lilpfe;-::-- ‘V-? 7:.. m mm 748 I - Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. '!'M Mežica - Slovenija tó I SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d Earfi E£i4 - ISO 9001 ■■M ENERGIJA IZPOD PECE OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153 • O.O. KOMUNALNO PODJETJE Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem N C. 02 82 23 963, fax: 02 82 20 912 ^ metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla. Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez so vpili. Mi lahko. Šli smo čez 220. Ničesar več niso rekli. Ker vedo, da bomo šli dalje. ISO 9001 ZAČETEK NOVEGA ŠTETJA. Sistem ISO 9000 je serija mednarodno Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je primerljivih standardov kakovosti poslovnih zunanja presoja sistema kakovosti uspešno procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov, mednarodnih standardih se je zdaj pričel. 1®^ EU ISO 9001 Q-316 ISO 9001 Gb, V UKAS 1 ji «MNAGMIN1 OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC 10 LET trig|av ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.D. Počitnice tako in drugače Iz vsebine: • 10 let po vojni za Slovenijo 4 - 5 • Kronika vojne 6 - 7 • Koroška v sliki 8 • Naš pogovor: Rado Krpač 12 • Najevska lipa 2001 14 • Ovčereja pod Peco 15 • Proslava na Holmcu 17 Moda: nakit Simone Kokot 21 Vidita, otroka, vse to se pri nas da zaslužiti s poštenim delom v desetih letih ! POLETNE SANJE Družabna kronika 22 Univerza za tretje življenjsko obdobje 29 Občina Podvelka praznuje 31 Preživeli smo mesec junij! Škoda, da je tako hitro minilo! Bilo je vznemirljivo! Za vsako malo ali večjo družbeno skupino drugače. Kot bi vsi želeli pred odhodom na dopust še pokazati na lepe in manj lepe strani življenja in spremeniti svet po svoje. En dar svetovne slave je bil res kratek in je že poniknil v pozabo. Kateri dan je že to bil? Ali sobotni pomenek med Putinom in Bushem ali nedeljsko srečevanje tako in drugače mislečih volivcev na referendumu? Kdo bi vedel! Pristaši in nasprotniki so sklicevali sestanke in konference in podžigali govorce, da so se iskrile besede podpore in zavračanja. Dobro da od besed do fizičnih obračunavanj ni prišlo. Slovenija je med višje kultiviranimi državami, komuniciranje ne ustavi pri besedah. Fizična obračunavanja in žrtve so znak balkanskih navad, od katerih smo se odcepili že pred jubilejnimi desetimi leti. Tudi proslavljanje tega jubileja je mimo. Žal je spet bilo ugotovljeno, da smo enotni kratek čas, ko smo v nevarnosti pred zunanjimi sovražniki, ko smo sami svoji gospodarji, pa se hitro razdelimo na bolj in manj zaslužne. Zaključeno je še neko težko obdobje: mature. Za njimi so težki trenutki, ko so se potili pri pismenih nalogah in vzdihovali pred izpraševalci. V juliju se do objave rezultatov nekateri še tresejo, drugi pa brezskrbno žurirajo. Poletje je vendar namenjeno oddihu, zabavam, sproščanju v naravi in nabiranju energije za jesenske izzive.... Bo uspelo dobiti mesto na fakulteti in posteljo v študentskem naselju? Bo uspelo zadržati realno vrednost štipendij in prehrambenih bonov? Bo... Pa kaj bi se poleti ubadali s temi problemi! Poletje je čas za trenutne sanje. Za toplo vodo in sončno jaso ob jezeru, za peščeno plažo in samotno skalo ob morju, za lep razgled z visokega vrha na še višje vrhe, za jadranje po morju in zraku in tudi za obiske podzemja je nastopil pravi čas. Izkoristimo, dokler smo mladi! TIK Vuzeniški dnevi 2001 Grb in zastava občine Prevalje Porabski Slovenci v Šentanelu Nogomet: sezona za pozabo • Črna Kronika PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net, tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Julij 2001, tiskano 3000 izvodov fs MENTI S RAČUNALNIKI DfMVOGIMO Ul.: (02) 872-1606 »tpii, ■' t; ■ • ir;nun® wwnw.ntantte.sl , infoQmsntte.sl DESET LET - KflKO ČUTIMO? Mesec junij je bil prelomni mesec v osamosvojitvenih procesih Slovenije na vojaškem področju. Leta 1991 je počilo in vsak izstreljen naboj južno od nekdanjega jugoslovanskega Severa spominja na devetdeseta leta in na čas tik pred tem, ko je federacija že pokala po šivih. Osamosvojitev različni ljudje vidijo različno, odvisno je od tega, v kateri bojni vrsti so bili, tako v desetdnevnih bojih za Slovenijo kot poznejših letih nastajanja slovenske državnosti in družbe. Naše naključno izbrane anketirance smo povprašali, kakšni spomini jih vežejo na tiste junijske dni leta 1991, ko so mnogi stopili na bojne črte Slovenije ob naskoku zvezne armade. Povprašali smo jih tudi, kaj jim pomeni osamosvojitev. Ljudem, ki jih je usoda postavila v živi ščit pred jugoslovanskim vojaškim strojem, je v desetletju po slovenski osamosvojitveni vojni domovina Slovenija rekla »hvala«. VLADO PLEVNIK, Brda: »Že pred vojno sem sodeloval pri osamosvajanju. Na svoji kmetiji sva z ženo hranila in varovala orožje, strelivo in opremo teritorialne obrambe. Zato tvegano dejanje so nama za sodelovanje in v zahvalo izročili listino o dodelitvi časnega naziva Slovenska družina. Zagotovo je bila za Slovenijo edina rešitev, da se je osamosvojila. Ponosen sem na Slovence, da v tistih težkih dneh desetdnevne vojne nismo bežali in ni bilo panike«. NATAŠA PAVLIČ, Gornji Dolič: »Mislim, da je bila osamosvojitev za Slovenijo pravilna odločitev, saj sedaj sami odločamo o sebi. Tistih deset dni vojne je bilo res hudo in težko, pa hvala bogu, srečni in veseli smo lahko, da se je vse lepo in mirno končalo. Po drugi strani pa mislim, da tako, kot morajo otroci shoditi, se mora postaviti na noge tudi država. V desetih letih se je veliko naredilo v Sloveniji, želim pa si, da bi se še več, zlasti pri zaposlovanju mladih«. ZDENKO PAČNIK, Mislinja: »V teh desetih letih, odkar je Slovenija samostojna, lahko rečem, da se je veliko naredilo in so se nekatera pričakovanja delno že uresničena. Vesel sem, da smo pred petimi leti tudi v Mislinji dobili svojo občino, katero smo nekoč že imeli in da o njenem napredku sami odločamo. Prav je, da imamo svojo državo, jezik in zakonodajo ter da sami odločamo o svoji usodi. Seveda pa našo državo čaka še precej dela in novih odločitev«. ALOJZIJA ZAJAMŠEK, Završe: »Ko so se pred desetimi leti bili v desetdnevni vojni hudi boji v Dravogradu z jugoslovansko armado, je v teh bojih sodeloval tudi moj sin Milan. V velikih skrbeh sem bila takrat za sina, ker pa se je vse tako lepo