ki so bili za ženinova očala usodni: eden od konfetov mu je namreč razbil levo lečo, tako da je Davorin moral praznovati s "ponesrečenim očesom". Po. tej majhni nezgodi sta Davorin in Dunja z roko v roki stopila na četo poročnega sprevoda, ki se je napotil na Poklon, kjer jih je na vrtu gostilne Furlan pričakal okusni telečji "žva-cet" in kjer so svatje po malici prvič zaplesali novoporočencema v čast. Od tod je sprevod krenil proti Repnu, po poti pa so svatje zaplesali "pr Stenah" in pri slavoloku, kjer so domačini ponovno pogostili svate s slaščicami. Pred predajo neveste so zaplesali še na repenskem trgu, kjer sta se novoporočenca zavrtela sredi dolgega in pisanega "kola".
In že smo bili priče najpomembnejšemu trenutku, ko je nevesta morala stopiti v nov dom. Velika mati Marija in veliki oče Emil, ki sta čakala za zaprtimi vrati Kraške hiše, sta bila skoraj presenečena, ko sta zaslišala glasno vpitje »uoče uodprte«. Oče skoraj ne bi bil odprl vrat, ko bi svatje ne bili tako vztrajni. »Krko v's je!« je vzkliknila mati, ko je zagledala tako veliko množico. Prvi nevesti, ki so ji jo predstavili, pa je dejala: »Ste bla šaldo ljepa, ku ste bla mlada, ma zdej bi p'r hiši lahko samo molila.« Prav tako nezadovoljna je bila mati z drugo nevesto in šele tretja ji je bila pogodu. Dunja, ki ji je prinesla prelep poročni kolač, ji je namreč zagotovila, da zna šivati, prati, grabiti seno, vsega malo pač. Ko je dejala, da bo »k hiši prnesla mjr in žjegen božji«, so se veliki starši pomirili in končno sprejeli svate na dvorišče, kjer so do poročnega kosila v gostilni Križman rajali in peli.
BARBARA GRUDEN
Dež povzročil precej zmede v prometu
Če med Kraško ohcetjo ni bito problemov z javnim redom (kot so nam povedali openski karabinjerji, ki so med drugim pohvalili lepe kraške običaje, ki so tako različni od tistih iz njihovih dežel), pa je bito nevšečnosti s prometom veliko. Dopoldne je bito na cestah sicer mirno, saj so svatje pravilno parkirali svoja vozila, redki avtomobili pa niso pretirano motili poročnega sprevoda.
Težave so se začele popoldne, ko je na Repen navalila velika množica Kraševcev in Tržačanov (ocenjujejo, da je bito v Repnu okrog tri tisoč ljudi). Parkirani avtomobili so se vili daleč ven iz vasi, skoraj do Cola. Ko je okrog 18. ure začeto deževati, se je množica vsula v avtomobile, da bi se odpeljala, in s tem povzročila pravo zmedo. Avtobus, ki zaradi parkiranih avtomobilov ni mogel peljati mimo, pa je še poslabšal položaj. Za njim je namreč nastala dolga kolona vozil, ki se sploh ni mogla premakniti. Komur je po polurnem čakanju končno uspelo odpeljati, pa je naletel na gost turistični promet, ki je v nedeljo spet poplavil ceste v pokrajini.
V soboto zvečer zadnje dejanje pred poroko: skrbni prevoz bale
Na predvečer poročnega slavja so se balarji zbrali na "nevestinem" domu, pri "Stršinovih" na Colu, da bi z vozom na volovsko vprego prepeljali nevestino doto do "ženinovega" doma, Kraške hiše v Repnu. Prevoz bale mora namreč po starem običaju potekati zvečer, da bi vaški zlobni jeziki ne imeli preveč dela pri ocenjevanju vrednosti nevestine dote.
Velika mati Mara Seražin Guštin je fante sprejela z vinom in slaščicami, veliki oče Alojz Milič pa je pozorno nadzoroval balarje, da ne bi poškodovali "hčerine" dote. Fantje so na voz najprej posadili posteljo, nato skrinjo, zibelko in orodje, ki bo nevesti služilo pri domačem in poljskem delu. Ko je bito vse naloženo, so balarji pred voz postavili vola, ki je nato krotko počakal nevesto, da je z bičem napravila po. tleh znak križa in rekla: »Svjete križ božje, les h sebe!«. Balarji so nato vola pognali in mu med potjo s porivanjem voza večkrat priskočili na pomoč ter hkrati skrbno pazili, da ne bi kak radovednež stegnil rok po bali.
V Repnu je "ženinova" velika mati Marija Guštin Milič morala najprej odkupiti kokoš od dečka, Uroša Grilanca, ki je sedel na vozu. Kokoši je najprej ponudila nekaj koruze, toda kokošji "glasnik" je zahteval in tudi prejel kos "presenca" ter nekaj stavb" in "fancljev". Velik oče Emil Škabar je nato balar-jem ponudil maj oliko vina in fantje so začeli utrudljivo prenašanje bale po stopnicah na "gank" do spalnice. Obiskovalci, ki so tudi ob tej priložnosti napolnili dvorišče Kraške hiše, so nato pozno v noč prepevali in popivali po osmicah ter plesali na repenskem trgu ob zvokih ansambla Krt.
Organizatorji Kraške ohceti in vaščani so se izkazali z veliko gostoljubnostjo
Prireditev Kraške ohceti je kot običajno zahtevala veliko truda in požrtvovalnosti, predvsem članov zadruge Naš Kras (levji delež je seveda prispeval sam predsednik zadruge Egon Kraus) in nekaterih posebno zaslužnih domačinov. Veliko ur prostovoljnega dela in prizadevanj so v prireditev vložili tudi tisti, ki so (nekateri že od pretekle srede do nedelje) vsak dan skrbeli, da bi si lahko obiskovalci postregli z najrazličnejšimi dobrotami in tudi z gastronomske plati ohranili kar najlepši spomin na letošnjo 14. Kraško ohcet.
To so seveda člani nekaterih društev in nekateri zasebniki, ki so, prejšnji teden odprli svoje osmice V Repnu, in sicer: domače kulturno društvo Kraški dom, župnijska skupnost Repentabor in nogometni klub Kras -Repentabor ter člani smučarskega kluba Brdina, športnega društva Polet in Društva slovenskih lovcev Furlanije Julijske-Krajine Doberdob ter zasebniki Radko Guštin, Andrej Milič in Igor Purič. Skoraj vse osmice so ponujale pristno kraško hrano, od jote in klobas z zeljem do kuhanih štrukljev (čeprav so bili resnici na ljubo vmes tudi čevapčiči, ki na tako prireditev res ne sodijo...) in njihov trud je bil poplačan, saj gostov ni zmanjkalo nikjer. K uspehu posameznih osmič je seveda bistveno pripomogel informativni prospekt, ki so ga obiskovalci prejeli ob vhodu v vas ali v osmicah samih. Pobuda prirediteljev je žela vse polno pohvalnih besed. Pohvalo za uspešno decentralizacijo prireditve je v svojem petkovem predavanju o noši v Kraški hiši izrekel tudi etnolog Janez Bogataj.
V nedeljo so prireditelji pred popoldanskim odprtjem plesa ob sodelovanju članov tržaške folklorne skupine Stu ledi poskrbeli tudi za nagraditev noš. Predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus je denarno nagrado in majoliko izročil najprej najstarejši udeleženki letošnje Kraške ohceti, devetdesetletni Ani Briščik Škerlavaj z Opčin, ki se je v noši udeležila vseh dosedanjih Kraških ohceti. Gospo Ano, ki je imela na sebi rokavce (bluzo) svoje prababice iz leta 1844, je nagrada ganila do solz.
»Ohcet resnično poteka kot včasih,«, nam je zaupala. »Noša je ponos našega naroda. Naše noše smo nosili tudi pod fašizmom, v procesiji. Noša je kot zastava... Predlanskim sem še plesala, letos pa ne morem več. Zeto rada imam stare plese, saj smo včasih po cele ure plesali...«
Poleg gospe Ane sta nagrado prejeli še Magda Pertot iz Barkovelj in Dar-ma Purič iz zgoniške občine. Prva za najpopolnejšo originalno nošo, druga pa za naj lepšo reprodukcijo noše.
»Rada bi se zahvalila prav vsem,« sta z zadovoljstvom in srečo v očeh po ohceti dejala Dunja Sosič in Davorin Smotlak. »Posebna hvala prirediteljem, repentabrskim vaščanom in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu najine poroke. Res, prisrčna hvala vsem!«
LOREDANA GUŠTIN
Na posnetkih Davorina Križmančiča vidimo po vrstnem redu: poročni obred na Tabru, prihod poročnega sprevoda v Repen, predajo neveste, ki prinaša poročni kolač v dar velikim staršem, sobotni prevoz bale in prve tri nagrajene noše.
Končujejo se poletne počitnice tržaških upraviteljev
Na Pokrajini o upravnih zadevah Na Občini pa so sejo premaknili
Tudi za tržaške politike in upravitelje so se poletne počitnice praktično končale. Sinoči se je po poletnem premoru sestal pokrajinski svet, ki se je ukvarjal z izključno upravnimi zadevami, posebno pozornost pa je namenil dolgovom pokrajinske uprave. Gre za tako imenovane izven proračunske finančne dolgove, ki jih sedanji odbor hoče končno poravnati in s tem postopno sanirati ne preveč bogate pokrajinske blagajne. O dolgovih, ki so se nakopičili v zadnjih letih, je uvodoma poročal odbornik za proračun demokristjan Cannone, levji delež v precej dolgočasni razpravi pa je igrala opozicija, ki je očitala odboru nejasnost in tudi nemarnost pri vodenju finančnih in upravnih poslov. Načelnik komunistične svetovalske skupine Martone je pogrešal širše soočanje v pokrajinskem svetu o tem vprašanju, predsednik Crozzoli pa se je obvezal, da bo odslej naprej tudi v pokrajinskih uradih prevladala »glasnost«, tako, da bodo lahko vsi svetovalci neposredno preverili finančno stanje Pokrajine.
Tržaški občinski odbor je medtem včeraj sklical občinsko sejo komaj za 11. september, medtem ko so se na zadnji občinski seji sredi julija sporazumeli, da bo občinski svet zasedal že včeraj. Odbor in stranke, ki ga podpirajo, so se izneverili sprejeti obvezi in
raje čakajo na razplet deželne krize, odprta vprašanja politične in upravne narave pa se iz dneva v dan kopičijo. Občinski odbor se je na svoji včerajšnji seji vsekakor ukvarjal tudi s kočljivim vprašanjem upravljanja občinske klavnice, ki jo gradijo v Žavljah.
Odložitev občinske seje je sprožila oster protest svetovalca mestne zelene liste Paola Ghersine, ki se je sinoči v znak protesta vseeno predstavil na županstvu. Prišli pa so tudi nekateri dru-
gi svetovalci, ki so očitno mislili, da se bo občinska seja redno odvijala. Gher-sina je izdal tiskovno sporočilo, v katerem protestira zaradi paralize občinske uprave in očita večinski koaliciji, da ji gre v bistvu samo za oblast in za razdeljevanje stolčkov. Tudi župan Richetti, ki smo ga nekoč cenili zaradi delavnosti, je podčrtal predstavnik zelenih, se je očitno pasivno prilagodil paralizi občinske uprave.
S. T.
V Finžgarjevem domu na Opčinah
Konec tedna letošnja »Draga 89«
Od petka do nedelje bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah tradicionalni študijski dnevi "Draga 89", ki stopajo letos v štirindvajseto leto. Društvo slovenskih izobražencev, ki je prireditelj te pomembne kulturne manifestacije, bo program in predavatelje na letošnji Dragi predstavil v petek ob 17. uri. Pol ure kasneje bo predavanje o problemih in rešitvah v multikulturnih družbah, kateremu bo sledila razprava. V soboto popoldne ob 16. uri bo skupina zamejskih kulturnih delavcev razmišljala o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskih dogajanjih na okrogli mizi, ki so ji organizatorji dali naslov »Manjšina, žrtev ideoloških bojev?«. V nedeljo dopoldne ob 10.30 bo predavanje o vizijah in mejah narodne sprave, na zadnjem srečanju na letošnji Dragi pa bo ob 16. uri tekla beseda o Sloveniji med Evropo in Balkanom s posebno pozornostjo do tako imenovane slovenske pomladi, do Majniške deklaracije in do razmer v Sloveniji in Jugoslaviji. V nedeljo ob 9. uri bo v Fižgarjevem domu maša.
Goste in predavatelje na letošnji Dragi bodo - kot je v navadi - predstavili šele v petek popoldne.
V Laboratoriju za morsko biologijo
Do sobote bo v Brojnici potekal tečaj iz oceanologije »Oceanest«
V	Laboratoriju za morsko biologijo v Brojnici pod Križem se je včeraj popoldne začel študijski seminar iz oceanologije z naslovom »Oceanest«, ki ga ta tržaška znanstveno-raziskovalna ustanova prireja v sodelovanju s tržaško univerzo, s fakulteto za biologijo univerze v Messini in z inštitutom za zoologijo pri neapeljskem vseučilišču. Seminar, ki bo trajal do sobote, je namenjen univerzitetnim študentom in tudi diplomirancem, ki se neposredno ukvarjajo z morsko biologijo.
Pri tej znanstveni in pedagoški pobudi, ki stopa letos v deveto leto, sodelujejo profesorji Serena Fonda Umani, Elvezio Ghirardelli in Laura Rottini Sandrini iz Trsta, Guglielmo Letterio in Mario Specchi z univerze v Messini ter Adriana Ianora in Mariagrazia Mazzocchi iz Neaplja. Letošnji seminar je namenjen proučevanju živalskih planktonov, ki so značilni za Sredozemsko morje.
Simpozij se bo, kot že rečeno, zaključil v soboto ob 11. uri s sklepno slovesnostjo, na kateri bodo udeležencem izročili priznanja Laboratorija za morsko biologijo.
Z deželnim prispevkom bodo na Opčinah zgradili novo postajo za gozdne čuvaje
Deželni odbor je na včerajšnji seji odobril predlog odbornika za finance Rinaldija, da bi na Opčinah odprli novo postajo za gozdne čuvaje. Gozdno postajo, ki bo že četrta na Krasu, bodo po predvidevanjih odprli prihodnje leto, v njej pa bodo našli prostor uradi, garaže in skladišča. Postaja bo nudila tudi tri stanovanja za gozdarje. Za novo postajo so izbrali Opčine — je dejal Rinaldi — ker bo ta odgovorna za dober del Krasa. Lokacija je torej nadvse pomembna, saj je gozdnim čuvajem treba zagotoviti možnost, da posežejo z največjo naglico.
Novo postajo na Opčinah bodo zgradili po načrtih deželnega odborništva za finance, ki načrtuje še številne druge postaje po vsej deželi, tako da bodo gozdnim čuvajem omogočili izpolnjevati njihove pomembne naloge za zaščito okolja.
V	tržaški pokrajini so trenutno tri gozdarske postaje, in sicer v Devinu, v Bazovici in v Dolini. Zadnjo so odprli prav pred kratkim in je torej najmodernejša, medtem ko je bazovska že zastarela in se bodo njeni čuvaji preselili v bodočo opensko postajo.
Sedem prireditev Glasbenega septembra
V četrtek v Rossettiju opera »Cosi fan tutte«
Konec avgusta in septembra bodo Prišli tržaški ljubitelji klasične glasbe bogato na svoj račun. Zadnji dan avgusta bodo v gledališču Rossetti predstavili Mozartovo opero Cosi fan tut-fe, septembra pa bo na sporedu niz sedmih koncertov Glasbenega septembra. Organizatorja obeh prireditev sta Odbor za glasbene pobude na 9radovih v Furlaniji-Julijski krajini in Združenje julijskih glasbenikov.
S predstavitvijo znane Mozartove °pere se bo sklenil krog manifestacij, ki so jih organizirali letos poleti na številnih gradovih v naši deželi z namenom, da bi kulturno in turistično ovrednotili te zgodovinske objekte. Po Prvotni zamisli bi morali opero odpeti na tržaškem Gradu sv. Justa, zaradi Prevelikega finančnega bremena pa s° bili organizatorji prisiljeni poiskati drug prostor. Ob preurejevanju tržaško operne hiše Verdi je postalo gleda-bšče Rossetti najprimernejši prostor Za tako predstavo.
Pri tem moramo takoj opozoriti, da gledalci v Rossettiju ne bodo priča Pravi operni predstavi, pač pa koncer-|Pr izvedbi Mozartovega dela, torej Prež scene na odru. Pripravila ga je ytasbena šola iz Fiesol v okviru tri-otnega projekta Mozart-Da Ponte, ki SF 9a je omislil in ga tudi uspešno z vaja znani italijanski baritonist, vio-inist in glasbeni pedagog Claudio 2 esderi. Le-ta se je odločil, da pribli-2? rnladim italijanskim interpretom
osične glasbe vloge treh tako ime-°vanih »italijanskih oper«, ki jih je lihZQrt u9^asbtl na tekst italijanskega ^Prettista Lorenza Da Ponteja. Po se-Priji Cosi fan tutte bosta prišli na vr-operi Figarova svatba in Don
fProtagonisti tržaške izvedbe Cosi 5 tutte bodo sopranistka Antonia ta°Wn' mezzosopranistka Marina Fra-2j- Can9eli, sopranistka Maura Mauri-p '.korist Enrico Facini, baritonist fen ° ^umetz in basist Enzo Di Mat-^ ' sPremljala jih bosta orkester Ca-PPta musicale fiesolana, ki ga vodi
m Claudio Desderi, in zbor alasbe-Pešole iz Fiesol.
be/u9a prireditev, Glasbeni septem-nQ/ Postal z leti v Trstu že tradicio-se? 1 iesenski uvod v novo glasbeno skji,no' Letos mu je Združenje julij-»ev glasbenikov dodalo pridevnik rtied°PSiiiK' ki naj bi opozarjal na Pri*n,arodno razsežnost tržaške revije. tanto°St številnih uglednih koncer-vsem\iz drugih evropskih držav po-
lov iz
FVl.PPrnvičuje ta naziv.
ster ,0PSW glasbeni september bo čqs. 0(f 5. do 26. septembra. V tem ,QrnqSS k° °k torkih in četrtkih v de-tsran^renovtieni evangeličansko-lu-karicet cerlivi zvrstilo skupno sedem bo r r,°v- IVa uvodnem koncertu se Čaikn e,.tavH znani sovjetski Trio Kon-.Vski' ki aa sestnvlinio nianist
■	- ga sestavljajo pianist
Vernjkntln. Bogino, violinist Pavel rtiqn in čelist Anatole Lieber-sporea, četrtek, 7. septembra, bo na ta pr koncert italijanskega pianis-/raUcos£a ^edorija. Sledil bo večer s Lethierr,lm. klarinetistom Michelom jeutinn a1 ln italijansko pianistko Va-. v četn9LSUni (1Z ^ptembra). r‘rriski ri sePtembra, bo na vrsti Hjsi fpj uartetto Michelangelo. Duo Btitzbern ,°rciso M asi-Christa Masi ger) bo v torek, 19. septembra,
nastopil s skladbami Schuberta in Schumanna za klavir štiriročno. Dva dni kasneje se bo Duo Brainin-Jones (Norbert Braini - violina, Maureen Jones - klavir) predstavil z deli Schuberta, Beethovna in Brahmsa, zadnji pa bo v nizu Evropski glasbeni september nastopil Duo Low-Nardi (Ro-ger Low - čelo, Martha Nardi - klavir).