in mirno končalo, sem danes ponosna, da je kot vojak pomagal pri osamosvojitvi Slovenije. Težko pa mi je, da je vojna na Koroškem zahtevala tri mlada življenja; teh življenj ne more nihče nadoknaditi«. DANILO JEROMEL; Mislinja: »V tistih težkih dneh vojne v Dravogradu sem sodeloval tudi jaz. Sprva nismo vedeli, kako se bo vojna končala. Danes sem srečen, da smo v vojni zmagali in osamosvojili Slovenijo, čeprav je bilo težko. Vsekakor pa je bilo čutiti, da se borimo za svojo državo. Danes bi nam bilo veliko slabše, če se ne bi končalo, kot se je. Moti me mogoče le to, da se država vse preveč ukvarja s politiko in premalo z gospodarstvom«. KRISTINA ZAKERŠNIK, Kozjak: »Prav je, da je bil narejen ta korak. Resnici na ljubo moram povedati, daje zdaj slabša socialna varnost in da je težje dobiti zaposlitev. Tudi za kmeta in kmetijstvo so slabi časi, zato bo treba tudi tu nekaj storiti. Država se ukvarja z vsem drugim, samo s tistim, s čimer bi se morala, ne. Pa še nekaj je, kar me zelo moti. Danes je težje dobiti kredit kot prej, mlade družine, ki si urejajo družinska ognjišča, bi ga še kako potrebovale«. FJURAČ PREPIH fšMENTIS RAČUNALNIKI Deset let kasneje Smo se borili za takšno državo? DKA VOGRAD tel. : (02) 872-16-16 872-16-00 www.mMitis.ti , info@mentit.ti Najbrž v zavesti povprečnega Slovenca Holmec ni zapisan kot tisti kraj, kjer je bila pred desetimi leti izbojevana prva zmaga v desetdnevni vojni za Slovenijo. Zanimivo, za slovenski prostor pa značilno: več je bilo o Holmcu (in Viču) zapisanega in povedanega ob kasnejši tako imenovani aferi Vič-Holmec. Aferi, ki je bila plod kuhinje v Ljubljani, recepte pa so pisali tudi nekateri Korošci; aferi, ki je zaradi ozkih osebnih in političnih interesov hotela vreči senco na dogajanja, ki se jih spominjamo prav te dni. Pred desetletjem pa so bile na Koroškem žrtve, družine so ostale brez mož in očetov. Toda afera Vič-Holmec je vendarle bila kaplja čez rob: Korošci so takrat pokazali, do kod seže potrpežljivost in do kod so še pripravljeni prenašati krivice. Jasno in glasno so povedali, da se s čustvi, resnico in častjo pač ne gre igrati. Malomožganski politiki so pri sebi takrat po tihem računali, da je na koroško obrobje mogoče poleg socialnih stisk izvažati tudi afere. Žal je Slovenija tako v tem desetletju dosegla decentralizacijo le na področju afer. Z današnje časovne distance se seveda poraja vprašanje, kako bi potekala desetdnevna vojna, če tistega 28. julija 1991 slovenska policija in teritorialna obramba ne bi izbojevali prve zmage in zadržale mejni prehod Holmec v slovenskih rokah. Kaj bi bilo, če bi na mejne prehode brez enega samega strela spustili vojsko, tako kot se je večinoma dogajalo na Gorenjskem, kjer ni počila niti petarda. Tam res ni bilo žrtev, invalidov in tolikšnega razdejanja, kot na Koroškem, toda če bi povsod prepustili meje brez kančka odpora, bi se čez leto ali dve nemara znašli v dosti bolj krvavi vojni. Tako so vsaj pokazale izkušnje na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Razpad Jugoslavije je namreč bil neizbežen. Vsaka temna stran medalje ima tudi svetlejšo. Za borce s Holmca in Viča je bila po svoje še sreča, da se je afera zgodila tako hitro, saj so spomini še živi in se je dosje - vsaj upajmo tako - po tej plati dokončno zaprl. Res pa je, da so ti konstrukti, ki so jih brezobzirno sestavljali v vrhu slovenske policije proti lastnim ljudem, nadvse zaskrbljujoči, saj se navadnemu državljanu upravičeno poraja vprašanje, kaj lahko potemtakem v tej državi doleti navadnega državljana, če se že v vrhu politike in policije gredo takšne igre. Za navadnega človeka postaja ta država neprijazna, policija in pravosodje pa pod mecenstvom politike ali gospodarskega podzemlja, namesto odkrivanja kriminala skrbita za njegovo prikrivanje. Smo se leta 1991 borili za takšno državo? Nekaj upanja proti brezobzirnemu kriminalu in koroških nastavkih sužnjelastništva Korošci lahko polagamo v roke Marku Pogorevcu, ki je tačas eden od najvplivnejših Korošcev v Ljubljani, saj je gene- ralni direktor slovenske policije. Pogorevca je iz policijskega povprečja pred desetletjem dvignil Vič, kjer mu je s spretnim pogajanjem uspelo s posebno enoto policije brez izstreljenega strela osvojiti ta mejni prehod. Svet je obšla fotografija fotoreporterja celovške Kleine Zeitung, na kateri ob slovenski tabli drži Pogorevc roko v znak zmage. Marko Pogorevc ima končano vojaško akademijo in je seveda do obisti poznal način razmišljanja pogajalcev, ki so bili v stražnici na Viču. Stražnica s kakšnimi 50 vojaki je padla brez izstreljenega strela, čeprav je bila očitna premoč v orožju in ljudeh na jugoslovanski strani. Kmalu pa bomo videli, ali je Pogorevc na svojem položaju sposoben Slovenijo in tudi Koroško obvarovati pred kriminalnim podzemljem, ki je resno načelo to državo. Tudi stražnica na Holmcu bi morebiti lahko padla brez izstreljenega strela, če je armada nekaj dni pred začetkom vojaških obračunov ne bi okrepila, saj so s helikopterji tudi na Holmec pripeljali nove ljudi, tudi nekaj ostrostrelcev. Vsi skupaj pa so najprej ustrahovali lastne vojake, da si mnogi na predajo ali pobeg niso upali niti pomisliti. JLA se je na poseg v Sloveniji pripravljala, saj je nekaj dni pred vojno na stražnice in vojašnice poslala nove ljudi, predvsem pa je zamenjala vrhove: marsikateri starešina, ki je desetletja preživel v Sloveniji, najbrž ne bi dvignili prsta nad domačine. Tudi na Koroško so v dneh pred vojno s helikopterji vozili nove oficirje in zvezne policiste. Zgodovina bo ohranila v spominu Dravograd, kjer so fanatično zadrževali kolono oklepnih vozil, kar je poveljstvu v Mariboru in Zagrebu načenjalo živce. Zgodovina bo ohranila v spominu tri Korošce, ki so v tej vojni dali življenja... Janez Janša je Dravograjčanom pošiljal sporočila, naj vzdržijo, generala Delič in Rašeta pa sta po vroči telefonski liniji z njim lastno govorico grozila, da bodo Dravograd zravnali z zemljo. Migi 21 so poletavali nad Dravogradom in v opomin spuščali rakete... Kljub vsemu pa je bilo nasilja in zamer v tej vojni precej manj kot v preostalih vojnih obračunih na tleh nekdanje Jugoslavije, zato se Slovenija deset let pozneje tudi lažje in uspešnejše pogovarja s sosedi. Kar je seveda prav. (mp) Prepih je v tistih vročih povojnih dneh leta 1991 izšel v posebni številki, ki predstavlja pravi zgodovinski vir podatkov in pričevanj o vojni vihri na Koroškem. Na naslednjih dveh straneh objavljamo ponatis prispevka Mira Petka, objavljenega v Prepihu št. 16/1991. Piše: MIRO PETEK VOJNA NA KOROŠKEM »Der Krieg ist nicht als eine Fortsetzung des politishen Verkerhrs mit Einmischung andeRen Mittel«. Vojna ni nič drugega kot nadaljevanje političnih odnosov z dodatkom drugih sredstev.« Te misli je pred več kot 150 leti zapisal Carl von Clausewitz, pruski vojak, predvsem pa znan kot utemeljitelj klasične politične teorije vojne. Tudi agresija jugoslovanske armade na suvereno Slovenijo potrjuje Clausewitzevo teorijo, ta »dodatek drugih sredstev« pa je na Koroškem pomenil mrtve Korošce, uničena stanovanja, grožnje vojaških letal in bombardiranje, ogromno materialno škodo, barbarizem in vandalizem nekoč ljudske armade, zmago in hkrati razočaranje. DVIGOVANJE ZASTAVE Tudi na Koroškem se je napetost pričela dan pred izbruhom agresije, torej na dan slovenske suverenosti. Ob 6.10 so na vseh mednarodnih mejnih prehodih stale table z napisom Republika Slovenija. Na mednarodnem mejnem prehodu Vič se je slovenska stran izognila incidentu in to tablo postavila nekaj deset metrov stran od table z napisom SFRJ, ki jo je vseskozi stražil oborožen pripadnik jugoslovanske armade s psom. Meje z jugoslovansko armado so »imenitna« legitimacija nekdanje Jugoslavije in menda smo edini v Evropi, kjer je streljanje na zeleni meji označeno samo kot prekršek. Še 14 dni pred eskalacijo nasilja je četniško usmerjen jugoslovanski vojak na Flolmcu ustrelil Šrilančana, ki je hotel zbežati v Avstrijo. Na osamosvojitve dan sem zvečer tako obiskal mejni prehod Vič, kjer je na jamboru zavihrala slovenska zastava. Pod njo so se skupaj postavili miličniki in cariniki, ki so ravno na ta dan dobili priponke Slovenska carina, dogodek pa so spremljali visoki policijski predstavniki iz Avstrije. Že na Viču so Koroški policaji navdušili: dobro pripravljeni, dobro opremljeni, željni samostojne države. Precej pred vojaško agresijo na Slovenijo so naši policaji dobesedno garali, vendar seje pravo delo tudi za njih šele začelo... Dan osamosvojitve so najbolj prisrčno pričakali nemara prav v Dravogradu, mestecu, ki je nato doživljalo pravo dramo. Rado Krpač in Drago Jurhar sta se z lipo v mesto pripeljala s kočijo, godci so David Grant Foto: Jurač godli, tekel je šampanjec, svojevrstna poslastica pa je bil tudi Škot David Grant, ki je v pozdrav suverenosti zagodel na dude. Grant je s kočijo namenjen okrog sveta, ker pa mu je zbolel konj, je moral dlje časa ostati na Koroškem. Nad našimi kraji in ljudmi je navdušen (njegova stalna spremljevalca sta Rado Krpač in Otokar Praper) in o njem kroži anekdota, da je ob agresiji jugoslovanske armade takoj zahteval puško in se želel boriti na strani slovenske vojske. Ko so Dravograd preletavali migi, pa je David Grant v Črnečah ob svoji družini, konju in vozu hladnokrvno igral na dude. Sicer pa je bilo na dan osamosvojitvenega slavja na dravograjskih ulicah ljudi, kot že dolgo ne, dnevi za tem pa so pomenili pravo nasprotje... VOJNA SE JE ZAČELA... Markovič, ki se je že pop rej razkril za velikega šarlatana, je prvi dan vojne, za katero je neposredni krivec tudi on, pokazal tudi kanček Machiavellističnih manir. Ta jugoslovanski cinik se je odločil za vojno, ki jo je brez vseh moralnih zadržkov uporabil za poskus ohranitve daleč preživetega cilja - ohranitve Jugoslavije. Drugi smisel in notranja logika te vojne je kajpak ekonomske narave, torej ohranitev Slovenije v tej ječi narodov in njeno nadaljnje izkoriščanje. In končno: Markovičev poskus slovenske okupacije je bil njegov zadnji manever, da se obdrži na prestolu zveznega premierja. Tudi iz matične Markovičeve domovine Hrvaške se slišijo klici, da bi moral Markovič odgovarjati zaradi vojnih zločinov, ki jih je armada, s katero je zaradi lastnih bolestnih političnih ambicij sklenil hudičev pakt, storila nad civilnim prebivalstvom Slovenije. Tako smo Korošci s strahom čakali na kolono oklepnih transporterjev, kije iz Maribora zavila proti Koroški, da bi osvojila naša najpomembnejša mejna prehoda - Vič in Holmec. Slovenski vojni strategi bi danes že morali imeti analizo, ali so bile vse blokade na tej poti resnično pravilno in smotrno postavljene. Po bitki je sicer lahko biti general, vendar so nekateri modrovali, da bi ingoti, ki so nato stali pri Votli peči pri Ravnah, zloglasno skupino lahko brez problemov zadržali pri Lovrenškem mostu. Tudi v Dravogradu bi materialna škoda bila precej manjša, če bi v barikadah uporabljali ingote namesto tovornjakov, cistern in avtobusov. In tu so še španski jezdeci ali protitankovske ovire, ki jih na Koroškem tostran meje nimamo. Še leto nazaj pa smo se posmehovali Korošcem onstran meje, ki so te ovire vztrajno kopičili ob naši meji, zavedajoč se malomožganskega početja jugoslovanske politike in soldateske. Španski jezdeci, so v Avstriji resda tujek v lepem okolju, vendar nadvse koristna stvar. Iz Maribora so se slišale različne vesti: proti Koroški potujejo tanki, druge so omenjale oklopne transporterje, nekateri so govorili o številki 30, drugi o številki 20. S kolegom Edijem Proštom sva se odpravila proti Dravski dolini, da bi se na lastne oči prepričala, kakšna pošast se vali proti Koroški, vendar sva zaradi barikad obtičala pri Radljah, kolona pa pri Podvelki. Ko sva se vračala proti Mežiški dolini, so na Karavaningu že padala drevesa in rešitev je bila Zgornjja Muta in Gortina. Dravograd je bil takrat še spokojen. Popoldan pa se je že streljalo na Holmcu, torej med Poljano in Pliberkom, ki sta ob koncu druge vojne že bila prizorišči tragičnih obračunov. Tu se je končala druga vojna v Evropi, ali se bo na robu Evrope pričela tretja vojna? Avstrijce in vse razvite narode je moral preletavati srh ob pogledu na bizantinske generale, poosebljene staliniste, ki so na civilno prebivalstvo poslali tanke in letala. Skorumpirani oficirji jugoslovanske vojske so pozabili, da je vsaka osvajalna vojna obsojena na neuspeh. Korošci smo se uprli skorajda z golimi rokami in stražnice so padale ena za drugo, vojaki in oficirji so se predajali ali pa so bili zajeti. Korošci smo bili osvobodilno vojno, ki je nujno vodila v zmago. Neinteligentna jugoslovanska vrhuška do vojne s Slovenijo ni doumela, da pomeni takšen vojaški poseg samomor