V Devinu razstava likovnega tečaja
O spodbudnem uspehu, ki ga je doživel peti tečaj z naslovom »Pittura nuova nellantico scavo« in ki je v mesecu juniju potekal pod vodstvom Nina Perizija v sugestivnem kraškem okolju, se bo kmalu lahko prepričalo tudi širše občinstvo. V Kmečki hiši v Devinu bodo namreč 5. septembra ob 18.30 odprli razstavo likovnih del tečajnikov, med katerimi so mnogi zelo mladi in so se torej prvič srečali s slikarstvom. Pokrovitelj razstave je Občina Devin-Nabrežina.
Od krvavega dogodka je minilo 45 let
Spomin na peterico deklet ki se niso ustrašile smrti
Prav na današnji dan pred 45 leti (29. avgusta 1944) so v majhni kraški dolinici pri Opčinah nacisti ustrelili pet mladih deklet, doma iz Prebenega. »Pet krvavih vrtnic za svobodo« je bilo zapisano pred leti v enem od člankov, posvečenih tej skupinici mladih pogumnih deklet, kurirk, ki se niso ustrašile postaviti svoja mlada življenja na kocko, ko se je šlo za to, da si naš narod, teptan, ponižan in podjarmljen, pridobi svobodo in pomaga vsem naprednim silam v boju proti nacizmu in fašizmu.
45 let je dolga doba in ni nič čudnega, če spomini na nekatere dogodke bledijo, če postajajo odmaknjeni razni datumi ali podrobnosti o zločinih. Toda Ane Parovel, Mire Bandi, Elvire Kocijančič, Slave Grahonja in Angele Bandi naši ljudje niso pozabili. Niso jih pozabili svojci, niso jih pozabili vaščani Prebenega, nismo jih pozabili tisti, ki smo težke vojne čase sami doživljali, ne smejo jih pozabiti niti mladi rodovi. Kajti ta mlada dekleta so stopila v borbo proti premočnemu sovražniku tudi zato, da bi pripravila mladim lepši in boljši svet.
Naj starejši od deklet je bilo tedaj 23 let, najmlajšima pa komaj 16 let. Najprej so Nemci aretirali tri kurirke, Slava in Angela sta se javili sami, ker so nacisti namesto njiju najprej aretirali očeta in strica. Tako se je pet deklet znašlo v kletnih prostorih stavbe na Opčinah, kjer so bili zaprti še nekateri partizanski borci. Da so jih pred usmrtitvijo mučili, ni nobena skrivnost, čeprav so podrobnosti o vsem tem mlade žrtve odnesle s seboj v smrt.
Istega dne so nacisti ustrelili še eno slovensko kurirko, in sicer Marijo Grmek iz Krajne vasi in dva partizanska borca, Balda Boleta iz Zadra in Leopolda Merviča iz Devina.
Nihče od mladih mučenikov ni dovolil, da bi mu pred smrtjo zavezali oči. Junaško so gledali svoje krvnike in padli junaško, kot so živeli.
Sedaj imajo ta mlada in pogumna dekleta skupaj z ostalimi padlimi domačini svoj spomenik v rodni vasi. Ko bomo danes morda stopali mimo njega, se jih v mislih spomnimo. Naj nam bo še naprej sveto tisto, za kar so bile same pripravljene dati tudi življenja: za mir in svobodo.
NEVA LUKEŠ
Policijski agenti napovedali vojno žeparjem in tatovom
Kot so ob različnih priložnostih že ugotavljali predstavniki organov pregona, pojav organiziranega kriminala v našem mestu ni razširjen. Najhujša kazniva dejanja so na področju tihotapstva z mamili, kjer pa je Trst v glavnem le prehodna točka razpečevalske mreže. Druga pomembnejša kazniva dejanja so redkejša in jih zato možje postave uspejo preprečiti ali vsaj izslediti odgovorne.
Prav zato je tržaški kvestor še posebno pozoren do manjših prekrškov, ki povzročajo občanom občutek ogroženosti med vsakodnevnimi opravki. Tako je pred meseci policija okrepila svojo prisotnost na Akvedotu, ki so ga neofašisti spremenili v svoj brlog. Včeraj pa je kvestor napovedal vojno žeparjem, ki za svoje »podvige« izbirajo rajonske trge, avtobuse, veleblagovnice, skratka kraje, kjer se z lahkoto pomešajo med množico. Pojav je precej razširjen, saj skoraj ni dneva, da ne bi na kvesturi zabeležili prijavo o kraji na avtobusu. Dolgoprstneži izberejo uro, ko so avtobusi najbolj natrpani, se privijejo k potniku (žrtve izberejo najraje med starejšimi ljudmi), mu odvzamejo listnico in nato izstopijo še preden se okradenec zave, da je njegov denar zamenjal lastnika.
Proti žeparjem bo policija poslala posebej pripravljene agente, ženske in moške, od katerih bo marsikdo opravljal svoje delo v civilni obleki.
Na sliki policijski agenti med delom
Septembra kongres o problematiki ostarelih
Sposobnost dojemanja — ali z drugimi besedami učenja — se pri starostnikih z leti spremeni, vendar nikakor ne izgine. Dojemanje novih informacij postane vse bolj selektivno in odvisno od posameznikovih sposobnosti, razen seveda v primeru, da ga izničijo drugi vzroki, kot so fizična ali socialna emarginacija starostnikov. To dokazujejo številne znanstvene raziskave in študije, ki so jih opravile italijanske znanstvene ustanove in o katerih bo tekla beseda na znanstvenem simpoziju v Trstu. Srečanje bo 14. in 15. septembra, prireja pa ga Združenje de Banfield v sodelovanju z Vsedržavnim združenjem za gerontologijo in geriat-rijo ter Univerzo Trst.
Znanstveniki in raziskovalci bodo to vprašanje poglobili v ločenih skupinah, ki se bodo ukvarjale s štirimi problematikami: pomnenje in spomin, možnosti dojemanja, ohranjanje funkcionalnosti in motivacija za aktivnost. Vsa ta vprašanja, ki so bistvena za spodbujanje ostarelih h kreativnosti, bodo obravnavali z zdravstvenega, psihološkega, sociološkega, psihiatričnega, fiziološkega, nevrološkega, ne-vropsihološkega in farmakološkega vidika.
Znanstvena manifestacija si postavlja za cilj, da bi pripomogla k novemu gledanju na starostnike, kar je za Italijo še posebno pomembno, saj bo leta 2000 med »najstarejšimi« državami na svetu. Pomenjljiva je v tem smislu izjava rektorja Univerze v Trstu in predsednika simpozija Fusarolija, ki trdi, da je staranje naravni in še vedno ploden »letni čas«, da pa je za tako gledanje treba opustiti šablone, ki objektivno biološko nazadovanje neupravičeno povečujejo.
Sovjetski zbor jutri v Trstu
Na povabilo pevskega zbora Antonio Illersberg bo jutri ob 20.30 v salezijanski cerkvi sv. Janeza Bosca nastopila moška vokalna skupina Gaudeamus iz Rige (Sovjetska zveza). Skupino vodi Edgars Racevski, v Trst pa bo dospela iz Arezza, kjer je te dni bilo mednarodno zborovsko tekmovanje. Zbor (ustanovljen je bil leta 1959) sestavlja 80 pevcev, doslej pa je imel že več kot 500 koncertov. Izvajal bo skladbe Vitolsa, Darzinsa, Kalninsa, Plakidisa in drugih skladateljev.
■ Na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu bo
drevi ob 20.30 prva tržaška predstava Testorijeve drame o narkomaniji z naslovom In exitu. Ponovili jo bodo jutri ob isti uri na Trgu Cavana, v primeru slabega vremena pa bo predstava v gledališču v Ul. dei Fabbri 2.
t
Tiho nas je sredi noči zapustila naša mama in nona
Marija Smotlak vd. Barut
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo hčere Luciana, Rožica in Vilma z družinami ter ostalo sorodstvo.
Mačkolje, Štramar, 29. avgusta 1989
Ciao nona!
ni te več... za nas pa si še vedno tu.
Tvoji Marko, Monika, Martina, Tanja in Luka
29. 8. 1983	29. 8. 1989
Minilo je že šest let, odkar si odšla od nas
Marica
Tvoj spomin ostaja vedno v mojem srcu.
Alma
Trst, 29. avgusta 1989
Ohranjevanje stare tradicije
V treh cerkvah tržaške pokrajine počastili zaščitnika sv. Jerneja
Prva slika je z glasbenega večera v cerkvi na Opčinah, na spodnji pa vidimo verski obred v počastitev sv. Jerneja v Mačkoljah	(Foto Magajna)
V treh cerkvah tržaške pokrajine so v teh dneh praznovali svojega zavetnika sv. Jerneja. Ponavadi so na isto nedeljo v cerkvah v Mačkoljah, na Opčinah in v Barkovljah procesije s slovesno mašo.
Tokrat so Barkovljani opravili svojo svečanost že nedeljo prej, in sicer 20. avgusta. »To pa zato,« nam je povedala Vera Poljšak, »ker so se mnogi naši verniki želeli udeležiti v nedeljo, 27., Kraške ohceti v Repnu, oblečeni v narodne noše. Zato smo slovesno praznovanje pripravili teden prej.«
Kot zmeraj so imeli v Barkovljah procesijo, kjer so bile tudi narodne noše, spremljala pa jo je domača godba na pihala. Pri slavnostni maši, ki je bila ob 8. zjutraj, tokrat ni sodeloval mešani pevski zbor Milan Pertot, ker je bilo veliko pevcev še na počitnicah. Zato pa so verniki med mašo sami zapeli ob lepi spremljavi organista Štefana Bembija.
Svojega zavetnika sv. Jerneja so v nedeljo počastili s slovesno mašo ob petju tudi v Mačkoljah. Popoldne ob 17. uri je bila še maša na prostem, in sicer na prostoru, kjer je ponavadi praznik češenj. Maševal in govoril je g. Andrej Vouk, župnik iz Kubeda, medtem ko je tradicionalni blagoslov opravil misijonar g. Ivo Miklavc. Sledilo je še prijateljsko srečanje, kjer je goste zabaval ansambel iz Postojne.
Podobno slovesno praznovanje je bilo v četrtek in nedeljo v cerkvi na Opčinah. Pripravila ga je župnija sv. Jerneja na Opčinah. V četrtek ob 19. uri je bila sveta maša, v nedeljo zjutraj pa se je praznovanje začelo s pritrko-vanjem zvonov. Ob 9. uri je bila slovesna maša, tej pa je sledila še procesija okrog cerkve. Zvečer je bil, prav tako v cerkvi, še lep glasbeni večer.
Tradicionalna praznovanja sv. Jerneja so vsekakor dragocena, saj obujajo in ohranjajo v naših krajih stare navade in običaje, ki bi se sicer izgubili.
(N. L.)
Mladi godbeniki sodelovali na taboru v Mariboru
Konec preteklega tedna so se iz Maribora, kjer je bil tradicionalni tabor pihalnih orkestrov Slovenije, vrnili mlajši člani godb na pihala s Proseka, iz Nabrežine in Trebč. Tabor je trajal od 21. do 27. t. m., poleg zamejcev pa se ga je udeležilo več desetin mladih godbenikov iz različnih krajev Slovenije. Ti so se na taboru v glavnem izpopolnjevali, nazadnje, v petek, pa so svoje znanje pokazali na zaključni koncertni prireditvi. Spored je obsegal skladbe, ki so se jih godbeniki naučili na taboru. Sodelovanje članov zamejskih godb na taboru traja že nekaj časa in sodi v okvir stikov s pihalnimi orkestri iz Slovenije. Prireditelj tabora je bila Zveza pihalnih orkestrov Slovenije.
koncerti
ŠTIVANSKA CERKEV
V	četrtek ob 20.30 bo glasbena skupina »Insieme da camera LACUS TIMAVI« priredila komorni koncert. Na sporedu skladbe Tartinija, Viozzija, Villa-Lobosa, Castelnuova, Tedesca, Brittena, Blocha, Iberta in Honeggerja.
GLASBENI SPREHODI
V	ponedeljek, 4. septembra, ob 12. uri bo v dvorani Granzotto na sedežu ANSE (Ul. Čampo Marzio 10) dirigent Severino Zannerini predstavil koledar pete priredbe GLASBENIH SPREHODOV PO MIRAMARSKEM PARKU, ki jih je organizirala Opera Giocosa Furla-nije-Julijske krajine.
GRAD SV. JUSTA - »Cortile delle Milizie«
Drevi ob 20.30 bo na sporedu koncert rock »Live in concerto« s skupinami DE-SERTICA, SPY EVE, ROCK COMMAN-DO in BRUNO AND THE FURIES.
ANSAMBEL AVSENIK V nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini koncert znamenitega ansambla Bratov Avsenik.
Našemu kolegu Lorenzu Mariu je žena povila drugorojenko
GIULIO
Srečnina staršema čestitajo, mali novorojenki pa želijo obilo sreče v življenju
kolegi ZTT
čestitke
Danes praznujeta 25 let poroke LIDIJA in PEPI RAVBAR. Vse najboljše, obilo sreče in zdravja na nadaljnji skupni poti jima želijo Tanja, Martina, Rosana, Franko, Danica in mali Jan.
Jutri praznuje rojstni dan BENJAMI-NO. Vse najboljše mu želita Boža in Miro.
TOMAŽEK! Končno sta se mama in očka vzela. Čestitajo mamine kolegice.
V nedeljo sta se na Kraški ohceti vzela DUNJA in DAVORIN. Vso srečo vama želi Sklad Mitja Čuk.
__________prispevki________________
Ob 2. obletnici smrti očeta daruje Sergij Husu 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
V spomin na Mira Lukšo daruje Gigka Daneu - Faggin 20.000 lir za sekcijo KP1 Prosek-Kontovel.
Ob obletnici smrti none Julke Cijak daruje Milka 15.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
Namesto cvetja na prerani grob svaka Zorka Berdona darujeta Ema in Edvin Komar z družinami 100.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Emilije Milič daruje Ubald Vrabec 50.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob svaka Zorka Berdona daruje Viktor Hrvatič z družino 25.000 lir za ricmanjsko cerkev, 25.000 lir za PD Slavec, 25.000 lir za pevski zbor Slavec in 25.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
šolske vesti
prireja v šolskem letu 1989/90 v Trstu sledeče tečaje:
1.	za uradnike s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur)
2.	za dodeljene v podjetjih import-export - 2. letnik (1200 ur)
3.	za dodeljene v podjetjih import-export • 2. letnik (1200 ur)
4.	za obdelovalce kamna - 1. letnik (1200)
5.	za marketing in managament (80 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
6.	za bančno tehniko (30 ur)
7.	za operaterje v zunanji trgovini (40 ur)
8.	nemščine za poslovno uporabo (120 ur)
9.	za programerje elektronskih računalnikov (175 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola
10.	personal computing (160 ur)
11.	za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (80 ur)
12.	za naravoslovne vodiče (300 ur) - pogoj za vpis višja srednja šola
13.	za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov (društev) (30 ur)
14.	za biodinamiko (30 ur)
15.	za splošno živinorejo (30 ur)
16.	čebelarstva (60 ur)
17.	enologije (30 ur)
18.	za splošno kmetijstvo (150 ur).
Vpisovanja in podrobnejše informacije do 22. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B,
tel. 362941.
_________gledališča_____________
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
Danes, 29. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
POLETJE PRI SV. JAKOBU
Drevi ob 20.30 bodo na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu, v organizaciji Kulturnega združenja Franco Basaglia in Centra za umsko zdravje uprizorili delo Giovannija Testorija IN EXITU s Francom Brancia-rolijem in samim avtorjem G. Testorijem.
Ponovitev bo jutri, 30. t. m., ob 20.30 na Trgu Cavana.
izleti
Kmečka zveza organizira jutri, 30. t. m., v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije strokovni izlet na 35. mednarodni vinski sejem v Ljubljani. Program obiska predvideva tudi strokovno pokušnjo vin. Odhod bo ob 10. uri izpred vinske kleti v Sežani. Vabimo vinogradnike, ki se želijo udeležiti izleta, da to sporočijo uradu naše zveze, Ul. Cicerone 8/b, tel. 362941.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V palači Costanzi bo do 5. septembra na ogled razstava štirih avstrijskih umetnikov pod naslovom »IV Dimensione«.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 29. avgusta 1989
JANEZ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.49 - Dolžina dneva 13.27 - Luna vzide ob 4.11 in zatone ob 19.06.
Jutri, SREDA, 30. avgusta 1989
FELIKS
PLIMOVANJE DANES: ob 3.26 najnižje -57 cm, ob 10.07 najvišje 43 cm, ob 15.52 najnižje -21 cm, ob 21.25 naj višje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1003,3 mb narašča, veter 31 severovzhodnik s sunki 62 km na uro, vlaga 68-odstotna, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje.
kino
ARISTON - 21.00 I ragazzi di via Panis-perna, r. Gianni Amelio.
EKCELSIOR - 20.00, 22.15 Ore 10: calma piatta, srh., r. Philip Noyce.
ENCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Le-t's get losi.
LJUDSKI VRT - 21.00 II grande odio.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Vampiri, □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Cioccolato bollente, kom., i. Vanessa Redgrave.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 La scuola dei piaceri proibiti, porn., □□
NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L ultima Salome, r. Ken Russel, i. Glenda Jackson, □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 4, srh., i. D. Hasselhoff, L. Blair.
MIGNON - 16.30 22.15 Un pešce di nome VVanda.