jugoslovanske armade, njen razpad, ki pa v smrtnih mukah še lahko zada kakšen surov udarec. Zato tudi gre pozdraviti Brionsko deklaracijo, saj bo prej ko slej prišlo do samorazpada znotraj armade, kar je najbolj nakazala prav vojna v Sloveniji. Tudi vojna na Koroškem je bila grozna! Že Clausewitz je modroval, da so vojne med omikanimi ljudstvi veliko manj grozne in uničujoče kot Zadnji pregled orožja Foto: B. Kumprej vojne med neomikanimi ljudstvi. Omikani vojščaki krajev in dežel ne razdejajo, ker se v vodenje vojne vmeša tudi inteligenca. Kaj pa seje zgodilo v Radgoni, Ormožu in Dravogradu? Iz Mariborske ceste, kjer so stanovalce izselili, je v svet odšel glas o »omikanosti« jugoslovanske armade. Hiše so bile polomljene, nasilno so odprli vrata, izvedli popolno hišno preiskavo, se poslužili s hrano, pijačo, obleko in še več - nekatera stanovanja so tudi temeljito oropali. Oficirji v Mariboru se z demantiji trudijo in skušajo prepričevati, da je jugoslovanska armada v Dravogradu naredila dobro delo, da so njihovi pripadniki krmili zajce in svinje. Vendar me vsak armadni demanti še bolj prepriča v to, kar sem v Dravogradu videl in slišal. oznake služijo za prevažanje oficirjev ali kakšno umazano nakano, in ni ga Slovenca, ki bi tem ljudem še verjel. Tihožitje na Poljani: dva rešilca in mrliško vozilo. Še pet ali nekaj let več pa smo se na taisti Poljani rokovali, bratili, poljubljali s predstavniki pobratenih občin (tudi velikosrbskih) in jugoslovansko generaliteto, ki je na Koroško (še posebej na kmečki turizem) zelo rada zahajala. Kakšen obrat! Danes predsedstvo ravenske občine daje pobudo, da na območje te občine nima vstopa nobena oseba, oblečena v to uniformo, ki je Koroški v nekaj dneh povzročila veliko zla. Korošcem se je vtisnila v zavest sirena za zračni napad, zvok rešilnega vozila, jok mater in otrok, in tega šoka ni mogoče kar tako izbrisati. bardirati in že Angležem v drugi vojni ni uspelo zrušiti elektrarne. Zanimivo pa je bilo razmišljanje o generalu Marjanu Rožiču, domačinu in v prvih dneh vojne komandantu aviacije petega armadnega območja. Rožiča kot slovenskega generala so nato hitro odstavili, da bi čim prej zgradili srbski vojaški stroj. Precej Dravograjčanov je bilo prepričanih, da Rožič ni dovolil agresije iz zraka, nenazadnje v Črnečah živi tudi njegova hčerka. Takšna razglabljanja lajšajo trenutke dramatičnosti. V tej vojni pa sem na Robindvoru spoznal zakonca Muc, ki se nista izselila in smo oster spopad med slovensko vojsko in agresorji pričakali v pritličju njihove hiše. Gospod Muc je zelo hladnokrvno preživel silovito streljanje in sekanje granat in vmes je našel moči še za kanček humorja. V Dravogradu pa je bila stvar nadvse resna in če si na Robindvoru v napačnem trenutku pomolil nos iz hiše, si imel enake možnosti za svinčenko s te ali one strani. Vendar smo preživeli, tako kot tistih par teritorialcev, ki so se po premirju zatekli k tej hiši na pijačo, njihova oborožitev pa je spominjala na partizanske filme. Sicer pa bodo v tej vojni tudi novodobni politiki morali priznati pozitivne izkušnje marksistične doktrine »oboroženega ljudstva«, kajti to oboroženo ljudstvo z vso moralno pomočjo je tudi na Koroškem zmagalo. Na Koroškem so padale žrtve, nastala je velika materialna škoda, vendar je narava koroškega človeka pač taka, da je na svoji zemlji rad sam gospodar, in agresor se do mejnih prehodov ni sprehodil tako kot, denimo, na Gorenjskem. Ta srčen in odločen odpor, ki je bil to pot najbolj značilen za Korošce, Štajerce in Prekmurce, bo slovenska oblast že morala vzeti na znanje, posebej sedaj, ko je treba odpraviti nastalo vojno škodo. TALCI, DOMAČI IZDAJALCI, BEGUNCI... TALCI: Teh po nam znanih podatkih na Koroškem ni bilo. DOMAČI IZDAJALCI: Odkriti in prepoznani. BEGUNCI: Zgodil se je fenomen. Avstrijci so pričakovali množičen naval beguncev, vendar je večina Korošcev ostala na rodni grudi. Koroška je potrebovala ljudi doma: veliko na fronti, drugi za delovnimi stroji, tretji v bolnicah in drugih službah. In ljudje si zapomnijo sosede, ki v težkih trenutkih obrnejo hrbet ali poberejo kufre. Karavla na Holmcu je padla po hudem boju Foto: B. Kumprej Žalostni ostanki Foto: B. Kumprej KRVAVI HOLMEC DRAMATIČNI DRAVOGRAD Na Holmcu sem prvič začutil vojno. Doslej so bile vaje, tokrat pa je šlo zares. Okolica gostilne in okrog »Kralovega križa« je bilo območje, ki je še zagotavljalo varnost. Na položaju sem že srečal snemalca TV Slovenija Gašperja Starca, ki je bil navdušen nad svojo lokacijo, saj je lahko v objektiv ujel karavlo, carinsko poslopje in položaje, kjer je potekala bitka. Streljanje - predah -streljanje - reševalno vozilo - streljanje - streljanje - reševalno vozilo. Ravenski reševalci so bili pogumni, da so se spuščali na fronto tudi ob navzkrižnem ognju, še posebej v luči tega, ker jugoslovanska armada povsem ignorira mednarodne oznake Rdečega križa. Saj ji te Dan, ko so Dravograd prvič preletavali Migi. Janez Janša je vodstvo občine po telefonu bodril, naj vzdržijo, naj ne klonejo in jim dejal, da si zaradi pokončne drže zaslužijo prve strani časopisa (tega se je držal dnevnik Večer): Generala Delič in Rašeta sta z Dravogradom imela odprto telefonsko linijo in na brutalen, tej armadi lasten način grozila, da bodo letala Dravograd zravnala z zemljo. V minutah predaha so se Dravograjčani spraševali, zakaj neki borbeni tovor ni zadel cilja in je obtičal v Dravi. Težko je verjeti, da bi pilot cilj zgrešil, morda je šlo le za zastraševanje; drugi pa pravijo, da je Dravograd zaradi lege težko bom- prepih KOROŠKA V SLIKI PREPIH Ravenski gimnazijci so se v glasbenem domu na Ravnah predstavili na zaključni prireditvi, na kateri so povzeli večino aktivnosti, ki sojih med šolskim letom izvajali ob rednem pouku. Veliko zanimivega so znali povedati o udeležbah na raznih tekmovanjih in mednarodnem sodelovanju z mladimi iz drugih evropskih držav. Z zanimivimi skeči se je predstavila tudi gledališka skupina angleškega krožka in navdušila tako vrstnike kot nekoliko starejše obiskovalce njihove zaključne prireditve. Posnetek: Foto Ocepek »Po poti domačih obrti« so v Podjetniškem centru Slovenj Gradec poimenovali kulturno - etnološko pot, ki se prične v Šmartnu, mimo Štiblerjeve lipe in kužnega znamenja, do spomenika Štajerske Lenčke, Merčevega mlina in žage ob Mislinji. Pot pelje dalje