EDEN - 16.00, 22.00 Bestialita bitranse-xual gay, pom., □ D
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 16.15, 22.00 La bella addor-mentata nel bosco, prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Heros, pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
SKD Vigred iz Šempolaja prireja v petek, 1. septembra, ob 21. uri na šolskem dvorišču v Šempolaju KONCERT ANSAMBLA OTTAVIA BRAJKA iz Izole. Vstop prost. Vljudno vabljeni!
PD Kolonkovec prireja v soboto, 2. in nedeljo, 3. septembra, TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE. V soboto, 2. septembra, ob 16.30 se bo vršilo na njivi Justa Kariša v Ul. G ra visi 16 tradicionalno tekmovanje v sajenju solate.
Kulturno gospodarska zadruga Ban vabi na tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI pri Banih 1., 2. in 3. septembra.
SKD Igo Gruden in Ars nova vabita na KONCERT ANSAMBLA AVSENIK v nedeljo, 3. septembra, ob 20. uri v športnem igrišču Sokol v Nabrežini. Deloval bo dobro založen kiosk. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v občinski telovadnici v Nabrežini.
Glasbena matica obvešča vse tiste, ki niso še potrdili vpisa za šolsko leto 1989/90 naj to storijo do petka, 1. septembra.
Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 od 1. do vključno 11. septembra na šoli v Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Ravnateljstvo DTTZ in oddelka za geometre Žiga Zois v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti za šolsko leto 1988/89 začeli v petek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu šole z naslednjimi pismenimi izkušnjami: slovenščina - 1. a, 1. b, 1. č, 1. geom., 2. a in 2. b; italijanščina - 3. C; nemščina - 1. t. j. - 1. a in 2. a; nemščina - 2. t. j. - 1. b, 1. c in 3. b; matematika -L, 2. in 3. geom.: trgovinstvo - 3. a, 3. b in 4. a ter knjigovodstvo - 4. a in 4. b. Razpored pismenih, grafičnih in ustnih izpitov za naslednje dni je izobešen na šolski oglasni deski.
mali oglasi
DOBRO ZALOGO domače svinjine in kraškega vina lastne proizvodnje dobite v osmici pri Drejčetu v Vrtni ul. v Doberdobu.
OSMICO je odprl Mario Milič, Repnič št. 39. Toči belo in črno vino.
PRODAM opet kadett G SI 2000, letnik 1987, 50.000 km, v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174.
PRODAM renault 4, letnik 1983 v dobrem stanju. Tel. (040)251063.
PRODAM vikend hišo v gozdu Martuljku. Tel. na št. (040)44260 ob večernih urah.
UGODNO PRODAM po polovični ceni, nov nerabljen umivalnik, ovalne oblike, shampagne barve, ki meri 57 cm za 43 cm. Tel. 51853.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT išče sobo ali stanovanje v bližini nove univerze v Trstu. Tel. na št. (0481)882174.
SLAŠČIČARNA na Krasu zaposli gospo, staro največ 29 let, kot pomočnico v laboratoriju. Tel. 213055.
IŠČEM sovlagatelja za skupno naložbo v gostinsko ali pekarsko obrt ob italijanski meji. Garancija vloženega kapitala zagotovljena po hipotekarnem sistemu. Pismene ponudbe poslati na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro ' Mešana družba".
Potovalni urad AURORA
vabi na
križarjenje z m/l "ISTRA" od 2. do 11. oktobra 1989
Obiskali bomo KORČULO, KRF, ITEO, PIREJ (ATENE), SANTORINI in KATAKOLON.
Cene od 750.000 lir dalje!
Od 25, septembra do 5. oktobra - potovanje po TURČIJI (ISTAM-BUL, ANKARA, KAPADOKIJA, EFES, PERGAMON, BURSA).
Cena 1.190.000 lir;
Od 3. do 10. oktobra - potovanje po TUNIZIJI.
Cena 785.000 lir;
Od 13. do 20. oktobra - v MOSKVO in LENINGRAD s hoteli 1. kategorije.
Cena 1.295.000 lir.
Počitnice na KRETI, RODOSU, v HAMMAMETU, na SANTORINIJU, na KOSU, na PALMI DE MALLOR-CA, IBIZI in na COSTI BRAVI po zelo ugodnih cenah.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Samuele Cimino, Francesco Burlo, Giorgia Abrami, Valentina Madrusan, Ambra Sciuca, Martina Pasin, Micol Dussi, Alberto Banchetti.
UMRLI SO: 66-letni Mario Cotar, 51-letni Luciano Runco, 81-letni Francesco Nadizar, 75-letni Guido Stroiazzo, 77-let-na Luigia Berni por. K isa, 52-letni Gior-gio Bontempo, 87-letna Stefania Micheli vd. Arbelli, 53-letni Sergio Montini, 61-letni Otello Lugano, 78-letni Arturo Riz-zarelli, 55-letni Corrado Buri, 76-letna Anna Giorgiutti vd. Tornada, 91-letni Mario Martellani, 81-letna Maria Škerjanc, 77-letna Bianca Maria Geniram, 83-letni Antonio Clon, 81-letni Rocco Guer-ra.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. avgusta, do sobote, 2. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE - Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, MILJE, Lungomare Venezia 3.
PROSEK, (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO - TRST
neobdavčeni bencin nujno obvestilo
Tržaška trgovinska zbornica opozarja koristnike neobdavčenega bencina, ki so zamenjali vozilo, da morajo o tem obvestiti zadevni urad pri Trgovinski zbornici (Borzni trg 14 - urnik: 8.30 - 11.40 od ponedeljka do sobote) do najkasneje 31. avgusta; obvestilo bo upoštevano pri razdeljevanju salda bonov 1989, ki se bo pričelo 18. septembra.
menjalnica				28. 8. I989^J	
TUJE VALUTE	fixing : ;	 MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVč' trst
Ameriški dolar .		 1409,000	1395.-	Japonski jen 		9,751	9,5°
Nemška marka .		 717,100	715.—	Švicarski frank		831,550	828' 101.4° 194.""
Francoski frank		 212,900	211.—	Avstrijski šiling		101,860	
Holandski florint ... 636,060		633.—	Norveška krona		196,960	
Belgijski frank		 34,319	34.	Švedska krona 		212,540	210- 8,10
Funt šterling ..		 2202,300	2180.	Portugalski eskudo .	8,587	11,20 1030'. o,o4
Irski šterling ..		1914,700	1900.	Španska peseta 		11,481	
Danska krona .		 184,620	182.—	Avstralski dolar		1070,350	
Grška drahma .	'.....	8,333	8,—	Jugoslov. dinar 			
Kanadski dolar		 1198,000	1170.	ECU		1489,400	
					
					
A
Nov veter piha jazzu
Veter novega jazza piha z vzhoda -tak je občutek, ki ga dajejo rezultati 4. mednarodnega natečaja za skladbe in priredbe za jazz orkester v Bargi pri Lucci. Prvo nagrado za izvirno jazz skladbo je namreč odnesel Antonin Bily iz Češkoslovaške.
Antonin Bily vsekakor ni novinec, saj se pojavlja na vzhodnoevropskem jazz prizorišču že od 60. leta, čeprav je v zahodni evropi bolj znan njegov kolega Mirotslav Vitous. Natečaj v Bar-ghi je Bily zmagal z edino skladbo, ki nosi italijanski naslov - Fine stagione.
Najboljšo priredbo je predstavil italijanski glasbenik Marco Tiso, ki je zasledoval nagrado na festivalu v Bar-ghi že od prve izvedbe. Priredbe so bile letos posvečene Charlesu Mingu-su, ameriškemu skladatelju in kontrabasistu, ki je umrl pred 10 leti. Tiso je predstavil briljantno priredbo Mingu-sove skladbe Monk, Bunk or vicever-sa. Lani je Tisu nagrada ušla le za las, saj jo je prejela skladateljica Sissel Meinseth z Norveškega s priredbo Stella by Starling, medtem ko se je moral Tiso s svojo priredbo na motiv Over The Rainbow zadovoljiti z drugo nagrado.
Drugo nagrado za izvirno skladbo je letos prejel Roger Mazzoncini s kompozicijo Hommage To Lumumba, za priredbo pa Giuseppe Emmanuele z Good Bye Pork Pie Hat. Tretjo nagra-
z vzhoda v Evropi
do za priredbe si delita Andrea Avena in Diego Carraresi, ki bo predstavljal Italijo na avstrijskem festivalu v S. Garoldtu.
Zaključni večeri natečaja v Barghi so med drugim nudili zanimiv pregled italijanskega jazza. Vsako leto se na natečaj v Barghi prijavljajo jazz skladatelji in glasbeniki, kar nudi točno temperaturo ustvarjalnosti na tem področju, istočasno je zanimiv tudi orkester Barga Jazz, ki pod taktirko Bruna Tommasa združuje nekaj uglednih in tudi drugod po Evropi že uveljev-ljenih solistov, kot sta saksofonista Pi-etro Tonolo in Gianluigi Trovesi ali trobentar Paolo Fresu.
Posebne nagrade je festival predvidel tudi za mlade avtorje priredb, ki obiskujejo tečaje Siena jazz. Tečaji so si v zadnjih letih pridobili velik ugled, saj jih označujejo kot nekakšno »univerzo jazza« v Italiji. Sicer je bilo v Barghi tudi nekaj časa za polemiko, ki jo je spodbudil sam predsednik Italijanskega združenja jazz glasbenikov Bruno Tommaso. Poleg tega, da je jazz deležen nadvse skromnih javnih podpor, za italijanske glasbenike niti ni preveč sdpobuden podatek, da nastopa vsako leto v Italiji na raznih festivalih in prireditvah 214 tujih skupin in le 56 italijanskih ter 16 iz drugih evropskih držav.
• VI •
za Odeon TV
O televizijskih mrežah v Italiji in o njihovih težavah se zadnje čase kar precej razpravlja, kot se že nekaj časa govori o morebitnem kupcu mreže Odeon TV. Zdi se, da je posel sedaj prišel do končne faze. Lastnik večinskega svežnja naj bi v kratkem postala družba Carolco Pictures iz Los Angelesa.
Kalifornijska družba naj bi odkupila delež, katerega višina še hi uradno določena, a naj bi znašala od 51 do 70 % glavnice. Lastnik družbe Odeon TV Calisto Tanzi, ki je spet odkupil od bivšega družabnika Edoarda Longari-nija 50 odstotni delež (tega mu je odstopil pred časom), se je pretekli teden sestal s predstavniki TV produkcije Orbis Communication, katere lastnik je producentska hiša Carolco, točneje s podpredsednikom Johnom Ranckom in z direktorjem Ethanom Bodellom. Calisto Tanzi bo vsekakor ohranil svoj delež, ki bo verjetno znašal 30 % glavnice.
Bilanca mreže Odeon TV je preteklo leto izkazovala 30 milijard izgube, od tega približno 8 milijard na področju reklame. Vendar mreža razpolaga s kar precejšnjo zalogo programov, katerih vrednost ocenjujejo na skoraj 120 milijard, istočasno se TV mreža ponaša s 4 odstotki gledalcev na celotnem italijanskem ozemlju.
Martin Scorsese v filmu Akire Kurosavve
Ameriški režiser Martin Scorsese se v teh dneh mudi na Japonskem, kjer zaključuje snemanje s svojim japonskim kolegom Akiro Kurosawo.
Scorseseja je široko občinstvo spoznalo ob filmih, kot so Taxi Driver, New York in Toro scatenato, ki predstavljajo seveda le del njegovega obsežnega opusa. Film, ki ga sedaj snema 78-letni Kurosava bo nosil naslov Dreams (Sanje) in bo stal kakih 16 milijard. Japonski tednik Mamiči poroča, da je Scorsese s svojo interpretacijo očaral Kuro-savo. Še posebno ga je navdušil, ko se je pojavil na setu v Hokkaidu (v severni Japonski) oblečen v nekaj raztrganih
cunj, s slamnatim klobukom in obvezano glavo, da bi tako predstavil najbolj poznano »plat« Vincenta Van Gogha. V filmu bo Scorsese namreč poosebljal slavnega holandskega slikarja in predhodnika ekspresionizma, ki je živel v drugi polovici preteklega stoletja.
Martin Scorsese bo izkoristil gostovanje na Japonsekm tudi zato, da bo predstavil svoj zadnji film New York Stori-es, katerega realizacija je bila pravzaprav »šestročna«, saj sta ob Scorseseju režiserja tega omnibusa še Francis Ford Coppola in Woody Allen vsak s svojo vizijo ameriške velemesta.
Skupina Rolling Stones z novim »klasičnim« LP
V	Italiji in po vsem svetu bo danes prišla na tržišče zadnja plošča skupine Rolling Stones Steel Wheels. Plošča, ki jo je izdala CBS in ki jo je založil sam ansambel skupaj s C brisom Kimseyjem, prinaša dvanajst motivov, katerih avtorja sta Mick Jagger (na sliki pred hotelom v Philadelphiji) in Keith Richards, torej že zgodovinska dvojica. Avtorja sta seveda tudi izvajalca, čeprav pripada tu levji delež Jaggerju, ki izvaja kar deset motivov, medtem ko si je prilastil Richards samo ostala dva.
Po skoraj 25 letih je skupina izdala »klasičen« album, ki je namenjen tako mlajšim kot starejšim fansom, saj so motivi najrazličnejši, od hard rocka do balad. Prvi motiv je Sad Sad Sad, sledi pa mu Mixed Emotions, na katerem je slonel tudi promocijski video.
V	četrtek bodo Rolling Stones v Philadelphiji začeli svojo ameriško turnejo, ki se bo zaključila 3. decembra v Torontu. Kot predskupina bodo nastopali Living Colours. Rolling Stones bi morali nato priti v Evropo, vendar še niso znani ne datumi ne druge podrobnosti evropske turneje.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
	C RA| 2	^ RAI 3		tjf RTV Ljubljana 1	| f (*G<) TV Koper
9.00	Risanka: Ape Mala
9.25 Dok. oddaja: Giramondo
10.15	Film: Idolo infranto (dram., VB 1948, r. Carol Reed, i. Ralph Richard-son, Michele Morgan)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: La cittadella
(dram., ZDA 1938, r. King Vidor, i. Robert Donat, Rosalind Russell)
16.00	Dok.: Full Steam
16.15	Mladinska oddaja: Big
17.05	Nadaljevanka: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana (2. del)
18.15	30 let naše zgodovine J9.10 Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, dnevnik
40.30	Dok. oddaja: Kvark ^120 Risani film: II signore
degli anelli (ZDA 1978, 5 r. Ralph Bakshi)
43.35	Nadaljevanka: Chateau-vallon
0.30 Nočni dnevnik 0-40 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
9.00
11.00
11.25 12.05
13.00
13.25
13.45 14.30
14.45
15.25
16.45
18.00
18.30 18.45
19.30
20.30
22.25
22.35
23.25
23.35 0.10
Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.10	Monopoli Dok. o rastlinah DOC Club: Fausto Leali Nanizanka: Amore e ghiaccio
Dnevnik - ob trinajstih Rubrika: Trenta tre Nadaljevanka: Capitol Dnevnik - gospodarstvo Variete: Tutti frutti Nan.: Lassie, risanke Film: Le forze del male (krim., ZDA 1948, r. Abraham Polonsky, i. John Garfield)
Videocomic, nato šport Večerni dnevnik Nan.: Perry Mason Horoskop, dnevnik Film: Linea di sangue (krim., ZDA 1979, r. Te-rence Young, i. Ben Gazzara, Audrey Hepburn)
Dnevnik - nocoj Nanizanka: Hill Street giorno e notte Nočni dnevnik Poletni DOC Club Film: Metropolis (dram., ZRN 1927-1984, r. Fritz Lang)
12.00	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: Offshore (iz Co-wesa), jahanje (iz Cer-vie) in beach volley (iz Marine di Massa)
15.40	Film: Giovani mariti (kom., It.-Fr. 1958, r. Ma-uro Bolognini)
17.15	Dok. oddaja: Drobci
17.50 Film: Giulia in ottobre (dram., It. 1985, r. Silvio Soldini, i. Carla Chia-relli)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Variete: Grillo turista per caso - Te la do io 1'America
21.30	Film: Flamingo Kid (kom., ZDA 1984, r. Gar-ry Marshal, i. Matt Dil-lon, Richard Crenna)
23.05	Dnevnik - večerne vesti
23.10	Dokumentarna oddaja: 29 agosto 1939 - Sta ar-rivando la bufera
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Dok. oddaja: Alfredo Giannetti - Tre donne, La sciantosa
16.35	Video strani
16.45	Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno,
17.30	Alo, alo
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Da ne bi bolelo: Spremenimo našo šolo
18.30	Video strani
18.35	Spored za otroke in mlade: otroška igrica Hamurabi, 18.40 Pisani svet - Šolska torba
19.10	Risanka, 19.15 TV Okno
19.19	Informativna oddaja za
goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Družina Munroe (Kan., r. D. Ar-cand, M. Blandford, D. Jackson, i. Kenneth VVelsh, Martha Henry, 4. del)
21.00	Mednarodna obzorja: Usodne odločitve
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10	Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (7. del) in Gledališče Raya Bradburyja (3. del)
1.10	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: odprto prvenstvo
ZDA (povzetki srečanj prejšnjega dne)
17.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: odprto prvenstvo ZDA, srečanja prvega kola (prenos iz New Yorka)
22.00	TVD Novice
22.10	Športna rubrika: Sporti-me
22.30	Nogomet: prvenstvo VB, Charlton Athletic-Chelsea (posnetek)
rtr
RTV Ljubljana 2
17.30	Poskusni satelitski prenosi
18.30	Beograjski TV spored
19.30	Dnevnik
19.55	Premor
20.00	Resna glasba
20.45	Žrebanje lota 20.50 Premor
21.00	Zabavnoglasbena oddaja (prenos iz Splita)
C
CANALE5
8'30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-j. ricana
'15 Aktualno: Forum - L'uo-mo del banco dei pugni 00 Kviza: Doppio slalom,
12.30	OK il prezzo e giu-13-1 sto
14 in 'V'ariete: Rivediamoli •40 Nanizanka: Love Boat -j- II ritorno dello zio Joey 40 Film: Anche gli eroi Piangono (dram., ZDA 1956, r. George Seaton, i. 16 . WiUiam Holden) -
^ Nanizanke: Hotel, 17.45 Nlai dire si - Gioco d az-zardo, 18.45 Top Secret -Ig 4S Sbornie e beneficenza
20^30 cn1Z: Cari genitori
mlm: L agente speciale Mackintosh (krim., VB 1973, r. John Huston, i. aul Nevvman, Domini-22 ne 9Ue Sanda)
23.1	n \,V*Z: M gioco dei nove variete: Maurizio Co-0.4n ca,nzo Sh°w Estate
dm: Arrivano i miei k°m., It. 1982, r. Nini Sa-
NiniSaiernff"e R°me'
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.20 Nanizanka: In časa Law-rence
9.10	Film: I pagliacci (glas., It. 1942, r. Mario Costa)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California -Portami allaltare
15.40	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.40	Nan.: Storie di vita
17.05	Film: La confessione di
Peter Reilly (dram., ZDA 1978, r. Tony Richardson, i. Stefanie Powers, Paul Clemens)
19.30	Nanizanka: Baretta - II dente del serpente
20.30	Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It. 1975, r. Marcello Fon-dato, i. Claudia Cardina-le)
22.30	Film: I giustizieri del West (vestern, ZDA 1975, r. Kirk Douglas, i. Kirk Douglas)
0.20 Nanizanki: Agente speciale - Fuga nel tempo, 1.20Ironside
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka in risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del VVest
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	TV film: A cena col vam-piro (srh., It. 1986, r. Lam-berto Bava, i. George Hilton, Patrizia Pellegri-no)
22.20	Glasbena oddaja: Ve-trina del Festivalbar
23.20	Nogometni tednik
0.20 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.50 Nanizanki: Brothers, 1.20 Taxi
10.45	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria
17.30	Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall
19.30	Risanka: Fantazoo
20.30	Nanizanka: Mister Ed
21.00	Film: Una domenica da poliziotto (dram., Fr. 1983, r. Michael Vianey, i. Jean Rocheford)
23.00	Variete: Le notti del grande cocomero
24.00	Nan.: Half Nelson
18.00	Nan.: Flamingo Road,
19.00	Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Quei pazzi, pazzi sulle autostrade (kom., ZDA 1981, r. John Šchle-singer, i. Beau Bridges)
22.20	Rubrika o motorjih
22.55	Vesti in šport
24.00	TV film: Mio marito e scomparso (krim., ZDA 1978, r. R.Michaels)
TELEFRIULI
TMC
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: La guerra di Jenny
12.45	Ogledalo živij enja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: L ambiziosa (kom., ZDA 1950, r. Curtis Bern-hardt, i. Bette Davis)
11.30	Nanizanka: Medusa
12.00	Rubrika, nato dok.
13.00	Vesti
13.30	Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja
14.30	Dražba in Musič box
18.30	Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina
19.00	Vesti
19.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Šport in šport
21.30	Nanizanki: II ritorno del Santo, 22.30 Angoscia
23.00	Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato Vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Zaklad pri samotni roži (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.35 Pisani listi; 12.00 Barvne sin-tonije; 12.40 S festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.15 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramski spored: Magellanov oblak (1. del), nato Glasbeni listi in zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes;
13.30	Do štirinajstih; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Koncert za mlade; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Igra;
20.30	Intermezzo; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo;
14.00	Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Superpass; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba.