do kmetije Gampretovih na Golavabuki, parka Gallenhof na Legnu, pri družini Strmčnik si je moč ogledati etnološki muzej (na sliki), Kovačev Tone predstavi svojo kovačijo. Pa še ogled cerkve sv. Jurija in zadnja postaja pri gostilni Brezovnik. Posnetek Stanko Hovnik Dravograd je bil gostitelj drugega mednarodnega festivala oktetov iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Na drugem festivalu, ki se je naslednji dan nadaljeval z 9. mednarodnim festivalom na Suškem gradu so nastopili Banchieri singer iz Madžarske, Dravograjski oktet in Etno skupina Katice ter oktet Suha in Doppelquartett Himmelberg iz sosednje Avstrije. Posnetek: Foto Anka V spomin na Andreja Šertela in Franca Krebsa sta slovenjgraško društvo upokojencev in Knjižnica Ksaverja Meška pripravila spominski literarni večer. Šertela so med drugim predstavili kot dolgoletnega urednika glasila Viharnik, pesniško zbirko Franca Krebsa, ki so jo domači našli šele po njegovi smrti, pa je predstavila Marijana Vončina. Posnetek Stanko Hovnik Slovesnosti ob 10. obletnici samostojnosti Republike Slovenije so potekale tudi po vseh krajih Koroške. Ponekod, kot na primer v Pamečah, so jih združili, tudi z drugimi praznovanji, Primestna vaška skupnost Pameče namreč veže svoj praznik v spomin na 12 ustreljenih talcev pred 56 leti. Svečanost je bila pod šotorom pri gasilskem domu v Pamečah. Posnetek Stanko Hovnik V razstavišču Uršnik na Partizanski cesti 19 na Ravnah na Koroškem so odprli razstavo čipk. Da je na Koroškem zanimanje za čipkarsko znanje veliko, kaže tudi velika gneča, saj je bilo razstavišče skorajda premalo za vse obiskovalce, ki so si želeli ogledati razstavo. Razstavlja 12 čipkaric iz Mežiške doline, ki pod mentorstvom Marije Apohal že nekaj let vneto ustvarjajo. Posnetek: Foto Ocepek Koroški planinci so se tudi letos zbrali na »stari lokaciji« v Osnovni šoli v Bistrišekm jarku. Obnovili so vse tisto za vodnike najnujnejše znanje in veščine, ki so neob-hodne, da bodo potovanja in vzponi v gore zares varni. Prvi dan so obnovili nekaj teorije, osnove prve pomoči, naslednji dan pa je bilo vroče: v idealnih razmerah okolja so preizkusili najrazličnejše oblike prečenja vodotokov, hudournikov, plazišč, prepadov iq previsov, vsega, na kar vodniki naletijo v gorah pri vodenju planincev. Skupaj jih je bilo kar sedemdeset in bili so zelo prizadevni. Tako jih je pohvalil vodja Ivo Cigale, poznan inštruktor in svetovalec planinskih vodnikov v Sloveniji. Posnetek Kristl Vaiti Muta je kraj, kjer je doma folklora. Svoje korenine je vedno imela v vrtcu in dalje v osnovni šoli. Sedaj imajo zopet zelo obetavno skupino, ki jo vodi Manja Faletič, nekdanja plesalka odrasle skupine. Mladi plesalci pridno vadijo in razveseljujejo ljudi ob raznih prireditvah. Gojijo predvsem pomurske, pa tudi domače ljudske plese. Posnetek Kristl Vaiti Sredi junija so se v atriju graščine Rotenturn odvijali glasbeni večeri Glasbene šole Slovenj Gradec. Med gosti so nastopili Simfonični orkester GŠ Krško, harmonikarski orkester Barbara Premogovnik Velenje, klasično filmsko glasbo je predstavil dirigent Drago Gradišek... V graščini Rotenturn je v Galeriji Kolar odprta tudi prodajna razstava slikarskih in grafičnih del Kiarja Meška. Posnetka: Stanko Hovnik fs MENTIS RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 uriflM ) mšm m ul imraM www.mantlB.al , lnfo4gm*ntta.al m MENTIS RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 ■ ' V Preventu zadovoljni z nastopom na sejmu Koroška razstavlja PREVENT AKTIVNO SODELUJE PRI RAZVOJU KOROŠKEGA GOSPODARSTVA IN OKOLJA Obiskovalci sejma se zavedajo, da je največji ekološki problem v Slovenj Gradcu ravnanje z industrijskimi odpadki Prevent aktivno sodeluje pri razvoju koroškega gospodarstva in okolja. To je pokazal tudi z letošnjo predstavitvijo na tradicionalnem sejmu Koroška razstavlja v Slovenj Gradcu, ko so poudarili vlogo zaposlenih v podjetju in vlaganja v razvoj koroškega gospodarstva ter okolja. 0 zadovoljstvu s sejemskim nastopom Skupine Prevent je na tretjem rednem srečanju z novinarji spregovoril predsednik uprave Prevent d.d. Jože Kozmus. Za obiskovalce sejma so pripravili številne spremljevalne prireditve, med katerimi velja omeniti predvsem predavanje profesorja Jožeta Potočnika o zgodovinskem razvoju Preventa ter obisk Mitje Kunca. Vsak dan so svoj odnos do okolja in do Preventa v risarskem kotičku izražali tudi otroci. Obiskovalce je na razstavnem prostoru zabavala tudi maskota Ježek. V okviru nagradne igre je skupina Prevent izvedla še kratko anketo, ki je pokazala, da kot največji ekološki problem v Slovenj Gradcu obiskovalci zaznavajo ravnanje z industrijskimi odpadki. Predsednik uprave Prevent d.d. Jože Kozmus, je ob tem izjavil: Slovenjgraški sejem Koroška razstavlja je letos potekal že devetič. Na njem se je predstavilo 47 koroških podjetij. V štirih dneh pa ga je obiskalo 6000 ljudi. »Anketa je ponovno pokazala, da se Slovenj Gradec sooča s problemom gospodarjenja z industrijskimi odpadki. V našem podjetju se tega že dolgo zavedamo, zato smo iz leta v leto izpopolnjevali tehnologijo in s tem minimalizirali neprijazne vplive na okolje, iskali pa smo tudi nove, bolj učinkovite rešitve. Anketa je tudi pokazala, da nas ljudje vidijo kot finančno uspešno podjetje s kakovostnimi izdelki, ki skrbi za razvoj kraja, je ekološko osveščeno in vredno zaupanja. Ta naš uspeh lahko pripišemo predanemu in kakovostnemu delu vseh zaposlenih ter načinu razmišljanja, ki je usmerjen v razvoj in v odgovornost do okolja, kjer delujemo.« V slovenjgraškem Nierosu delavci z nadurnim delom pomagajo sanirati izgubo - 180 zaposlenih bo do konce leta delalo okoli 280 ur več Nekaj več kot 180 delavcev slovenjgraškega podjetja Nieros Metal od 1. junija dela 40 ur na teden več. Ukrep predvidoma velja do konca leta. Predlagala gaje uprava podjetja, saj so zaradi slinavke in parkljevke od februarja do aprila ostali brez naročil nemških kupcev, ki predstavljajo pomemben delež v strukturi naročil. Savinka Urbašek, direktorica podjetja Nieros Metal, je povedala, da so se znašli v položaju, ko je izguba zaradi izpada naročil narekovala nujne ukrepe. Ker zdaj spet dobivajo naročila so zaposlenim na zboru delavcev predlagali, da bi do konca leta delali 280 ur več. To pomeni vsak teden do konca leta okoli 40 dodatnih ur, vendar jim dela ne bodo plačali kot nadure, temveč bi del plačali kot običajne ure, na preostanek plačila pa bodo počakali do takrat, ko bo družba spet poslovala z dobičkom. V Nierosu načrtujejo da bodo z omenjenimi ukrepi mesečno proizvodnjo povečali za 30 odstotkov, kar bo omogočalo sanacijo izgube. -jd Pomembna pridobitev, ki je nima še nobeno podjetje na Koroškem, je stroj za iaserski razrez pločevine, ki so ga v Nierosu kupili s pomočjo kreditov. Naložba jih je veljala okoli milijon nemških mark. BORZA ELEKTRIČNE ENERGIJE S 15. 