Začel se je včeraj v Dijaškem domu v Gorici
Ob vrhunski glasbi razstava Spacala
Seminar o novih pedagoških prijemih za vzgojitelje v dijaških domovih
(foto Pavšič)
V goriškem dijaškem domu Simon Gregorčič se je včeraj začel tridnevni seminar za vzgojitelje, pedagoške delavce in ravnatelje dijaških domov v zamejstvu, ki ga organizira Zavod za šolstvo pri SR Slovenije ob sodelovanju uprave goriškega dijaškega doma. Srečanja se udeležuje kakih trideset vzgojiteljev, animatorjev in ravnateljev vzgojnih ustanov iz Gorice, Trsta in Celovca.
Letošnji seminar bo v celoti posvečen »transakcijski. analizi« s poudarkom na aplikativnih možnostih pri vzgojnem delu. Strokovni vodja seminarja je klinična psihologinja s Psihiatrične klinike v Beogradu dr. Stanka Gavrič. Gre torej za nova spoznanja v psihologiji in pedagogiki, ki so se posebej uveljavila v Združenih državah Amerike in so danes predmet preučevanja in aplikacije pri vsakodnevnem delu z otroki.
Sicer tovrstna srečanja niso novost, saj jih prirejajo že dobrih dvajset let in se izmenično vrstijo v Sloveniji in zamejstvu. Lani, denimo, je bil seminar v Mariboru, predlanskim pa v Trstu. Srečanje vzgojiteljev in ravnateljev dijaških domov pa izkoristijo tudi za medsebojno izmenjavo izkušenj pri vsakodnevnem delu ter še posebno kar zadeva spremembe, ki se pojavlja-
S seminarja v goriškem Dijaškem domu
jo v teh vzgojnih strukturah. V prvi vrsti gre za padec števila otrok, za vprašanje mešanih zakonov in za sam odnos vzgojitelja do gojenca.
Ob sodobnih oprijemih v pedagoškem delu pa imajo udeleženci možnost, da se spoznajo z okoljem, kjer so.
V ta okvir sodi včerajšnji obisk Nove Gorice, kjer jih je na sedežu občinske
skupščine sprejel predsednik Bevčič. Danes zvečer bodo pripravili družabni večer, na katerega so povabili tudi vse bivše vzgojitelje goriškega dijaškega doma, za jutrišnji dan pa je napovedano srečanje s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Seminar bodo zaključili v četrtek, ko si bodo ogledali Benetke.
Od petka dalje v Kanalu letošnji Kogojevi dnevi
V Kanalu bodo v petek otvorili Kogojeve dneve '89. Organizatorji, predstavniki prosvetnega društva Soča iz Kanala in predsednik sveta letošnjih Kogojevih dnevov Jože Šušmelj so včeraj na tiskovni konferenci podrobneje predstavili program manifestacije. Poleg tega so novinarjem predstavili prenovljene prostore 120 let stare društvene knjižnice Josipa Kocijančiča v gotski hiši v Kanalu: knjižnico bodo predali namenu v petek ob odprtju Kogojevih dnevov in s tem uresničili dolgoletno željo kanalskih kulturnih delavcev.
Na tiskovni konferenci so včeraj poudarili pomen te vsakoletne kulturne manifestacije, ki predstavi občinstvu vrhunske dosežke slovenske glasbe. Kakovost omogoča odmevnost, saj sledi nastopom vedno veliko število poslušalcev in nasploh spremlja Kogojeve dneve pozornost prebivalstva.
Spored devetih prireditev bodo odprli v petek ob 19. uri v Kanalu. Slavnostni govornik bo predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Milan Kučan. Sledilo bo odprtje prostorov knjižnice Josipa Kocijančiča v gotski hiši, odprtje likovne razstave slikarja Lojzeta Spacala, koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana in nastop Solistov folklorne skupine iz Rezije. Pred otvoritvijo Kogojevih dnevov bodo isti dan v Kanalu zasedali primorski kul-
turni delavci na posvetovanju o stanju in perspektivah kulture na Primorskem.
Ostale prireditve bodo letos osredotočene v Kanalu z izjemo koncerta v Ljubljani. V soboto bo v Kanalu koncert Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, 8. septembra koncert Slovenskega okteta, 9. pa Novega ljubljanskega godalnega kvarteta. 15. septembra bo večer poezije Alojza Gradnika z nastopom čelista Andreja Petrača, 16. koncert Trobilnega kvarteta Gallus, 22. koncert zbora Consortium musicum. V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 20. oktobra koncert simfonikov RTV Ljubljana, Kogojeve dneve pa bo 21. oktobra sklenilo v Kanalu odprtje spominske sobe Marija Kogoja.
Filmi v Krminu
Vreme je doslej res ponagajalo organizatorjem šestdnevnega pregleda španskega filma na dvorišču šole "Vittorino da Feltre" v Krminu. Nocoj ob 20.30 bodo predvajali (seveda, če ne bo deževalo) film »El sur« Victorja Ericeja, takoj za tem pa ob 22.30 film Carlosa Saure »Ana y los lobos«, ki je odpadel v soboto. Jutri bo na vrsti film »Feroz« in za njim »Pascual Duar-te, ki je odpadel v nedeljo.
Koncert indijske glasbe očaral številno občinstvo
Duo Mukherjee-Chatterjee s Sitarjem in tablo	(Foto Bumbaca)
Številno občinstvo je v soboto zvečer v avditoriju v Ul. Roma sledilo koncertu tradicionalne indijske glasbe, ki ga je priredilo združenje "Surya Chandra Yoga". Nastopila sta glasbenika Budhaditya Mukherjee in Sankha Chatterjee. Indijca sta s Sitarjem, morda v svetu najbolj znanim indijskim instrumentom, ki pa v resnici izvira iz Perzije, in tolkali, ki jim v Indiji pravijo tabla, predstavila dokaj kakovosten spored indijskih ljudskih glasbenih motivov. Njun nastop je povsem zadovoljil občinstvo, tako poslušalce, ki jim je glasba severne Indije že skoraj domača, kot take, ki so prišli na koncert zgolj iz radovednosti in so morda prvič odkrili nov glasbeni svet. Mukherjee in Chatterjee sta pokazala, da upravičeno veljata za dva med najboljšimi izvajalci indijske glasbe in požela zasluženo ploskanje občinstva.

■ BBBBBBBBBB BBBBBBBBBBB
PRIVOŠČITE Sl ZASLUŽEK V PROSTEM ČASU
■s
*
■
x, , ČE STE BISTRI IN ŽIVAHNI, ŠTUDENTJE ALI GOS-VX% PODINJE, BREZPOSELNI ALI UPOKOJENCI, ALI Sl VX\V ENOSTAVNO ŽELITE DODATNEGA ZASLUŽKA Z >XvX ZANIMIVIM IN USTVARJALNIM DELOM, ČE NAM COČON LAHKO TEDENSKO POSVETITE LE NEKAJ UR SVOJEGA PROSTEGA ČASA IN SVOJO KOMUNI-
VAV.V.V.V.
v.v.v.vv.v,
v.v.v.v.v.*,
BBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBB«
BBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBB«




> KATIVNOST, POTEMTAKEM
POTREBUJEMO VAŠE SODELOVANJE
Ne zahtevamo nobenega posebnega znanja ali pogojev, dovolj so nam Vaša razgledanost in Vaša samostojnost, Vaša želja in Vaše veselje po novem in dinamičnem delu.
Curriculum vitae, v katerem boste navedli svojo razpoložljivost in podatke, ki po Vašem mnenju najbolje opredeljujejo Vašo osebnost, pošljite pod šifro
ZASLUŽEK V PROSTEM ČASU na naslov:
ČEDAD: NOVI MATAJUR,
Ul. Ristori 28 - 33043 GORICA: PRIMORSKI DNEVNIK,
Drev. 24. maja 18 - 34170 TRST: PUBLIEST,
Ul. Montecchi 6 - 34137
Voznika (eden je iz Štandreza) k sreči nepoškodovana
Trčenje med tovornjakoma na avtocesti
Na avtocesti A 4 med Trstom in Benetkami je včeraj zjutraj prišlo do slikovite prometne nesreče, ki bi lahko imela tragične posledice, k sreči pa je v njenem obračunu samo velika gmotna škoda in večurni zastoj v prometu. Na odseku avtoceste med izhodoma v krajih San Dona in Ouarto d Altino sta silovito trčila dva tovornjaka, enega pa je nato zaneslo v levo, tako da je odnesel dobrih sto metrov guard raila in se znašel na nasprotnem voznem pasu.
Eden od tovornjakov je mercedes goriškega avtoprevozniškega podjetja La Goriziana. Tovornjak, ki ga je upravljal 54-letni šofer Bruno Miotto iz Štandreža, Ul. Del Carso 65/2, je prevažal tovor praznih steklenic za neko podjetje v Benetkah. Od zadaj je pridrvela vanj cisterna s prikolico podjetja Petrol trasporti iz Vidma, ki jo je upravljal 30-letni Tiziano Croatto iz kraja Reana del Rojale. Trčenje je bilo tako silovito, da je cisterno zaneslo v levo na drugi vozni pas avtoceste, del tovora goriškega tovornjaka pa se je prevrnil. Pri tem sta imela oba voznika precejšnjo srečo, saj razen udarcev in odrgnin nista dobila hujših telesnih poškodb. Še srečnejše pa je bilo naključje, da takrat ni bilo nikogar na drugem voznem pasu, sicer bi bil obračun nesreče gotovo tragičen. Nedaleč od kraja včerajšnjega trčenja se je decembra lani pripetila podobna ne-
sreča s tovornjakom, ki je zavozil na drugo stran avtoceste: takrat je iz nasprotne smeri privozil avto, v trčenju pa je umrlo vseh pet potnikov.
Gmotna škoda je kljub temu velika, saj ocenjujejo, da dosega na cisterni stotino milijonov lir, dosti manjša pa je na drugem tovornjaku. Poleg tega je trčenje dveh težkih vozil povzročilo nemalo težav na avtocesti, kjer je bil promet nekaj časa zaprt in nato dobre tri ure močno oviran. Tovornjaka so namreč lahko odstranili šele po posegu gasilcev. Vzroke prometne nesreče, ki ji je v določeni meri botrovalo spolzko cestišče, pojasnjuje prometna policija iz San Donaja. Vsekakor kaže, da jo je zakrivil videmski voznik, saj je Miotto, ki sodi med starejše in najbolj izkušene šoferje podjetja La Goriziana, normalno vozil na svojem pasu, ko je cisterna od zadaj trčila v njegov tovornjak.
Obisk delegacije iz Salzburga
Delegacija deželne vlade Salzburga, ki jo je vodil predsednik prof. Helmut Schreiner, je v okviru obiska v naši deželi bila v Gorici, kjer sta goste sprejela župan Scarano in podžupan Del Ben. V delegaciji iz Salzburga so
bili tudi predstavniki tamkajšnje gospodarske zbornice. Na srečanju so se pogovarjali o poglabljanju sodelovanja in predvsem gospodarskih stikov med deželama in mestoma, ki ju družijo zgodovinske vezi in volja po tesnejšem sodelovanju.
Zgorel avtomobil prometne policije
Včeraj okrog 18.30 je prišlo pri Pal-kišču na glavni cesti Gorica-Trst do slikovite prometne nesreče. Avtomobil goriške prometne policije je vozil proti Gorici, ko ga je iz še nepojasnjenih vzrokov zaneslo v jarek. Avtomobil so zajeli ognjeni zublji. Pred izbruhom požara je uspelo vozniku, ki je sedel za volanom, izstopiti iz avta, ki je nato popolnoma zgorel. Na kraj nesreče so prihiteli tudi tržiški gasilci, ki so ogenj pogasili. Požar je nemalo oviral promet, saj so morali iz varnostnih razlogov cesto za dobro uro zapreti. Promet so preusmerili čez Poljane.
OK Val Naš Prapor čestita Vidi, Lucijanu in Karolini ob rojstvu sinčka in bratca
JULIJANA
razna obvestila
Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da se bo v petek, 1. septembra, ob 17. uri pričel v Dijaškem domu v Gorici košarkarski kamp za minibas-ket za letnike 1978 in mlajše. Trajal bo do 10. septembra. Vpisovanje na igrišču pred pričetkom treninga.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Rain man - l'uon>° della pioggia«.
VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.0® »Ho sposato un aliena«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Pieno damore«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Sestanek z nepoznanim«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Umri P°' končno«.
DESKLE Danes zaprto.
Tat stikal po hotelski sobi
Poleg stanovanjskih smo v Gorici dobili tudi hotelske miši. V soboto popoldne je namreč lastnik hotela "Da Silvano" na Korzu Italia nedaleč od železniške postaje opazil, da iz ključavnice vrat neke sobe visi ključ. Stvar ga je začudila, tako je pogledal v sobo, kjer je odkril tatu, ki je pravkar izmaknil fotoaparat gosta sobe, stikal pa je še za drugimi vrednostmi. "Tat se je bliskovito izmuznil lastniku in se pognal v beg, kaj kmalu pa je padel v objem policistov letečega oddelka. Ugotovili so, da gre za 37-letnega Cosima Riola iz Casorie pri Neaplju. V hotel se je prikradel v trenutku, ko v recepciji ni bilo nikogar, pobral ključ sobe in se neopažen napotil v višje nadstopje, kjer pa je ključ v vratih takoj povzročil sum lastniku. Tatu je policija kasneje izpustila in ga prijavila sodni oblasti zaradi poskusa kraje.
Vlom in kraja mamil v lekarni
V noči na nedeljo so neznanci vlomili v lekarno Al Moro na Komu. Z notranjega dvorišča so zlezli v lekarno skozi okno, potem ko so odstranili železne rešetke in cel okenski okvir. V notranjosti so vlomili skozi še ena vrata in v predalu našli ključe omarice z mamili. Tatovi so se v njej polastili dvajsetih fiol morfija, devetih gramov kodeina in šestnajstih tablet, ki vsebujejo morfij e v preparat. Poleg mamil so tatovi odnesli še približno 70 tisoč lir, ki so jih našli v predalu zraven ključev omare z mamili, povsem pa so prezrli denar v blagajni. To kot druge okoliščine kraje daje misliti, da so bili na delu narkomani. Policija vodi preiskavo v tej smeri, med že znanimi goriškimi uživalci mamil, v poštev pa jemljejo tudi možnost, da je vlom delo ljudi iz drugih krajev.
Motorist žrtev hude nesreče
Zdravstveno stanje 24-letnega Lorenza Boscarola iz Tržiča, Ul. Fratelli Cervi 12, ki je bil v nedeljo pod noč žrtev hude prometne nesreče v Ronkah, je še vedno kritično. Mladenič se še vedno bori s smrtjo v bolnišnici na Katinari.
Boscarol se je v nedeljo okrog 19.30 vozil na lastnem motorju znamke aprilia 350 po Ulici Dante v Ronkah. Ko je prispel do križišča, je skušal prehiteti kolono avtomobilov, ki je čakala na zelen semafor, toda najverjetneje zaradi previsoke hitrosti in spolzkega cestišča - takrat je močno deževalo - je motorista zaneslo v nasprotno vozeči fiat regata, ki ga je upravljal Graziano Galoppin iz Ronk.
Zdravniki so si še naprej pridržali prognozo tudi za Piera Brussija iz Tržiča, Ul. Duca d Aosta 72, ki je bil v noči na soboto žrtev prometne nesreče pri Gradežu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI (el. All orso bianco - Korzo Italia 1® ' 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701-
_________pogrebi__________^
Danes v Gorici ob 9.30 Vittoria rt'^ev iz bolnišnice Janeza od Boga v ^ a 1^' Srca Jezusovega in na glavno poK v če.
Spored svetovnega festivala od četrtka do nedelje
Dnevi folklore in prijateljstva med narodi
Od četrtka dalje bo Gorica prizorišče mednarodne folklorne manifestacije, ki postaja iz leta v leto pomembnejša. Letošnji mednarodni festival folklore, ki je že 19. po vrsti, prireja goriška Pro Loco pod pokroviteljstvom Internationale Organisation fiir Volkskunst, italijanske federacije ljudskih običajev, dežele FJK, goriške pokrajine in občinske uprave ter drugih ustanov in združenj. Naše mesto si je na tem področju pridobilo že določen svetovni sloves, saj se v Gorici vsako leto zbirajo kvalitetne folklorne skupine iz najbolj oddaljenih koncev našega planeta.
Organizatorji festivala so letos sklenili, da bodo prireditev posvetili preminulemu profesorju Marinu Medeo-tu, ki je bil vrsto let aktivni član organizacijskega štaba in mentor te manifestacije. Zagotovili so si sodelovanje desetih folklornih skupin. Prišle bodo iz Španije, Portugalske, Madžarske, Poljske, Argentine, Italije, Kostarike, Izraela in celo iz daljne Avstralije.
Festival naj bi bil trenutek združevanja med narodi, različni kulturami in običaji. Zato so sklenili, da ne bo tekmovalnega značaja. Vse folklorne skupine bodo opravile le več eksibicijskih nastopov. Tako bodo na primer v petek, 1. septembra, ob 21. uri nastopile na razstavišču pri Ločniškem mostu skupine "Citta di Sinnai" iz Italije, Grupo regional de Moreira da Maia" iz Portugalske, Woomera aboriginal Corporation' iz Avstralije, "Alba regia" z Madžarske in "Pampa y cerro" iz Argentine. Dan kasneje ob isti uri pa bodo na vrsti skupine "Los Xustos“ iz Španije, "Slowianki" s Poljske, "Canterini Peloritani" iz Messine, "La Union ' iz Kostarike in "Pa amey teman gro-ap ' iz Izraela. V četrtek in v nedeljo pa se bodo zvrstile na odru v razstavišču vse folklorne skupine.
Novosti je letos kar precej. Najvažnejša je morda izbira novega prostora za nastope. V preteklih letih so skupine nastopale na številnih prireditvenih prostorih kot so npr. Travnik, Battistijev trg, dolina Korna in telovadnica IIGG. Letos bodo vsi nastopi na razstavišču Espomego.
Prireditelji so menili, da bo na tem prostoru lahko sledilo nastopom folklornih skupin večje število gledalcev, saj se je večkrat zgodilo, da je marsikdo ostal razočaran zaradi pomanjkanja prostora. Ta lokacija bo najverjetneje postala dokončna.
Tradicionalna folklorna parada, ki bo letos že 24., bo kot vedno zanimiva in množična. Kar 23 folklornih skupin se bo sprehajalo po goriškem mestnem središču. Ob tej priložnosti se bodo desetim izbranim skupinam pridružile še nekatere druge skupine in godbe na pihala z Avstrije in Jugoslavije. Prava novost parade, ki bo sklenila štiridnevno praznovanje, je njen potek. Odhod bo z Battistijevega trga po Ulici Petrarca do Verdijevega Kor-za in nato po Korzu Italia in Ul. Aguileia do razstavišča v UL della Barca, kjer bo zaključni nastop vseh skupin.
Še dodatna zanimivost. Trgovci Ulice Garibaldi so sklenili, da bodo ob tej priložnosti organizirali "Ulico folklore ". Ulico Garibaldi bodo primerno okrasili s cvetjem, od četrtka, 31. avgusta, do sobote, 2. septembra, pa bo od 17. do 19. ure na ulici folklorni praznik, na katerem bodo izmenično nastopale vse folklorne skupine. Mestni redarji bodo poskrbeli, da bo ulica zaprta za promet. Z nastopi v mestu želijo ustvariti prijateljsko vzdušje med goriškim prebivalstvom in folkloristi spodbujati navezovanje prijateljskih vezi.
Pri Ločniškem mostu bo vsak večer veselo. Prireditelji obljubljajo, da bodo delovali dobro založeni kioski. Folklorne skupine bodo nastopale na odprtem, v primeru slabega vremena pa bodo poskrbeli za nastop na pokritem. Cena vstopnice bo 6 tisoč lir, znižana kot tudi vstopnica za nedeljski zaključni nastop pa 3 tisoč lir.
Prireditelji festivala folklore so se tudi letos morali spoprijeti z nekaj finančnimi težavami, kljub temu pa pričakujejo, da bo manifestacija lepo uspela. Za prihodnjo sezono pa že napovedujejo nekatere novosti, ki naj bi dale goriški prireditvi še večji odmev širom po svetu.
Spored festivala folklore
ČETRTEK, 31. AVGUSTA
17.00	- V Ul. Garibaldi odprtje "Ulice folklore"
20.00	- Na razstavišču: koncert vojaške godbe na pihala brigade "Gorizia" in
slavnostna otvoritev festivala
21.00	- Uvodni večer, na katerem bodo nastopile vse folklorne skupine
24.00	- Praznik prijateljstva in Ples narodov
PETEK, 1. SEPTEMBRA
17.00-19.00 - V Ul. Garibaldi prosti nastopi nekaterih folklornih skupin
21.00	- Na razstavišču: nastop skupin ' Citta di Sinnai" (Italija), "Grupo regi-
onal de Moreira da Maia" (Portugalska), "Woomera aboriginal Corporation" (Avstralija), "Alba regia" (Madžarska), "Pampa y Cerro" (Argentina)
SOBOTA, 2. SEPTEMBRA
11.00	- Srečanje folklornih skupin na goriškem gradu
12.30	- Uradni sprejem pri goriškem županu
17.00-19.00 - V Ul. Garibaldi prosti nastopi nekaterih folklornih skupin
21.00	- Na razstavišču: nastop skupin Los Kustos" (Španija), "Slowianki"
(Poljska), "Canterini Peloritani" (Italia), "La Union" (Kostarika), "Pa' amey teman group" (Izrael)
NEDELJA, 3. SEPTEMBRA
10.30	- Koncert godbe na pihala "Das werksorchester der Kelag Villach" iz
Beljaka v ljudskem vrtu
10.30	- Koncert godbe na pihala "Alpina" iz Žirov v spominskem parku
11.30	- Uradni sprejem pri goriškem prefektu
15.30	- Zbor folklornih skupin na Battistijevem trgu
16.00	- Začetek folklorne parade po mestnih ulicah
18.00	- Na razstavišču: zaključna slovesnost
21.00	- Folklorni gala večer

A.S. Pro Gorizia
Cene vstopnic
POKRITA TRIBUNA	12.000	lir
tribuna	10.000	lir
STOPNIŠČE	7.000	lir
S POPUSTOM*	3.500	lir
‘vstopnice za jugoslovanske državljane, vojake, ženske in invalide, mladino od 13. do 18. leta; do 12. leta brezplačno
KORIST. . .
ABONMA . VSTOPNICA PRIHRANEK
thkiSMiliBSfHtKBKS
N°G0METNA SEZONA 1989/90 PREDVIDEVA 17 TEKEM IN 10 PRIJATELJSKIH SREČANJ
• •. imajo najzvestejši
ZADNJI DNEVI
Kultura, tradicija in zabava na čipkarskem festivalu v Idriji
Pogled na množico, ki je sledila idrijski prireditvi	(Foto Čubej)
V	nedeljo je bil v Idriji tradicionalni čipkarski festival, ki ga prirejata Turistično društvo Idrija in Čipkarska šola iz Idrije. Program letošnje prireditve je bil dokaj pester. Veselo vzdušje je zavladalo že zgodaj zjutraj, ko se je kakih 50 žensk, več jih je bilo tudi z Goriškega, prvič spoprijelo s klekljanjem. Idrčani so namreč letos poleg običajnih tekmovanj in razstav sklenili prirediti enodveni tečaj klek-ljanja, ki je lepo uspel.
V	dopoldanskih urah so med drugim učenke idrijske čipkarske šole prikazale obiskovalcem vse najbolj uporabljene tehnike klekljanja. Dosti ljudi je sledilo tudi predavanju ravnatelja mestnega muzeja Jurija Bavdaša,
ki je prikazal zgodovino idrijskega čipkarstva. Kdor se je v nedeljo potepal po Idriji, si je seveda lahko nakupil tudi čipke, saj je imel res lepo izbiro. V idrijski galeriji in v mestnem muzeju pri gradu si je bilo moč ogledati zanimivo razstavo čipk. Na njej so bile razstavljene vrhunsko izdelane čipke, ki nedvomno spadajo v samo zgodovino tega zanimivega mesteca v Sloveniji.
Na Trgu Svobode so krošnjarji prodajali suho robo, nekateri pa so prikazovali obiskovalcem, kako se izdelujejo najobičajnejši leseni predmeti. Vsepovsod so delovali dobro založeni kioski, kjer so med drugim ponujali
krožnik okusnih žlikrofov ali domače vrhunske slaščice.
Ob 15. uri je praznik prešel v naj zanimivejši del, saj se je okrog 130 tekmovalcev in tekmovalk potegovalo za lovoriko najboljšega. Klekljarji so imeli na razpolago poldrugo uro, da so dokončali sicer ne preveč zahtevno čipko. Zmagovalka Ivanka Oblak iz Škofje loke je čipko sklekljala v uri in deset minut, med najmlajšimi pa je zasedla prvo mesto 12-letna Manca Ahlin iz Zirov. Naj starejša tekmovalka je bila 92-letna Marjanka Vončina.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v prihodnjem šolskem letu na Goriškem sledeče tečaje
-	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za prodajalce (tisoč ur)
-	dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (1.200 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj iz angleščine (2. stopnja - 120 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur, pogoj za vpis dokončana višja srednja šola)
-	izpopolnjevalni tečaj za operaterje z zunanjo trgovino (120 ur)
-	izpopolnjevalni tečaj za stroje-pis (120 ur)
-	tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov -društev (30 ur)
-	tečaj ažuriranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju (40 ur)
-	tečaj ažuriranja bančne tehnike (30 ur).
Prijave sprejemajo do 22. septembra na sedežu SDZPI v Križni ulici 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobote od 9. do 13. ure.
Od favoritov sta samo točko osvojila le Juventus in Fiorentina
Začetek ugoden zlasti za Milan in Sampdorio
Prvi dobitniki letošnjega totocalcia z izkupičkom niso kaj prida zadovoljni, sicer pa drugače tudi ne bi moglo biti, saj v prvem kolu A lige ni prišlo do nobenih pravih presenečenj, čeprav je v Milanu le malo manjkalo, da bi novinec Cremonese prisilil prvaka Interja k delitvi točk. Toda sodnik Fabbricatore je tri minute pred koncem naredil veliko napako in dosodil v korist Interja enajstmetrovko, ki je zanesljivo ni bilo, saj je branilec Mon-torfano pravilno štartal na žogo in jo odbil, šele nato pa se je Serena spotaknil ob njem in padel. Brehme z bele točke ni zgrešil in tako izjalovil izenačujoči gol Dezottija iz 82. minute. Klinsmann je zadel vratnico.
Najbolj je od favoritov blestel Mi--lan. Igral je brez Gullita, Van Bastna, Tassottija in Simoneja, Donadoni pa je vstopil na igrišče le v drugem polčasu. Toda Sacchi ima letos na voljo toliko kakovostnih igralcev, da na igrišču v Ceseni tudi brez asov ni bilo nič slabše, debitant v A ligi Stroppa pa je dosegel krasen gol že po sedmih minutah. Za gostitelje je bilo konec upanj že po 45’, saj je Borgonovo podvojil že v 10’, Massaro pa potrojil minuto pred odmorom.
Napoliju je do zmage precej pomagal tudi slab Ascoli, gol pa je z lepim strelom od daleč dosegel Crippa. Na-poli je tako že peto leto zapored začel sezono z zmago, potrdil pa je tudi svojo kandidatura za naslov prvaka.
Za vrh pa se bo nedvomno potegovala tudi Sampdoria, ki je z zrelo igro izkoristila vse slabosti Lazia in ga ugnala z dvema goloma v petih minutah (Pellegrini in Vialli v 29. oz. 34. min.), nato pa brez težav ohranila dvojno vodstvo.
K popolnemu uspehu Genove je doprinesla tudi Genoa, ki je z golom Fontolana po napaki vratarja Terranea ugnala Lecce. Kaže, da napovedi trenerja Scoglia, ki za svoje moštvo govori o uvrstitvi v pokal UEFA, niso povsem iz trte izvite. Zmagala je tudi Atalanta, upanja oslabljene Verone je pokopal Madonna v 43’.
Za precejšnje razočaranje je poskrbel Juventus. Marocchi je povedel že v 13’, a Bologna je s Polijem izenačila še pred koncem polčasa, v drugem pa urejeno branila neodločen izid, čeprav je imel Casirighi nekaj lepih priložnosti. Sovjeta Zavarov in Alejnikov si zaslužita le oceno zadostno.
Fiorentina je bila v Bariju blizu poraza. Baggio je z efektnim strelom izenačil šele v 78’, ko je za Toskance kazalo že bolj slabo. Strelec Barija je bil Maiellaro v 40’.
Enak izid so zabeležili tudi v Vidmu, kjer je Udinese igral z Romo 1:1. Prvi so povedli gostje s Tempestilijem v 32’, izenačil pa je Simonini takoj na začetku drugega polčasa. Ta igralec, za katerega je še pred kratkim kazalo, da bo zapustil Videm, češ da nima mesta v ekipi, je v 29’ zgrešil enaj-
stmetrovko, čeprav je pravi specialist za strele z bele točke. Trener Mazzia z nastopom ekipe ni bil kaj dosti zadovoljen. Udinese je v drugem polčasu vidno popustil, k sreči pa povprečna Roma tega ni znala izkoristiti. Od tujcev sta Balbo in veteran Gallego (končno!) zadovoljila, mladi Sensini pa je dokaj razočaral.
IZIDI 1. KOLA
Ascoli - Napoli 0:1, Atalanta - Verona 1:0, Bari - Fiorentina 1:1, Cesena -Milan 0:3, Genoa - Lecce 1:0, Inter -Cremonese 2:1, Juventus - Bologna 1:1, Lazio - Sampdoria 0:2, Udinese - Roma 1:1.
LESTVICA
Milan, Sampdoria, Inter, Napoli in Genoa 2, Bologna, Fiorentina, Roma, Bari, Juventus in Udinese 1, Cremonese, Lecce, Verona, Ascoli, Lazio in Cesena 0.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Inter, Cremonese - Cesena, Fiorentina - Genoa, Verona - Juventus, Lecce - Atalanta, Milan - Lazio, Napoli - Udinese, Roma - Ascoli, Sampdoria - Bari.
Na sliki (AP): drugi zadetek Vial-lija v Rimu proti Laziu
Kvalifikacije za SP
Peru izločen Čile »le« 5:0
LIMA — Na južnoameriških kvalifikacijah za nogometno SP so zabeležili nekaj pomembnih izidov. V tekmi skupine 1 je Urugvaj z 2:0 premagal Peru, ki je po dveh porazih že izločen. Tretji tekmec je Bolivija.
V	skupini je Paragvaj z 2:1 odpravil Kolumbijo, ki je v prvem kolu z 2:0 premagala Ekvador. Zmagovalec te skupine bo odigral dodatno srečanje z Izraelom.
V	skupini 3 je Čile kar s 5:0 odpravil Venezuelo, vendar pa mu izdatna zmaga ne zadošča, kajti na skupnem vrstnem redu zaradi boljše razlike v golih (+ 10 proti + 7) še naprej vodi Brazilija. Obe reprezentanci imata po pet točk, o uvrstitvi na SP bo tako odločalo medsebojno povratno srečanje, ki bo v nedeljo v Riu de Janeiru. Braziliji zadostuje neodločen izid, selektor Lazaroni pa vseeno napoveduje napadalno igro.
Maradona se čudi zakaj toliko hrupa...
BUENOS AIRES — V pogovoru z nekaterimi italijanskimi časnikarji, ki so ga staknili pred njegovo hišo v Buenos Airesu, je Diego Maradona obljubil, da se bo že v tem tednu vrnil v Italijo, vendar pa je sam priznal, da še nekaj časa ne bo mogel igrati. Po trditvah argentinskega tednika El Gra-fico naj bi Maradona poletel v Neapelj že jutri. Izjavil naj bi bil, da ne razume, zakaj se okrog njegovih počitnicah dviguje toliko prahu. Navsezadnje, pravi, sem le zaprosil za teden dni podaljška...
Triestina začela prvenstvo B lige z zmago
Še neizdelana, a borbena igra
TRIESTINA - LICATA	2:1 (1:1)
STRELCI: Russo v 35’, La Rosa v 37’ in Napoli (avtogol) v 66’.
TRIESTINA: Gandini, Polonia, (Trombetta od 49’), Costantini (Di Rosa od 65’), Consagra, Cerone, Danelutti, Romano, Papais, Russo, Giacomarro, Butti (Biato, Lenarduzzi, Pasgualini).
LICATA: Ouironi, Campanella, Ta-ormina, Baldacci, Santonocito, (Minuti od 67’), Napoli, Tarantino, Sorče, La Rosa, Ficarra, Gnoffo (Laneri od 83’).
SODNIK: Cinciripini (Ascoli); GLEDALCEV: 8.500.
Vodstvo Triestine je med poletnim prestopnim rokom dobesedno zdesetkalo Licato z nakupi Giacomarra, Consagre in Romana, zdaj pa so trener Lombardo in igralci z nedeljsko zmago le še dovršili postopek obubožanja sicilskega moštva. Sodeč po tem, kako težko je bilo Tržačanom (mimo dejstva, da je bila zmaga navsezadnje zaslužena), pa ostaja vtis, da se bodo morali oboji v teku drugoligaške sezone pošteno namučiti za uresničitev svojega cilja, obstanka v ligi.
Tržačani so do svojega prvega gola,
Roberto Russo
ki ga je dosegel Russo, igrali napadalno. Obramba in zvezna vrsta sta delovali dovolj učinkovito, a neizdelano, zato priložnosti ni bilo veliko. Dve je imel sam Russo, ki je bil do vstopa na igrišče Trombette edini mož v konici napada. Gostje so takoj izenačili s silovitim prostim strelom La Rose, do konca polčasa pa se je igra odvijala
pretežno na sredini. V drugem polčasu so imeli Tržačani še naprej več od igre, ostrih dvobojev in živčnosti ni manjkal© Drugi zadetek je padel po prostem strelu Papaisa, a odločilen je bil rahel dotik enega od branilcev v živi meji, ki je ukanil svojega vratarja.