4. 2001 se je v Sloveniji odprl trg električne energije. Z odprtjem trga se je na slovenskih tleh pojavila nova oblika trgovanja - trgovanje z električno energijo. Hkrati je nastala tudi borza električne energije. Glavna naloga organiziranja trga z električno! energijo je bila poverjena Elektro Slovenija d.o.o. Ljubljana, ki je v ta namen ustanovilo hčerinsko podjetje Borzen d.o.o., zadolženo za organiziranje in ukvarjanje z borzo električne energije. Trgovanje na borzi Trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo po 15. 4. 2001 postaja za marsikatero slovensko podjetje sestavni del poslovanja. Trgovanje na borzi podjetjem omogoča, da bodo sama izbirala, kje in po kakšni ceni bodo kupovala električno energijo, sočasno pa bodo lahko prosto dostopala do elektroenergetskega omrežja. Na prostem trgu lahko podjetje -upravičeni odjemalec prosto izbere najprimernejšega dobavitelja za določene storitve na osnovi pogodbenega razmerja. Liberalizacija trga električne energije povzroča hkrati boj za potrošnike. V tem boju za potrošnika bo morala in že sodeluje tudi Energetika Ravne. Energetika Ravne bo na temelju že pridobljenih licenc na trgu sodelovala kot: • trgovec • posrednik • zastopnik Za opravljanje vsake energetske dejavnosti je potrebno pridobiti ustrezno licenco. Energetika Ravne je že pridobila vse ustrezne licence za opravljanje teh dejavnosti, sedaj pa teče postopek za pridobitev članstva na borzi. Na organiziran trgu z električno energijo bodo lahko trgovali vsi upravičeni odjemalci, trgovci, posredniki. Pri tem nastopa omejitev v višini lota (1 lot znaša 1 MWH). Zaradi tega je zelo prisotna agregacija porabnikov oziroma združevanje porabnikov. Prosta izbira dobavitelja oziroma samostojni nastop na trgu pa bo upravičenemu odjemalcu prinašal pomembne prednosti. Agregacija posameznih porabnikov nudi naslednje prednosti: 1. Skupni diagram in s tem manjša možnost odstopanja od napovedanih voznih redov in manjši stroški penalov za odstopanja. 2. Možnost optimalnega planiranja proizvodnje in porabe električne energije. 3. Možnost znižanja stroškov in cen. Ostale prednosti trgovanja na organiziranem trgu z električno energijo so: 1. Možnost sklepanja bilateralnih pogodb na organiziranem trgu nudi večjo varnost. 2. Standardizirani borzni produkti. 3. Javno objavljanje rezultatov trgovanja in borznih indeksov omogoča individualne analize in napovedi gibanja cen. 4. Direktna povezava med ponudbo in povpraševanjem omogoča visoko likvidnost. 5. Zaščita pred finančnimi tveganji. Dnevni trg električne energije Slovenska borza električne energije bo delovala kot dnevni trg električne energije. To je promptni trg, kar pomeni, da se na tem trgu soočita ponudba in povpraševanje električne energije za obdobje naslednjega delovnega dne. Na dnevnem trgu se bo trgovalo z standardiziranimi produkti: • pasovna energija • trapezna energija • nočna energija • urna energija Pri trgovanju na promptnem trgu se ločita dve vrsti ponudbe: • Tržne ponudbe. Pri tržni ponudbi ni omejitve glede cene električne energije. • Omejene ponudbe. Pri tej obliki ponudbe je podana najvišja nakupna cena električne energije (s strani kupca) oziroma najnižja prodajna cena električne energije (s strani prodajalca). Načini trgovanja Na borzi električne energije se ločita dva načina trgovanja: • sprotno trgovanje in • avkcije Pri sprotnem trgovanju se trguje s produkti: • pasovna energija • trapezna energija • nočna energija Tržna srečanja potekajo sočasno. V času trgovanja je ravnotežni tečaj izračunan kot tehtana srednja vrednost cen sklenjenih poslov. Med trgovanjem se ravnotežni tečaj sproti izračunava in je dostopen vsem udeležencem trgovanja. Avkcije so tržna srečanja, na katerih se trguje z produkti urne energije. Avkcija poteka za vsako uro naslednjega dne posebej. Avkcija se deli v fazo izklica, fazo izračuna marginalne cene in fazo, v kateri se ponudijo morebitni viški električne energije in se ponovno trguje z njimi. Marginalna cena je tista cena, pri kateri se seka- Z' "N SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE d 0.0. SUH Egj Gj: ta agregatni krivulji ponudbe in povpraševanja. Agregatna krivulja ponudbe in povpraševanja se določa po načelu od najcenejše do najdražje ponudbe ter po časovnem principu. Zgoraj opisani način delovanja trga električne energije v Sloveniji bo zaživel predvidoma šele po 15. 10. 2001 oziroma takrat, ko bo Borzen d.o.o. kot organizator trga uvedel trgovalno informacijski sistem, ki bo omogočal dnevno poslovanje na organiziranem trgu električne energije. Do uvedbe tega sistema pa bo trg z električno energijo v Sloveniji deloval kot trg s periodičnimi srečanji. Na teh srečanjih se bo trgovalo s standardiziranimi in posebej dogovorjenimi ponudbami. Tržni sestanki Od 8. 3. 2001 potekajo redno enkrat tedensko na ELES - u tržni sestanki, na katerih se trenutno trguje samo z viški električne energije - to je s količinami, katere so nad napovedanimi količinami v Elektroenergetski bilanci RS za leto 2001. Energetika Ravne redno sodeluje na teh srečanjih predvsem zato, da spremlja trende tedenskega spreminjanja cen električne energije. Cena za električno energijo na tržnih sestankih je določena na osnovi tržnega gibanja indeksa Platts za omejeno obdobje + stroški tranzita. Na sedanjih tržnih sestankih se trguje z naslednjim produkti: • pasovna energija ( delavniki 0000- 2400) • nočna energija ( delavniki 0000- 0600; 2200-2400) • T • trapezna energija ( delavniki 0600- 2200) • vikend energija ( vikendi .prazniki 0000- 2400) • urna energija Jure Bizjak Vir: Borzen d.o.o., Ljubljana Literatura: 1. Energetski zakon 2. Pravila za delovanje trga 3. Skubin G., Recer J.: Organizator trga kot sub jekt EES 4. Stanek D., Recer J.: Model trgovanja na organiziranem trgu KOROŠKA združena TRGOVINA trgovina in storitve