Po tekmi je trener Lombardo pohvalil borbenost svojih igralcev in opozoril, da bo ekipa igrala bolje šele čez nekaj kol, ko bo tudi stopnja pripravljenosti boljša. Trener gostov Ceranto-la je čestital Triestini, vendar je menil, da bi njegovo moštvo, brez nesrečnega avtogola, ohranilo neodločen izid iz prvega polčasa.
OSTALI IZIDI 1. KOLA
Ancona - Brescia 0:0, Avellino -Cagliari 2:0, Catanzaro - Messina 0:1, Como - Foggia 2:0, Padova - Cosenza 3:1, Pescara - Barletta 2:1, Piša - Monza 3:0, Reggiana - Torino 0:0, Reggina -Parma 0:0.
PRIHODNJE KOLO
Barletta - Padova, Brescia - Como, Cagliari - Reggina, Cosenza - Reggiana, Foggia - Piša, Licata - Catanzaro, Messina - Avellino, Monza - Triestina, Parma - Pescara, Torino - Ancona.
Italijanski nogometni pokal
Pro Gorizia popravila slab vtis
PRO GORIZIA - SACILESE 2:0 (1:0)
STRELEC: Juculano v 7. in 75. minuti.
PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tallan-dini, Urdich, Cotterle, Giacometti, Juculano, Della Valentina (Menegaldo), Sar-tore (Muccin), Del Zotto, Giacomin.
SACILESE: Moraš, Furlanetto, Stella (Gava), Pignat, Segat, Poletto, Vendrus-colo (Rupolo), Bottega, Dominici, Peres-sotti, Grop.
GORICA — Goriška enajsterica je brez večjih težav odpravila poprečni Sa-cilese in s tem popravila slab vtis, ki ga je zapustila na prvem srečanju proti Monfalconeju.
Goričani so že od vsega začetka pokazali, da veljajo več od nasprotnikov in so že v 7. minuti povedli z Juculanom, ki iz tekme v tekmo potrjuje svojo moč.
V 2. polčasu, ko je močan dež precej oviral igro, so domačini stalno imeli pobudo v rokah in so z Juculanom (11-met-rovka) dosegli še drugi zadetek, (pr)
Uspeh koprskih jadralcev
KOPER — Koprska jadralca Matjaž Antonaz in Davor Glavina sta dosegla še en velik mednarodni uspeh, 4. mesto na letošnjem svetovnem mladinskem jadralnem prvenstvu, ki je za olimpijski razred 470 potekalo v španskem mestu Alicante. Koprčanoma se
je za las izmuznila bronasta kolajna, ki sta jo izgubila v zadnji regati, ko sta bila osma. Nastopilo je 55 posadk iz 13 držav. »Izredno sva zadovoljna z doseženim rezultatom, ki nama pomeni morda celo nekaj več kot pred dvema letoma drugo mesto, ki sva ga ovojila v Kopru. Tokrat je bila konkurenca namreč izredno močna. Z malo več sreče bi bila lahko tudi tretja. Pogoji za jadranje so bili zelo dobri«, nam je po vrnitvi v Koper povedal Matjaž Antonaz. Dve kolajni, zlata (brata Ival-di) in bronasta sta odšli v Italijo, srebrna pa je ostala v Španiji. Druga jugoslovanska posadka, Kuret in Mišura iz Splita, je bila trinajsta. (Kreft)
Grški košarkarji pred Jugoslavijo in Italijo
CUENCA — Potem ko je v polfinalu evropskega košarkarskega kadetskega prvenstva Jugoslavija z 82:69 premagala Italijo, je v finalu zgubila proti Grčiji, in sicer z 81:79 (74:74, 29:43). Italija je za 3. mesto s 63:59 (41:29) premagala Turčijo. Sledijo: 5. SZ, 6. Španija, 7. Izrael, 8. Francija, 9. ZRN, 10. Bolgarija, 11. Poljska, 12. Belgija.
Kvalifikacijska tekma za mundial
Osim izbral reprezentante
ZAGREB — Zvezni selektor jugoslovanske nogometne reprezentance Ivica Osim je včeraj sporočil seznam 14 igralcev za važno tekmo proti Škotski (6. septembra v Zagrebu) za nastop na svetovnem prvenstvu v Italiji. Na Osimovem seznamu so Ivkovič, Omerovič, Stanojkovič, Spasič, Hadžibegič, Brnovič, Katanec, Baždarevič, Zlatko Vujovič, Susič, Stojkovič, Pančev, Sa-vičevič in Jakovljevič.
Šesterica igralcev, ki nastopa v jugoslovanskem prvenstvu, se je zbrala že včeraj v Zagrebu, danes zjutraj bi se jim moral priključiti vratar Ivkovič, tisti, ki nastopajo v Franciji, bi morali dopotovati v četrtek, Katanec, ki igra v Italiji, pa v nedeljo. Če ne bo prišlo do kakšnih poškodb nogometašev, (d
nastopajo v tujini, Osim ne namerava širiti svojega spiska, saj očitno ne želi klicati nekoga, za keterega se ve vnaprej, da ima malo možnosti za nastop. Osimu še največ preglavic dela odsotnost Joziča, ki zaradi rdečega kartona ne more igrati. Vsekakor je izrazil mnenje, da do večjih presenečenj ne more priti: glede na spisek igralcev, ki so ga Škotje že objavili, bi lahko izbral postavo, s katero se bodo predstavili na Maksimum. Samo v primeru, da bi se odločili za dva napadalca, bi mu lahko nekoliko prekrižali račune, saj zaradi izostanka Joziča nima dveh veznih igralcev, ki bi visoko skakali in bi zmogli zaustaviti visoke škotske napadalce.
1.	— 1. Esteva	1	Ascoli - Napoli	2
	2. Filogamo	X	Atalanta - Verona	1
2.	— 1. Gepinico	X	Bari - Fiorentina	X
	2. Cicalone	1	Cesena - Milan	2
3.	— 1. Flic Story	2	Genoa - Lecce	1.
	2. Giuri d’Onore	X	Inter - Cremonese	1
4.	— 1. Frescobaldi	2	Juventus - Bologna	X
	2. Foster	1	Lazio - Sampdoria	2
5.	— 1. Fuart	1	Udinese - Roma	X
	2. Drimat	2	Como - Foggia	1
6.	— 1. Fencimut	2	Pescara - Barletta	1
	2. Dubspig Mo	X	Piša - Monza	1
	KVOTE		Reggiana - Torino	X
12 (425 dobitnikov)		1.050.000 lir	KVOTE	705.400 lir
11 (5.075 dobitnikov)		87.000 lir	13 (9.419 dobitnikov)	
10 (27.363 dobitnikov)		16.000 lir	12 (43.900 dobitnikov)	43.900 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Bologna - Inter, Cremonese - Cesena, Fiorentina - Genoa, Verona - Juventus, Lecce - Atalanta, Milan - Lazio, Napoli - Udinese, Roma - Ascoli, Sampdoria - Bari, Cagliari - Reggina, Licata - Catanzaro, Messina - Avellino, Monza - Triestina.
V jugoslovanskih nogometnih ligah
Olimpija navdušila proti Hajduku
Posebej za Primorski dnevnik BOJAN KAVČIČ * •
V 5. kolu I. jugoslovanske nogometne lige so bila domača moštva neusmiljena - gostujočim enajstericam niso prepustila niti točke! Še najbliže uspehu je bil Partizan, ki je v dvoboju z mestnim tekmecem Radom na Banjici izgubil dvoboj po 11-m; tekma se je v rednem času končala neodločeno z 1:1, pri strelih z bele točke pa so bili nogometaši Rada spretnejši.
Olimpija je gostila Hajduka in ga gladko premagala. Več kot 15.000 Ljubljančanov je v sicer deževnem vremenu uživalo v odprti igri obeh moštev. Strelci za Olimpijo so bili Jani Pate, Damir Vra-bac in Milonja Djukič, za goste iz Splita pa Aljoša Asanovič. Čeprav je Olimpija že v prvih minutah ostala zaradi poškodbe brez kapetana Petra Amerška, je z agresivno, napadalno igro ob podpori bučne publike imela vse niti igre v svojih rokah. Pot do zmage je Olimpiji olajšal hajdukevec Jarni, ki ga je sodnik zaradi grobe igre izključil tik po odmoru. Hajduk z igralcem manj ni bil kos ritmu požrtovalnih Ljubljančanov.
Sarajevo je v tem kolu doseglo najvišjo zmago, Radničkega je premagalo s 4 goli razlike. Božovič je bil strelec kar treh golov in zdaj ob Pančevu (C. zvezda) vodi na lestvici naj učinkovitejših strelcev s 5 goli, na tretjem mestu pa je Olimpijin "bombarder" Pate s 4 goli.
• Zanimivo je, da so v 5. kolu kar trije nogometaši poslali žogo v svojo mrežo. Rijeka je premagala Velež z avtogolom Rahimiča, na tekmi Budučnost - Borac pa sta se mreži obeh vratarjev zatresli po enkrat po nespretnih posredovanjih obrambnih igralcev pred svojimi vrati.
Dinamo, ki se mu ni uspelo uvrstiti v pokal UEFA, je stresel jezo nad doslej drugouvrščenim Železničarjem. Najboljši je bil mladi Šuker, najboljši strelec tis-
te mladinske reprezentance Jugoslavije, ki je na SP v Čilu osvojila prvo mesto.
Črvena zvezda, moštvo zvezdnikov, zmaguje doma, njene igre pa niso prepričljive. Trener Sekularac pušča igralcem preveč svobode v igri, zato ni prave povezanosti. Nadarjenemu Savičeviču navijači celo očitajo, da igra nogomet zase in ne za klub. Nič manj kritik nista deležna niti Pančev in Stojkovič. No, kakorkoli že, C. zvezda je doslej dosegla 15 golov, v poprečju 3 na tekmo, kar niso mačje solze.
Prihodnje kolo bo šele 10. septembra, kajti Jugoslavijo čaka 6. septembra bržčas odločilna tekma za prvo mesto v kvalifikacijski skupini za ŠP s Škotsko v Zagrebu.
REZULTATI 5. KOLA I. ZNL: Rad -Partizan 7:6 (1:1, 1:1) - po 11-m, Olimpija -Hajduk 3:1 (1:0), Rijeka - Velež 1:0 (0:0), Budučnost - Borac 2:1 (2:0), Sarajevo -Radnički 5:1 (1:1), C. zvezda - Osijek 3:1 (1:1), Dinamo - Zeljezničar 2:0 (0:0), Slo-boda - Vojvodina 1:0 (2:0).
LESTVICA: Dinamo 9, Rijeka 8, C. zvezda, Olimpija, Budučnost, Zeljezničar in Radnički 6, Sarajevo 5, Rad, Špartak, Borac, Hajduk, Osijek, Vojvodina in Slo-boda 4, Partizan in Velež 2, Vardar 1.
SPORED 6. KOLA (10. 9.): Partizan -Olimpija, _Velež - Vojvodina, Vardar -Sloboda, Željezničar - Spartak, Osijek -Dinamo, Hajduk - C. zvezda, Radnički -Rad, Borac - Sarajevo, Rijeka - Budučnost.
REZULTATI 4. KOLA II. ZNL: Liria -Pelister 2:1 (0:1), Kikinda - Dinamo 0:1 (0:0), Mačva - Napredak 2:4 (0:0, 0:0) - po 11-m, Leotar - Sloboda 4:2 (1:1, 1:0) - po 11-m, Borac - Beograd 6:5 (1:1, 0:0) - po' 11-m, Šibenik - Zemun 1:0 (1:0), Rudar -Iskra 3:0 (2:0), Čelik - Priština 1:3 (0:1), Mladost - GOŠK Jug 1:0 (1:0), Sutjeska -Proleter 3:0 (1:0).
LESTVICA: Šutjeska, Priština, Sloboda in Proleter 6, Dinamo in GOŠK Jug 5,
Beograd, Zemun, Iskra, Borac in Šibenik 4, Mladost, Napredak in Leotar 3, Mačva, Pelister, Rudar, Liria, Kikinda 2, Čelik 0.
SPORED 5. KOLA (3. 9.): Proleter - Liria, Beograd - Sutjeska, Priština - Mladost, GOŠK Jug - Borac, Iskra - Čelik. Zemun - Rudar, Sloboda - Šibenik, Napredak - Leotar, Dinamo - Mačva, Pelister
-	Kikinda.
V 2. kogu medrepubliške lige-zahod je od slovenskih enajsteric točko iztržil le Maribor Branik, Lokomotivo je ugnal p° 11-m, Koper in Ljubljana pa sta na gostovanjih ostala praznih rok.	,
REZULTATI 2. KOLA MRNL-zahod-Maribor Branik - Lokomotiva 3:2 (0:0, OLJ
-	po 11-m, Radnik - Koper 3:1 (1:0), Zadar
-	Ljubljana 1:0 (1:0), Jedinstvo - Mladost
2:1 (1:1), Primorac - Junak 5:2 (1:1, 0;1L’ po 11-m, Jugokeramika - BSK 2:0 (LU’ Orient - Zagreb 7:6 (1:1, 1:0) - po Segesta - Split 3:0 (2:0), Varteks- Prijedoi preloženo.	e
LESTVICA: Radnik 4, Jedinstvo 3, h« gesta, Jugokeramika, Lokomotiva, Za^ reb, Prijedor, Zadar, Koper in BSK 2, O ent, Mladost, Primorac, Maribor in bp 1, Junak, Varteks in Ljubljana 0.	.
SPORED 3. KOLA (2. 9.): Ljubljana Jugokeramika, BSK - Maribor Bra Split - Jedinstvo, Zagreb - Segesta, P l dor - Orient, Lokomotiva - Varteks, g. nak - Radnik, Mladost - Primorac; Koper - Zadar.	s\o-
Prvenstvo so začeli tudi klubi v ^ venski ligi. V derbiju 1. kola sta lz2.rUgi ljubljanski Teol Slovan igrala 0:0. u,q.q), rezultati: Elkroj - Rudar (Tr) L). Ls -Domžale - Pohorje 5:0 (3:0), Stol vin, , Rudar (Tv) 1:1 (1:0), Partizan Hnj _ /0:0), Medvode 0:3 (0:1), Steklar - Elan ^ 1 Mura - Vozila (NG) 1:0 (0:0).	cjaH'
SPORED 2. KOLA (3. 9.): Vozila. RU-Pohorje - Izola, Rudar (Tr) - StekiAj^uS, dar (Tv) - Elkroj, Medvode - Btolwura ' Teol Slovan - Partizan Hmezad, Domžale.
Cestna preizkušnja SP profesionalcev
Avtomobilska dirka za VN Belgije v formuli ena
Lemond (ZDA) drugič prvak
CHAMBERV — Cestna preizkušnja za kolesarsko SP profesionalcev je bila izredno zanimiva. Italijani se je ne bodo spominjali z zadovoljstvom, vendar pa sodijo zmagoslavje Američana Lemonda in stosedemdeset kilometrov dol beg Koniševa in Claveyrolata v zgodovino mednarodnega kolesarstva.
Gianni Bugno je pred napadom Fignona na vzpetini zadnjega kroga vozil vštric s Kellyjem, toda 33-letni Irec se je pri spustu pogumno podal za vodilnimi, jih dohitel in se udeležil Sprinta z Lemondom, Fignonom, Rooksom, Koniševom in Claveyrolatom, tega pa 25-letni Italijan ni bil sposoben. Tako so ostali azzurri praznih rok. Sele tretjič v 15 letih, odkar italijansko odpravo vodi selektor Martini, Italijani na končnem vrstnem redu niso imeli moža med peterico boljših: leta 1975 v Vvoiru, leta 1979 v Valkenburgu in leta 1983 v Altenrheinu. Res škoda, saj Bugno v sprintu ni bil povsem brez možnosti.
Na zelo naporni in zahtevni dirki so se ostali Italijani odrezali še slabše. Argentin je bil žrtev padca prav v trenutku, ko sta Koničev in Cla-veyrolat začela svoj dolgi beg, Fondriest pa je popustil dva kroga pred koncem. Ekipa je delovala po svojih močeh, a dejstvo je, da v Italiji zdaj primanjkuje velikih talentov in up Fondriest letos ni potrdil lanskih podvigov. Vrh tega je v Italiji preveč ekip, premalo so kakovostne in štejejo premalo kolesarjev, tako da mora vsak tekmovati najmanj 200 dni v letu, kar je odločno preveč.
Z dvojno zmago na touru in svetovnem prven-stu „topa Lemond v legendo. Svetovni prvak je bil že leta 1983. Le Binda, Van Steembergen in Merckx so zmagali trikrat.
Poleg Američana se je v Chamberyju še posebej izkazal Sovjet Konišev, ki je v svojem prvem
nastopu na SP osvojil srebrno kolajno in vidno opozoril nase.
VRSTNI RED SP
1. Lemond (ZDA), ki je 259,350 km prevozil v 6.45'59" s povprečno hitrostjo 38,329 km na uro. 2. Konišev (SZ); 3. Kelly (Irska); 4. Rooks (Niz.) vsi v zmagovalčevem času; 5. ClaveyroIat (Fr.) po 3"; 6. Fignon; 7. Earley (Irska) po 10"; 8. Bugno (It.); 17. Passera (It.) po 43"; 22. Fondriest (It.) T14"; 23. Bombini (It.) 1'20". Štartalo je 190 kolesarjev, uvrstilo se jih je 42.
Tokrat so slavili Japonci
JYVASKYLA Na rallyju tisočerih jezer na Finskem so si japonska vozila zagotovila vsa tri prva mesta, Italijan Biasion pa se je s 6. mestom še bolj približal ponovni osvojitvi svetovnega naslova.
VRSTNI RED: 1. Ericsson (mitsubishi) 4.42 03"; 2. Salonen (mazda) po 1'41"; 3. Sainz (toyota) 2'35"; 4. Eriksson (toyota) 5’46"; 5. Edling (mazda) 7 58"; 6. Biasion (lancia) 10’58".
VRSTNI RED ZA SP: 1. Biasion 86; 2. Auriol in Ericsson 50; 4. Fiorio in Carlsson 40; 6. Eriksson 22; 7. Recalde, Blomguist, Kankkunen, Fisher 20.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 128; 2. Toyota 50; 3. Audi 43; 4. Mazda 41; 5. Mitsubishi 32; 6. BMW 31; 7. Renault 30.
Mednarodno teniško prvenstvo ZDA
NEW YORK Včeraj se je začelo mednarodno teniško prvenstvo ZDA. Nekaj rezultatov 1. kola: MOŠKI: VVilander (Šve.) - Skoff (Av.) 6:1, 6:3, 6:1; Pernforns (Šve.) - Bryan (ZDA) 1:6, 4:6, 6:2, 6:1, 6:1; VVitsken (ZDA) - Gilbert (ZDA) 4:6, 7:6, 4:6, 6:3, 6:2. ŽENSKE: Ferrando (It.) - Demongeot (Fr.) 6:0, 7:5; Graf (ZRN) - Inoue (Jap.) 6:3, 6:1.