d.d. ^i, ii p «# s celovito ponudbo ZA VAS • 60 sodobno urejenih trgovin po vsej Koroški • blagovni centri ZIRO v Slovenj Gradcu, ORSI v Dravogradu in gradbeni center POZI v Radljah ob Dravi DRŽALI SMO BESEDO: Na Hmelini v Radljah smo prenovili in posodobili prodajni center POZI, v katerem smo poleg nove enote gradbenega materiala ohranili tudi CASH&CARRY. Odpiralni čas: GRADBENI MATERIALI od 7.3o do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel. 02/88 71 161 CASH&CARRY od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 17. ure Tel. 02/88 73 451 KOROŠKA TRGOVINA - EDINA DOMAČA TRGOVINA Ko človek tako prebiraš razne časopise in revije, ugotavljaš, da pisci kar tekmujejo, kdo bo dal boljšo ali slabšo oceno trgovini pred in po prihodu »tujih« trgovcev na Koroško. Naenkrat vsi ugotavljajo, da so bili domači trgovci prej slabi. Slabi zato, ker so nekateri zahtevnejši kupci morali po nakupe v Ljubljano ali čez mejo (to se dogaja tudi sedaj). Naj izgleda to še tako domišljavo, lahko trdim, da smo koroški trgovci v preteklosti kljub razdrobljeni trgovski mreži po Dravski in Mislinjski dolini dobro opravljali svoje poslanstvo; pa saj smo bili s svojimi kupci - sokrajani, soobčani na zunaj in znotraj domači. Tudi ponudba, ki jo nekateri sedaj tako kritizirajo, ni bila tako slaba, čeprav smo poslovali v drugačnih razmerah. Tudi trditev, da bo sedaj, ko so prišli »tuji« trgovci, denar ostal doma, ne drži. Vedeti je treba, da velik del tega denarja odnesejo tja, kjer so sedeži podjetij. Ocena, da se koroški trgovci v preteklosti niso mogli dogovoriti za skupen nastop, je pravilna, čeprav je ideja za združitev segala nazaj v osemdeseta leta in se nadaljevala v devetdeseta. Vendar zaradi neodločnih posameznikov, krajevnih in občinskih in še kakšnih interesov do resnega premika ni prišlo. Šele leta 1999 so se uspešno združile tri koroške trgovske družbe, Trgovine so dobro založene in lepo urejene Oskrba, Ponudba in Žila. Vodilni in zaposleni v teh družbah smo znali najti skupni jezik in skupne interese, ki pa niso v korist samo zaposlenim, ampak tudi kupcem. Cilj združitve je bil obdržati čimvečji tržni delež, ne glede na prihod tuje konkurence. Prvi rezultat združitve je bilo odprtje novega centra Zipo v Slovenj Gradcu, decembra 1999. Center zavzema 1700 m2 pokritih površin (700 m2 živila, 1000 m2 neživila) ter ok. 3500 m2 zunanjih površin, ki so namenjena parkirišču (ok. 100 parkirišč). Ostalo so odprte skladiščne površine za gradbeni material. Center nudi bogato izbiro živil, svežega mesa, delikatese, sveže zelenjave in sadja. V sklopu enote živil je tudi mala pekarna, zato lahko kupci kupijo vedno svež kruh in pecivo. Poleg ponudbe živil pa je tu še oddelek tehničnega blaga: železnine, etektromateriala, bele tehnike, akustike, mali gospodinjski aparati, posoda, kristal in še marsikaj se tu najde, ter oddelek gradbenega materiala, kjer lahko dobijo kupci vse za gradnjo, od temeljev do zaključnih del. Zaposleni v teh oddelkih imajo večletne izkušnje in lahko poleg prijazne postrežbe tudi strokovno svetujejo. Kupcem nudimo tudi dostavo na dom. Junija leta 2000 smo v Dravogradu odprli center ORSI, ki nudi kupcem v pritličju na 400 m2 bogato izbiro živil, delikatese, iz male pekarne pa svež kruh in pecivo. V I. nadstropju je oddelek tekstila,igrač in bogate izbire vseh vrst obutve. Ob centru so tudi lepo urejena parkirišča. Letos v aprilu pa smo v Radljah na Hmelini odprli prenovljen in posodobljen center »POZI«. V center spada enota CASH & CARRY, ki je v kraju že znana s svojo ponudbo in ugodnimi cenami. Obnovili smo tudi enoto z gradbenim materialom s 500 m2 pokrite površine in 800 m2 nepokrite površine. Tu lahko dobite po ugodnih cenah vse vrste gradbenega materiala (opeka, cement, apno...), keramike vseh vrst, vodovodni in toplovodni inštalacijski material, sanitarno keramiko in opremo, lepila, barve in lake vseh vrst, vse vrste cevi in še marsikaj. Postregli vam bodo prijazni in usposobljeni trgovci. Po želji je možna tudi dostava na dom. Ob centru je na voljo veliko parkirnih mest. Poleg teh centrov posluje Koroška trgovina še v 55 enotah po Dravski in Mislinjski dolini. V pripravi pa je že projekt za četrti center. Kje bo stal, naj zaenkrat ostane skrivnost. Moto Koroške trgovine bo tudi v bodoče: Želimo ostati ugodni ponudniki, s prijaznim in strokovnim kadrom. In še to: Koroška trgovina - domača in najbližja vašemu domu. Albin NAGLIČ PREPIH naš pogovor_____________________________ Rado Krpač: Razvojno naravnana občina gre naprej Občina Dravograd v teh dneh praznuje. Praznik, 4. julij, so obeležili s številnimi prireditvami, ki so se letos povezovale s spomini na dogodke pred desetimi leti, ko je Dravograd neposredno ogrožala jugoslovanska soldateska, Dravograjčani pa pogumno dokazali svojo pripadnost domovini. Praznik je tudi priložnost, da smo spregovorili nekaj besed z županom Občine Dravograd, Radom Krpačem. Rado Krpač, župan Občine Dravograd 0 datumu občinskega praznika je župan povedal: »Prvo leto mojega mandata, v letu 1995, smo 4. julij še praznovali kot spomin na prve dni 2. svetovne vojne, ko so iz Dravograda izgnali številne zavedne domačine. Bile so težnje, da bi za praznik izbrali kak drug datum, a smo se odločili, da ostane 4. julij. To je hkrati spomin na dogodke pred desetimi leti, ko je dal Dravograd pomemben prispevek v osamosvojitveni vojni. Poudariti pa velja, da je bil prispevek Dravograda velik tudi pred to vojno, naša TO ni predala orožja, ampak smo ga uspeli spretno skriti pri naših kmetih.« Dogodki izpred desetih let so seveda še zelo živi v spominu občanov Dravograda? »Ja. Tu smo prvi uspeli resnično zaustaviti kolono iz Maribora, ki naj bi okrepila posad- ke na mejnih prehodih Vič in Holmec. Barikada jih je zaustavila za več dni in spremenila tok dogajanj. Zato so lahko na našem območju karavle padle brez bojev, naši dosežki pa so močno vplivali na moralo slovenske vojske, policije in politike v celoti.« Za ta prispevek, kot vemo, se država še ni znala zahvaliti Dravogradu in Dravograjčanom? »Tako je. Dravograd do danes od države še ni dobil nobenega priznanja. Zadovoljni bi bili že, če bi eden od šestih obrambnih ministrov dal uradno priznanje celotnemu Dravogradu, ne posameznikom - tu lahko pride tudi do napak. Razočaran sem, da me niti minister Grizold, ki je doma iz Dravske doline, pred letošnjo deseto obletnico ni uspel niti sprejeti, kaj šele, da bi se spomnil na »dolg« domovine.