Ob Senni in Proštu izredni Mansell
SPA Pri Ferrariju so vseskozi pravili, da jim dež odgovarja. Izkazalo se je, da do neke mere to drži, kar pa McLarnovi dvojici Senna - Prost le ni preprečilo poti do zmagovalnega odra. Mansell se je sicer znova izkazal kot odličen zasledovalec (startal je na 6. mestu), vozil je izredno in spektakularno, dohitel je tudi Prosta, vendar je njegov motor imel le nekaj manj moči kot Francozov in kljub vsem poskusom ga ni prehitel. Moral se je znova zadovoljiti s 3. mestom, čeprav je upal vsaj na drugo (drugi Ferrarijev pilot Berger je kmalu zavozil s proge, tako da letos ni končal ene same dirke). Prihodnja preizkušnja bo
10.	9. v Monzi.
VRSTNI RED: 1. Senna (mclaren honda) v 1.40'54"196, poprečna hitrost 181,576 km/h; 2. Prost (mclaren honda) po 1"304; 3. Mansell (ferra-ri) 1"824; 4. Boutsen (williams renault) 54"418; 5. Nannini (benetton ford) 1'08 "805; 6. Warwick (ar-rows ford) 1'18"316; 7. Gugelmin (march judd); 9. Martini (minardi ford); 10. Pirro (benetton ford);
11.	De Cesaris (dallara ford); 12. Capelli (march judd); 13. Grouillard (ligier ford) vsi po 1 krogu; 14. Palmer (tyrrell ford) po 2 krogih; 15. Sala (minardi ford) po 3 krogih; 16. Alliot (lola lambor-ghini) po 5 krogih.
LESTVICA AZ SP: 1. Prost (Fr.) 62; 2. Senna (Braz.) 51; 3. Mansell (VB) 38; 4. Patrese (It.) 25; 5. Boutsen (Bel.) 20; 6. Nannini (It.) 14; 7. Piguet (Braz.) 9; 8. Alboreto (It.), Cheever (ZDA) in War-wick (VB) 6; 11. Herbert (VB) 5; 12. De Cesaris (It.), Gugelmin (Braz.), Modena (It.) in Caffi (It.) 4.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. McLaren Honda 113; 2. VVilliams 45; 3. Ferrari 38; 4. Benetton 19; 5. Arrows 12; 6. Tyrrell 10; 7. Camel Lotus 9; 8. Dallara 8; 9. Brabham 5; 10. Leyton House Lola Lamborghini 4.
Še tretji naslov v Španijo
BRNO Po zaslugi Crivilla pa je v Španijo odšel tudi naslov v razredu do 125 ccm (v četrtli-
trskem razredu ga je že predčasno osvojil Pons, v razredu do 80 ccm pa Herreros). Criville je s svojimi 19 leti tudi najmlajši svetovni prvak sploh.
Lawson pa je vse bližji svetovnemu naslovu v pollitrskem razredu: v zadnji dirki, ki bo v Braziliji, mu zadostuje uvrstitev na 11. mesto, v primeru seveda, da Rainey zmaga. Prav zato v nedeljo ni preveč tvegal in do svojega 5. letošnjega uspeha je tako prišel Schwantz.
125 ccm: 1. Criville (Šp.) cobas 39'28"521, poprečna hitrost 139,375 km/h; 2. Spaan (Niz.) honda po 4"539; 3. Prein (ZRN) honda 6 "211; 4. Marti-nez (Šp.) derbi 13"339; 5. Unemoto (Jap.) honda 132"340; 6. Gianola (It.) honda 13"626.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Criville 166 (svetovni prvak); 2. Spaan 152; 3. Gianola 138; 4. Unemoto 104; 5. Gresini 102; 6. Takada 99.
250 ccm: 1. Roth (ZRN) honda 43'33'888, poprečna hitrost 148,578 km/h; 2. Shimizu (Jap.) honda po 0"001; 3. Comu (Švi.) honda 0"257; 4. Pons (Sp.) honda 0"844; 5. Bradi (ZRN) honda 5"694; 6. Cadalora (It.) yamaha 5"761.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Pons 249; 2. Roth in Comu 180; 4. Cardus 151; 5. Ruggia 110; 6. Cadalora 107.
500 ccm: 1. Schvvantz (ZDA) suzuki 48'20 "649, poprečna hitrost 153,973 km/h; 2. Lawson (ZDA) honda po 5"277; 3. Rainey (ZDA) yamaha 26 "051; 4. Sarron (Fr.) yamaha 26"056; 5. Chili (It.) honda 51 "153; 6. McKenzie (VB) yamaha 51"158.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Lawson 211; 2. Rai-ney 195,5; 3. Sarron 157,5; 4. Schvvantz 142,5; 5. Magee 128,5; 6. Chili 122; 7. McKenzie 96; 8. Has-lam 75; 9. Doohan 68; 10. Gardner 58.
Zadnja tekma za SP bo 17. 9. v Braziliji, kjer pa bodo na progi le vozila v razredih do 250 in 500 ccm.
Košarkarski turnir Alpe-Jadran
Prva zmaga San Benedetto
Na mladinskem atletskem evropskem prvenstvu
V Varaždinu v ospredju NDR in SZ
san benedetto - klosterneuburg
92:72 (45:34)
SAN BENEDETTO: Urši 3, Paravella 1, Borsi 8, Biaggi 4, Johnson 18, Ponzoni 19, Ardessi 7, Marega, Vargas 25, Vitez 5, Zaban 5, Famea.
KLOSTERNEUBURG: Popp 12, Nord-'Hann 19, H. Griess, G. Griess, Haselbac-her, Matyas 10, Zanki, Payton 18, Hayda 4, Basalka, Seifert 8, Seidel 1.
SODNIKA: Pozzana (Videm) in Brada-mante (Tržič). GLEDALCEV: 1.000.
GRADEŽ V prvem srečanju povratnega dela turnirja Alpe-Jadran je goriški San Benedetto ugnal avstrijsko moštvo, ki se je dobro branilo le v prvem polčasu. V drugem delu srečanja pa so Bader-jevim varovancem pošle moči in za Goričane je bila pot do zmage dokaj lahka.
Kljub zmagi pa z igro Bosinijevih varovancev ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so pokazali določene poman-kljivosti. Predvsem je šepal met in to pri listih igralcih (Ardessi, Johnson, Vitez in °orsi), ki običajno polnijo koše nasprotnih ekip.
Od domačinov si pohvalo zaslužita le Vargas in Ponzoni, ki je bil gotovo naj-°°ljši na igrišču. Novi nakup San Bene-oetta se je namreč zelo dobro boril pod k°ši in tudi pri metih je bil dokaj natan-čen. (R. Pavšič)
BENETTON - SMELT OLIMPIJA 91:90
(55:46)
BENETTON: Macy 13, Bortolan 10, Ja-copini 8, Marušič 11, Villalta 16, Vianini 16, Generali 8, Mian 9.
SMELT OLIMPIJA: Virant 6, Bačar 12, Hauptman 23, Vilfan 23, Kotnik 9, Djuri-šič 17, Šiško.
SODNIKA: Canestraro iz Pordenona in Longo iz Tržiča.
Turnir Savin: 1. SZ Italija odlična 3.
MOSKVA — Sovjetska zveza je v finalu močnega mednarodnega turnirja »Vladimir Savin« s 3:2 ( 10:15, 15:12, 9:15, 16:14, 16:14) premagala Kubo. Na odlično 3. mesto so se uvrstili Italijani, ki so v malem finalu s 3:1 (15:3, 14:16, 15:13, 15:9) odpravili Bolgarijo. Azzurri so na tem turnirju premagali še Švedsko in pa kasnejšega finalista Kubo, z ekipo gostitelja pa so v polfinalu izgubili s 3:0. Razočarala je reprezentanca ZDA, ki je v četrtfinalu s 3:1 (11:15, 15:11, 17:16, 16:14) izgubila s SZ.
Finale za 5. mesto: ZDA - Japonska 3:1 (15:5, 12:15, 15:6, 15:12); za 7. mesto: Brazilija - Švedska 3:1 (15:4, 15:8, 8:15, 15:8).
Končni vrstni red: 1. SZ, 2. Kuba, 3. Italija, 4. Bolgarija, 5. ZDA, 6. Japonska, 7. Brazilija, 8. Švedska.
VARAŽDIN — Zadnji dan mladinskega atletskega EP je potekal ob izrednem finišu SZ, ki je skoraj dohitela NDR in v celoti zbrala največ odličij. Obe vrsti skupaj sta osvojili več kot polovico prvih mest, v celoti pa le malo manj od polovice vseh kolajn. S samozavestnim nastopom je Italija izšla kot majhna velesila, do zadoščenj pa j e, prišla tudi Jugoslavija. Kakovostna raven tekmovanja je bila boljša v tehničnih panogah.
Kriminalko teka na 3000 m čez zapreke so rešili v korist Italije po izredno skrbno izdelanem "obrambnem'' memorandumu italijanskega štaba.
Zahodni Nemci, ki so vložili priziv zoper zmago Giardella, so trdili, da je tekač po gneči pri vodni zapreki pretekel nekaj metrov izven proge in si s tem skrajšal pot. Zasebni filmi in televizijski posnetki so dokazali, da so zaradi gneče rezali številni tekači. V primeru Giardella je bila korist največ 0,5 m (zmagal je z 20 metri naskoka). Ugotovljeno je bilo tudi, da proga ni bila označena v skladu s pravili in da sodnik, ki je bil pristojen za zapreko, ni zabeležil nepravilnosti. Med drugim se je tekač NDR na neki zapreki spotaknil in jo celo podrl, ker ni bila pravilno pritrjena. Tekmovalci, ki so
sledili, so presenečeni zapreko obšli. Če bi Giardella diskvalificirali, bi bil tretji nekdo drug, ta pa ni prestal kontrole proti dopingu, ki je po žrebu terjala svojo "žrtev" v tretjeuvrščenemu. Bronaste kolajne zato ne bi mogli podeliti. Logična bi bila ponovitev teka, zanjo pa ni bilo ne časa in ne volje. Ostalo je zato pri dejanskem vrstnem redu.
Do svoje tretje zmage so Italijani prišli v teku na 400 m čez ovire, v katerem je Franciosi vse strl z zelo močnim finišem. Do dveh bronov je Italija prišla tudi v malem maratonu (Leone je vodil prvih 15 km in dejansko sam razredčil konkurenco) in v ženskem teku na 3000 m.
Izredno kakovostni so bili troskok, met kopja in ženski skok v višino.
Rezultati četrtega dne:
Moški: 400 M OVIRE: 1. Franciosi (It.) 50 "69; 8. Kocuvan (Jug.) 52"80; 200 M: 1. Zalevvski (Polj.) 21"06; 6. Occhie-na (It.) 21"57; 800 M: 1. Winrow (VB) 1'50"01; 9. Toniolo (It.) 1'52'83; 5.000 M: 1. Eich (NDR) 14'00"76; 8. Bennici (It.) 14'19"69; 9. Baldini (It.) 14'20"63; MALI MARATON (20 km): 1. Niirnberger (NDR) 1.T55"; 3. Leone (It.) Ih 2'23"; 6. De Venuto (It.) Ih 4 01"; TROSKOK: 1.
Kapustin (SZ) 16,63 m; 7. Krampi (Jug.) 15,59 m; 9. Baldi (It.) 14,86 m; KROGLA: 1. Klimenko (SZ) 19,38 m; 6. Dal Soglio (It.) 17,82 m; 10. Cindrič (Jug.) 16,65 m; KOPJE: 1. Ovčinnikov (SZ) 76,96; 11. Emberšič (Jug.) 61,22 m; 14. Nonino (It.) 58,74 m; 4x100 M: 1. Poljska 40"00; 7. Italija 41"40; 4x400 M: 1. SZ 3'10'T4; 4. Italija 3'H"86; 6. Jugoslavija 3'13"79
Ženske: 200 M: 1. Derr (NDR) 23'39;
3.000	M: 1. Nazarkina (SZ) 9'08"41; 3. Balsamo (It.) 918'96; 13. Burič (Jug.) 9'46”06; 400 M OVIRE: 1. Rieger (ZRN) 56"39; 5. Domine (Jug.) 59’"02; VIŠINA: 1. Jelesina (SZ) 195 cm; 5. Bevilacgua (It.) 180 cm; 12. Locatelli (It.) 175 cm; 13. Jerkovič (Jug.) 175 cm; 4x100 M: 1. Francija 44"23; 4x400 M: 1. NDR 3'33 "38; 7. Jugoslavija 3'40"74; SEDME-ROBOJ: 1. Blohina (SZ) 6023 točk; 10. Ozoeze (It.) 5240 točk; 12. Korošak (Jug.) 4862 točk.
Kolajne: NDR 12 zlatih, 10 srebrnih, 4 bronaste; SZ 11, 10, 9; ZRN 3, 2, 3; Italija 3, 1, 4; VB 2, 5, 4; Francija 2, 2, 1; Švedska 2, 1, 2; Poljska 2, 1, -; Romunija 1, 3, -; Španija 1, 2, 4; Finska 1, 1, 1; Jugoslavija 1, 1, 1; Grčija -, 1, -; Portugalska -, 1, -; ČSSR -, -, 5; Nizozemska -, -, 2; Belgija -, -, 1.
BRUNO KRIŽMAN
Za Italijo na univerziadi
Pet kolajn v dveh dneh
v DUISBURG Italijani so na uni-6rziadi še povečali svojo bero kolajn, še	so jih osvojili tri, včeraj pa
usVe'
tajni
spešnejša je bila nedelja. Dve ko-
doh: 50 Prispevali veslači. Osmerec je zlato, dvojni dvojec srebro, tretje hčje pa je pripadlo ekipi floretistov. Včeraj je ekipa sabljačev v meču lsPevala bron, potem ko je z 9:4 pre-sreh5*8 Zlato so osvojili Poljaki, a Prit ktadžari. V sablji pa so azzurre žarv 6 na Petem mestu (zmaga Mad-2 ' p°ljakinje druge).
^atletske steze se z bronom vrača 9am Tkalka na 400 m z ovirami Irmin- Trojer, Cilimbinijeva je bila sed-S0v- oseg;a je čas 57"94. Zmagala je hari* nia Kromova (57"03) pred Ka-0 ®nko Edeh (57"06).
2nri zmagovalci v atletiki:
200 m m ženske: Malčugina (SZ) 22 70; ttt ™ m°ški: Da Silva (Br.) 20"33; 3.000 Makv reke: sang (Ken.) 8'32"78, 8. °viramm°ViČ (Jug-) 8'41"57; 100 m z rrtoški 1tJrno®ki; Epee (Fr.) 12"65; kopje rami !iBackley (VB) 85,60; 400 m z ovi-Raz ?skl: Hernandez (Kub.) 45"42. so v očarani jugoslovanski košarkarji ntestg v* tekmi za uvrstitev od 5. do 8. Kubo v6 s težavo (92:90) premagali tzraei' a mesto se bodo pomerili z tnaqala t/V PoHinalu je SZ z 88:71 pre-Kanado, ZDA pa s 103:74 ZRN.
VB atletski troboj
ih je	V atletskem trobo-
ja Avst , a Britanija premagala Italijo lija l3n alli°- Moški: VB 169 točk; Ita-tQčke. n ,vstralija 68. Ženske: VB 139,5 ’ UahJa 106; Avstralija 61.
V1. kolu deželnega nogometnega pokala
Polovičen izkupiček naših
AUDAX - JUVENTINA 3:1 (2:0)
STRELEC: Klanjšček.
JUVENTINA: Andreoli, Chizzolini, Di Lorenzo, Bressan, Krpan, Venturini, Furlan, Klanjšček, Tabaj, Cingerli, An-daloro. (Molinari, Bastiani, Del Negro, Fedon).
V prvem srečanju deželnega pokala je štandrežka Juventina povsem zasluženo poražena zapustila igrišče. Dejstvo pa je, da so pri štandrežkem vodstvu sklenili, da bodo ta srečanja zanje le dobra priprava na prevenstvo in zato je tudi razumljivo, da je trener Grion še nekaj ur pred tekmo imel trening v Štandrežu.
O prikazani igri ne bi dajali ocen, edina pozitivna novost pa prihaja iz vrst igralcev. Vodstvo Juventine si je namreč zagotovilo od Itale (promocijsko prvenstvo) Davida Klanjščka, ki je gotovo med najboljšimi slovenskimi nogometaši v zamejstvu. Prihod močnega igralca bo ekipi zagotovil določeno prodornost na sredini igrišča in prepričani smo, da bodo prizadevanja štandrežkega vodstva, da je kupilo igralca, tudi nagrajena.
Kronika igre je precej skopa in povedati je treba, da je Audax vse tri zadetke dosegel prej zaradi nerodnosti štandrežke obrambe - odsotna sta bila Trevisan in Travagin - kot zaradi spretnosti svojih napadalcev. Prihodnje srečanje bo Juventina igrala v nedeljo, ko se bo na Rojcah pomerila s Poggiom. (pr)
POGGIO - SOVODNJE	2:2 (0:0)
STRELEC: Vecchiet (2).
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, Černigoj, Marson, Čevdek, Acconcia, M. Fajt, Vecchiet, Gulin, Pahor. (A. Fajt, F. Devetak, E. Sambo).
Neodločen izid gotovo ne zadovoljuje Sovodenjcev, ki bi si v Zdravšči-ni zaslužili kaj več. Povedati je namreč treba, da so Spangherjevi varovanci dvakrat prešli v vodstvo in da je domača enajsterica drugi zadetek dosegla iz avtogola, in to v zadnji minuti srečanja. Ob tem ne gre pozabiti, da je slovenska ekipa zaradi izključitve Černigoja skoraj vseh devetdeset minut igrala v desetih.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni in pravih priložnosti za gol skoraj ni bilo. Srečanje se je razživelo v nadaljevanju, ko so gostje povedli po lepi kombinaciji med Acconcio in Vecchietom. Reakcija domačih ni bila posebej nevarna, a izenačenje so dosegli po nesporazumu obrambe. Sovodenjci pa so imeli še dovolj moči, da so reagirali in si ponovno zagotovili prednost, ki so jo zapravili prav v zadnji minuti.
V	naslednjem srečanju (3. 9.) se bodo Sovodenjci doma pomerili z Au-daxom.
OSTALI IZIDI 1. KOLA: Gaja - S. Vito 1:0, Union - CGS 1:2, Zaule - Chi-arbola 0:0, Aurisina - S. Nazario 1:1, Portuale - S. Luigi 0:3, Exner - Edile Adriatica 0:1, Stock - Costalunga 2:1, S. Marco S. - S. Andrea 6:0, Olimpia -Opicina 3:0, Campanelle - Giarizzole 1:1, S. Sergio - Muggesana 1:0, Mariane - Mossa 0:1, Medea - Capriva 2:0, Pro Farra - Pro Romans 0:3, Villesse -Fogliano 2:1, Ruda - Fiumicello 1:1, Strasasoldo - Aiello 1:1, Bagnaria -Torviscosa 3:1, Morsano - Mortegliano 0:0, Porpetto - Maranese 0:0, S. Vito -
P. Cervignano 0:2, Villanova - Val Na-tisone 3:2.
Nogometni memorial M. Štrekelj
Primorje klonilo Gaji po ll-metrovkah
PRIMORJE - GAJA 4:5 (1:1, 1:1)
STRELCA: Mosetti v 29', Girardi v 41'
PRIMORJE: Savarin, Milani, Luxa, Štoka, Pipan, Basiaco (v 78' Ceiea), De Marco, Mosetti, Crevatin, Trampuž jv 67' Gava).
GAJA: Zemanek, Della Giacoma, Bal-larin (v 65' Tome), Šuc, Kalc, Bullo, Vengust, Starc, Girardi, Pangoni, Ghiotto.
Prvo srečanje nogometnega memoriala Miro Štrekelj, ki ga prireja proseško Primorje, je bilo dokaj izenačeno, s številnimi priložnostmi na obeh straneh, na koncu pa so o zmagi med domačo enajsterico m padriško-gropajsko Gajo le odločale 11-metrovke. Pri enih in drugih se je seveda poznalo, da so počitnice šele končane, saj je bila igra precej kaotična, s številnimi izgubljenimi žogami.Pri Primorju se je vsekakor izkazal Pipan v vezni vrsti, pri Gaji pa s hitro igro Kalc, Vengust in Pangoni.
Prvo je povedlo Primorje z Mosetti-jem, ki je z lepim udarcem poslal žogo v loku nad vratarja. Gaja je izenačila z Gi-rardijem, ki je preigral branilca -in premagal še vratarja. Omenimo še, da sta v drugem polčasu Trampuž in Girardi zadela vratnico, Mosetti pa imel na razpolago 11-metrovko, potem ko so nad njim naredili prekršek, vendar je Zemanek strel ubranil. Zatem je imel še eno zrelo priložnost, vendar je sam pred vratarjem zgrešil. V še ugodnejšem položaju se je znašel Ghiotto, ki pa je bil prav tako netočen. O zmagovalcu so tako odločale 11-metrovke, pri katerih je bila Gaja natančnejša. Drevi ob 20.30 se, bosta pomerila Vesna in Primorec. (M. Š.)
obvestila
KD BARKOVLJE
priredi tudi letos v mesecu septembru turnir v malem nogometu. Interesenti lahko vpišete svoje ekipe v trgovini La Calzatura, Ul. Udine 3, tel. 363452, kjer dobite prospekte ter v četrtek, 31. t. m. , od 20. do 22. ure v društvenih prostorih v Barko vij ah, Ul. Cerreto 12.
JK ČUPA
vabi člane na društveno regato za ka-jutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra. Vpisovanje na društvenem sedežu.
ŠPORTNI ODSEK KD DANICA organizira 4. teniški turnir za posameznike, ki se bo začel 1. septembra. Vpisovanje (do 29. t. m.) sprejema Boris Cotič (tel. 882380).
ŠZJADRAN
obvešča, da bo od 1. do 10. septembra Kamp minibasketa po sledečem razporedu:
Bor - odprto igrišče KD Barkovlje od 15. do 18. ure; Breg - dolinska občinska telovadnica od 9. do 12. ure; Dom - odprto igrišče Dijaškega doma v Gorici od 17. do 18.30; Kontovel - odprto igriške ŠD Kontovel od 15. do 18. ure. Polet - odprto igrišče Prosvetnega doma na Opčinah od 15. do 18. ure; Sokol - odprto igrišče ŠD Sokol v Nabrežini od 15. do 18. ure.
Informacije: neposredno pred začetkom kampa in na sedežu ŠZ Jadran na Opčinah, Ulica Ricreatorio 1, vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 (tel. 213403). EC PRIMORJE
obvešča člane mladinskih nogometnih ekip, da so treningi vsak dan od 17. ure dalje.
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV TPK SIRENA obvešča, da se bo 4. septembra začel tečaj za pravo uporabo opreme za ribolov. Vpisovanje na sedežu kluba, Miramarski drevored št. 32, vsak dan od 18. do 20. ure, tel. 422696.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
29. avgusta 1989
Poznopoletno selitev spremlja še vedno veliko prometnih nesreč
Delavci se vračajo v tovarne in počitniške sezone je konec
RIM V velikih industrijskih mestih italijanskega Severa je bilo mogoče včeraj zaznati bistveno sezonsko novost. V mesta so se vrnili delavci, ki so zaposleni v največjih italijanskih tovarnah. Včeraj so namreč ponovno odprli svoje obrate Fiat, tovarne skupine Falck, Farmitalie, Siemens.
Z množičnim povratkom delavcev so zaživela tudi javna prevozna sredstva, v mesta pa so se morali vrniti tudi trgovci, ki so v glavnem že vsi zaključili svoj letni odmor. Prav zaradi prometa so v noči na ponedeljek ponovno stopila v veljavo pravila, ki prepovedujejo vožnjo zasebnih avtomobilov v mestnih središčih. V Milanu velja prepoved od 7.30 do 18. ure, v drugih krajih pa omejujejo promet le v jutranjih urah.
Večina Italijanov se je torej dokončno odpovedala počitnicam, mnogi pa se bodo morali vsekakor vrniti do petka, ko bodo pričeli tudi popravni izpiti. Študentov, ki se niso izkazali v minulem šolskem letu, pa je tudi tokrat nič koliko.
Zaključek počitnic pa je običajno tudi čas, ko analiziramo podatke o prometu, o številu nesreč, mrtvih in ranjenih. Tudi letošnja poznopoletna migracija milijonov avtomobilov je pustila na italijanskih cestah veliko mrtvih. Do težke
prometne neseče je prišlo tudi v sosedji deželi, v kraju Caposile pri Benetkah. V noči na ponedeljek je zaradi prevelike hitrosti in mokrega cestišča volkswagen scirocco »zdrsel« na drugo stran ceste in treščil ob fiat ritrno. V nesreči je izgubilo življenje sedem dvajsetletnikov, štirje Benečani, ki so bili v volksvvagnu, ter trije mladi iz Jesola.
Sicer pa so statistike pokazale, da je tudi letošnji avgustovski »povratek« terjal približno enako število življenj. V 1576 prometnih nesrečah je bilo ranjenih 1197 oseb, 60 pa jih je umrlo. Edina velika novost letošnjega zadnjega utrinka prometnega poletja so globe, ki jih je bilo tokrat kar 10.000 manj. Prometna policija je ugotovila, da je morala denarno kaznovati predvsem tiste voznike, ki niso upoštevali hitrostnih omejitev.
Predpisi, ki velevajo porabnikom italijanskega cestnega omrežja vožnjo po 110 kilometrov na uro, so vsekakor še vendo predmet prizadetih protestnih manifestacij. V sredo bo komite radikalnih porabnikov demonstriral pred palačo Chigi. Radikalci zahtevajo ukinitev hitrostnih omejitev, zato pa so ustanovili celo posebno gibanje, ki so mu ironično nadeli ime »110 s pohvalo«.
Demonstracije v Rimu
Sovjetski državljani, ki bi radi v ZDA, a nimajo potrebnih dokumentov, so se včeraj zbrali v Rimu in demonstrirali pred sedežem ameriškega veleposlaništva	(Telefoto AP)
Dan pred prvo obletnico tragičnega akrobatskega poleta v Ramsteinu, so italijanske »Puščice« ponovno nastopile pred občinstvom. Priložnost je bil nedeljski letalski miting v Charleroiu	(Telefoto AP)
Solidarnost pred težkim izzivom: poiskati izhod iz gospodarske kvize
VARŠAVA — Po zmagi ob imenovanju Tadeusza Mazowieckega za poljskega premiera se Solidarnost šele sedaj nahaja pred pravim zgodovinskim izzivom: državo popeljati iz hude gospodarske krize. Podatki so namreč skrajno negativni. Država se je namreč v sedemdesetih letih za razvoj težke industrije prekomerno zadolžila, tako da trenutno znaša njen dolg 39 milijard dolarjev, k temu je treba še dodati 2,8 milijarde dolarjev letnih obresti.
Solidarnost je že junija pripravila razvojni načrt za sanacijo poljskega gospodarstva, ki pa skoraj ves sloni na izdatni finančni pomoči Zahoda. V prihodnjih treh letih naj bi svetovni denarni sklad letno prispeval od 600 do 700 milijonov dolarjev, svetovna banka naj bi odobrila posojilo v višini od 500 milij-nov do ene milijarde dolarjev za pospešitev poljskega izvoza in za refinanciranje njenega dolga za obdobje 25 let. Solidarnost je obenem pozvala zahodne banke, naj investirajo na Poljskem. Po vsem sodeč pa so zahodne države skrajno previdne. Banke hočejo konkretna jamstva, da se bodo njihove investicije splačale. Že res, da se jim obeta skoraj deviško tržišče, a kaj ko je kupna moč potencialnih kupcev minimalna. Da pa bi bila mera polna, sta tako distribucijska mreža kot telefonsko in teleks omrežje na ravni držav Tretjega sveta. Ob vsem tem je treba še dodati, da je poljska delovna sila res cenena, a do skrajnosti sindikalizirana, tako da jo bo težko prisiliti k večji produktivnosti.
Profesor Bronislaw Geremek, eden glavnih svetovalcev Lecha Walese, zastavlja vse svoje upanje v razvoj zasebnega kmetijstva in v posodobitev distribucije. V drugem obdobju naj bi posodobili bančni sistem, da bi zlot postal konvertibilen, težiti pa bi bilo treba k privatizaciji industrije.
Premier Mazowiecki moli za Poljsko (AP)
Neuravnovešeni
morilec-samuraj
TOKIO — V predmestju japonske metropole se je odigrala tragedija, ki ji je verjetno botrovala psihična zmedenost nekega 39-letnega kuharja. Takeši Jamazaki je s katano v roki, tipičnim mečem slavnih samurajev, vdrl v stanovanje starejših zakoncev ter brez vzroka pobil moža in hudo ranil ženo. Nato se je podal na ulico in mimogrede vstopil v neko trgovino, kjer je vedno s katano hudo ranil neko mlado prodajalko. V isti morilski ihti je pozneje doma ubil še svojo ženo in si nato skušal vzeti življenje s harakirijem, vendar mu poskus samomora ni uspel. Kaže, da bo preživel.
Rast in izobrazba otroka stane 250 milijonov lir
RIM Finančna priloga Gente Money je s pomočjo ekonomistov in sociologov sestavila vrednostno lestvico otrok povprečne italijanske družine, tokrat izrecno v denarni vrednosti. Tako izhaja, da nas otroci od rojstva do univerzitetne diplome stanejo približno 250 milijonov, kar pomeni kakih 800 tisoč lir na mesec. To vsoto odštejejo starši, ki letno zaslužijo okrog 45 milijonov. Vzporedno z višjimi družinskimi dohodki pa se dvigajo tudi izdatki za naraščaj. Najbolj »dragi« so najstniki med 14. in 20. letom, ki zahtevajo žepnino oziroma že pravo plačo za »sprotne« stroške. Ekonomisti so izračunali, da ta pas mladostnikov letno »obrne« tudi do 450 milijard lir (obleka, prehrana, zabava, itd.), kljub temu pa sploh nimajo pravega odnosa do denarja.
Ko smo že pri stroških za otroke: letošnje šolsko leto se bo začelo v znamenju večjih izdatkov za knjige in druge šolske potrebščine. Šolske knjige za višje in nižje srednje šole bodo za 7,5% dražje. Napovedana podražitev je že postala jabolko spora med Združenjem potrošnikov in založniki. Slednji namreč trdij0' da je podražitev povzročila naraščajoča inflacija, v manjši meri pa je nanj0 vplivala obnova delovne pogodbe tiskarjev in grafičnih delavcev. »Sicer pa.“ trdijo založniki, »ostalo blago široke potrošnje je vsake tri mesece dražje, šolske knjige pa kupujemo enkrat na leto, zato postane vsaka podražitev opaznejša.«
Avstrijske igralnice sodelujejo z Vzhodom
DUNAJ — Spričo liberalizacije deviznih predpisov v nekaterih vzhodnoevropskih državah in vse večje želje po trdni valuti se avstrijskim igralnicam obeta še donosnejši posel kot doslej. Z Madžari pa Avstrijci celo snujejo skupno (devizno) loterijo.
Da je Vzhodna Evropa tudi pri igrah na srečo lahko vir dobička, so avstrijske državne igralnice (Casinos Austria) ugotovile že pred leti, ko so z madžarskimi partnerji 1981 ustanovile mešano družbo in investirale know-how in finančna sredstva v igralnici v Budimpešti in v obmejnem Sopro-nu. Sledila je ČSSR, kjer eksperti Casinos Austria od lani upravljajo igralnico v letovišču v Karlovyh Varyh, sredi julija letos pa je Casinos Austria v Krakovu skupaj s poljsko letalsko družbo Lot ustanovila prvo poljsko igralnico. Avstrijci so tipalke sprožili tudi v smeri SZ, vendar Madžarska in Poljska (še letos bo Casinos Austria odprla igralnici v Varšavi in v Gdansku) pa za sedaj ostajata v vizirju avstrijskih interesov, pri čemer velja ugotoviti, da so avstrijske igralnice lani na Vzhodu iztržile tretjino od svojega trimilijonskega dolarskega dobička. Na Poljskem je bil namreč letos julija sprejet zakon, po katerem bodo lahko tudi domačini oblikovali igralnice, kjer seveda sprejemajo le trdne devize, nova zakona o devizah in igrah na srečo, ki bosta sprejeta v septembru, pa bosta prekinila z madžarsko dosedanjo prakso, po kateri madžarske
igralnice lahko obiskujejo zgolj tuji in na tujem živeči madžarski državljani. Od septembra dalje bo vstop v madžarske igralnice odprt vsakomur. Na_ Madžarskem, kjer so mediji občasno in hipokritično Iamentirali o premožnih Madžarih, ki v avstrijskih igralnicah zapravljajo devize, so skratka odkrili, da je liberalizacija najboljši način, da ima tudi Madžarska nekaj od - po nekaterih ocenah - 2,5 milijard dolarjev »deviznih rezerv« madžarskih državljanov, ki so spričo dosedanjih deviznih zakonov in nezaupanja v domače banke shranjene predvsem po nogavičnih trezorjih.
Po avstrijskih ocenah pa je še več od igralnic doslej zaslužila avstrijska loterija. Ob petkih in posebej, ko je tedenski nagradni sklad zelo visok, avstrijski mediji javljajo o velikem številu Madžarov pa tudi Jugoslovanov, ki oddajajo avstrijske loterijske lističe v obmejnih trafikah in do nedelje zvečer ali do ponedeljka zjutraj upajo, da so bile od 45 številk izžrebanih tistih 6 številk, ki so jih obkrožili (opomba ob robu: zgodilo se je že, da je nenovinar-ski znanec znančevega znanca v ponedeljek pri delovnem dunajskem dopisniku telefonsko povprašal za avstrijski loterijski izid). Z jesenjo pa naj bi se tozadevno vsaj, kar zadeva Madžare, spremenilo, saj bo začela obratovati avstrijsko-madžarska loterija. Madžari bodo kar doma vendar v šilingih ali pač v drugi trdni valuti lahko stavili in oddajali
stavne lističe. Višina stav bo pravtako po 6 šilingov za stolpec, dobitki bodo seveda tudi za madžarske srečneže v avstrijski valuti (največji dobitki dosegajo tudi po nekaj deset milijonov šilingov), razlika bo le v tem, da bodo na Madžarskem zaključili stave že v četrtek ponoči, in stavne lističe odpeljali v dunajsko računalniško loteriško centralo, kjer je siceršnji zadnji rok oddaje stav v petek. Partner avstrijske loterije pri skupni naložbi so madžarske državne hranilnice (OTP), in partnerja menita, da bo dobiček obojestranski. Avstrijska loterija bo namreč s tem še povečala svoj promet, dobiček in nagradni sklad (promet je bil lani 6,3 milijarde, čisti dobiček loterije 180 milijonov, avstrijska država pa je pobrala kar dve milijardi šilingov), Madžari pa so prepričani, da bodo s tem zajezili del deviznega odliva v Avstrijo, ki je lani presegel pol milijarde dolarjev in spodbudili državljane, da svoje devize pod ugodnimi pogoji položijo v OTP. Pri OTP, kjer upravljajo z madžarsko loterijo, prepričani, da se bo z deviznim nagradnim skladom pri že itak k igram na srečo nagnjenim Madžarom, ki pa sedaj še bolj stavijo predvsem pri konjskih dirkah in nogometni stavi, zanimanje za loterijo povečalo. Sporazum z Avstrijci pa v primeru uspešnega sodelovanja srednjeročno predvideva tudi avstrijski know-how za računalniško posodobitev madžarske loterije.
BOJAN GROBOVŠEK
Deveto čudo v Kolumbiji
BOGOTA Aretacije kolumbijskih trgovcev z mamili in zaplemba njihovega imetja kar naprej preseneča. Policija se je namreč znašla pred nepojmljivi111 bogastvom, ki ga sestavljajo bodp si neprecenljive umetnine bodis1 nepopisen kič.
V vilah »baronov« droge kot so Camilo Zapata, Pablo Escobar Gaviria in drugi, ki vladajo n® prepovedanem območju Medel!1 na, je policija med drugim naletela na pravo srednjeveško trdnj vo, pred katero se razpresti1^ malo jezerce z vso potrebno f‘° in favno. V nekem drugem PoSf tvu, ki meri približno 450 h6*1 rov, je pravi zoološki vrt z nek® rimi izredno redkimi živatn ' Vseh živalskih gostov pa je Pre a 2 tisoč. Skoraj običajne pa s°tinli primer kopalnice z marmorna , stenami in podom ter zlatimi v ^ nimi pipami in srebrnimi zr Pravo deveto čudo pa je za ,^13, če iz jekla iz neprebojnega st ki je tako rekoč neuničljivo-