« Deset let je kratka, a hkrati dolga doba, ko se v življenju kraja in občine veliko spremeni. Katere stvari bi vi za Dravograd izpostavili v tej zvezi? »Preveč je tega, da bi se dalo strniti v nekaj stavkih. Veliko, zelo veliko je bilo narejenega. Pomembno je predvsem, da občino v tem obdobju odlikuje odprtost za ideje, pobude, da je dejansko razvojno naravnana občina, z mnogimi investicijami v teku...« Pa vendar, bi izdvojili tiste aktivnosti in uspehe, na katere ste v letih vašega mandata še posebej ponosni? »Pravim, investicij je bilo veliko na vseh področjih. V Dravogradu smo na primer popolnoma obnovili telovadnico, lahko govorimo o novi, pa telovadnico in prizidek k osnovni šoli v Šentjanžu, obnova šole v Libeličah... V naslednjih dveh letih bodo stekle investicije za zagotovitev pogojev za devetletno šolanje - Trbonje, Črneče, Dravograd.« Znano je, da ste veliko vlagali tudi stanovanjsko gospodarstvo, pa v športne objekte. »V teh letih smo obnovili zgradbo kovačije na Trgu 4. julija, zgradili stanovanjski blok na Meži, teče obnova stanovanj pri stari pošti, priprave za gradnjo še enega bloka na Meži in pri starem Avtoprevozu, nad komunalnim podjetjem. Velik zalogaj je adaptacija občinske hiše... Pri športni infrastrukturi smo uredili igrišče na Viču, pri samskem domu na Meži, preplastili smo igrišča v Šentjanžu, Libečičah, Črnečah. V Šentjanžu smo zgradili novo igrišče pri šoli, sodelujemo pri obnovi in ureditvi smučišč Dravograd in Bukovnik. Tu je še izgradnja trim steze, športnega centra Trbonje...« Največji zalogaj pa je najbrž vendarle gradnja dravograjskega športnega centra? »Center dobiva svojo končno podobo. Doslej smo obnovili glavno igrišče, zgradili pomožno, uredili smo slačilnice, avlo, pralnico, prostore za sodnike, delegate, za društva, za goste, do tretje faze dve manjši dvorani. Tu so še prostor za šahiste, kegljišče, prostor za gostinski lokal, sanitarije, skladišča in drugi spremljajoči prostori. Pred tribuno smo uredili atletsko stezo.« Katera dela vas v centru v kratkem še čakajo? »Drugo leto bomo končali manjšo telovadnico in prostore za namizni tenis, fitnes, aerobiko, šahovsko sobo. Skratka, zasledujemo večnamembnost tega centra, da ne bo služil le potrebam nogometa, ampak bomo zagotovili tudi prostore za druge klube in za njihove dejavnosti.« Vtis je, da v Dravogradu namenjate veliko denarja za šport. Kaj pa druge dejavnosti, kultura na primer? »Vlagamo v vsa področja. Z ureditvijo nove knjižnice smo na primer dobili ne le knjižnični prostor, ampak tudi primeren avditorij za številne druge prireditve in srečanja, skratka, večnamenski prostor za široko paleto dejavnosti. S tem se je povečala kulturna ponudba in se poživilo delo društev. Največja investicija na področju kulture pa bo stekla drugo leto. Po izbiri najbolj optimalnega projekta in pridobitvi zemljišč, ki niso v naši lasti, bomo pričeli z izgradnjo kulturnega doma. Predvidevamo, da bo gradnja trajala dve do tri leta.« PREPIH naš pogovor JS*r- Posnetek: Kristl Vaiti Dravograjčani se s svojim športom lahko upravičeno pohvalijo. Pohvalijo pa se lahko tudi z rastjo novega športnega centra. Igrišča, vsa druga pripadajoča infrastruktura, več kot tisoč pokritih sedežev na tribunah... Dobili bodo kegljišče, sobo za šahiste in še precej več. Vse to je namenjeno šolam, mladini, klubom in občanom. Ste v zadnjem obdobju kaj spreminjali dolgoročne razvojne in prostorske plane v vaši občini? »Dinamika razvoja zahteva stalna prilagajanja. Že zaradi nujnih potreb pri ureditvi obrtne in industrijske cone v Otiškem Vrhu, ki bo zagotovila prostor devetim obrtnikom, smo šli v postopek sprememb prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Tak dokument zagotavlja pogoje za širitev na vseh področjih in je zdaj v obravnavi na ministrstvih.« Komunalno in cestno gospodarstvo? »Preveč je stvari, da bi lahko vse naštevali. Vsekakor smo uredili kanalizacijo na Dobjem dvoru, v Šentjanžu in na Meži, večji projekt je kanalizacija Libelič in izgradnja čistilne naprave. Obnovili smo kilometre cest po vseh krajevnih skupnostih, zgradili avtobusno postajo na Meži, veliko smo vložili v vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest, urejanje hudournikov, saniranje plazov... Uvedli smo sanitarne kontejnerje, ki prispevajo k čistejšemu okolju in zmanjševanju črnih odlagališč. Popolnoma smo obnovili vodovod Goriški vrh - Dravograd, tako da nimamo več azbestnih cevi. Tu so izgradnje pešpoti, pa kolesarskih stez; v izgradnji je daljinska kolesarska pot, ki povezuje avstrijsko Koroško in Štajersko, pri nas bomo letos uredili progo od Viča do Trbonj.« Se pri tovrstnih projektih aktivirajo tudi sredstva iz programov Evropske skupnosti? »Se. Še večji projekt v takem okviru pa je izgradnja čistilnih naprav in pripadajočih kanalizacij za celotno občino. To investicijo uresničujemo skupaj z občinama Mislinja in Slovenj Gradec v projektu ISPA, ki zagotavlja sredstva Evropske skupnosti. Celotna investicija za našo občino znaša 2,7 milijarde tolarjev in se financira v razmerju 70:30 iz sredstev projekta ISPA, ki bo letos kril stroške izdelave projektne dokumentacije v znesku 64 milijonov SIT.« Omenili ste kar nekaj velikih projektov, ki zahtevajo mnogo energije, časa in vztrajnosti, da se lahko uresničijo. Kot župan se pa morate najbrž ukvarjati še s številnimi »drobnimi« zadevami? »Vsaka zadeva, ki se tiče naših občanov in njihovih potreb, je pomembna. Tu smo zaradi njih in vesel sem, da dobro sodelujemo. Sicer pa se v pogovoru še sploh nisva dotaknila področij, ki so prav tako pomembna: naše aktivnosti pri promociji turizma, kjer je v izdelavi občinska turistična karta, sofinanciranje izobraževanja kmetov, društev ter subvencioniranja melioracij in drugih ekološko naravnanih investicij; naše sodelovanje pri socialnih programih, dejavnostih drugih društev, tudi gasilskih, sodelovanje s sosednjimi obmejnimi občinami in podobno.« Po vsem tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj krajani Šentjanža težijo k ustanovitvi lastne občine. Kako vi komentirate njihovo zahtevo? »Kdaj določeno območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine, določa zakon. Šentjanž izpolnjuje pet od devetih pogojev. Njihovo legitimno pobudo seveda moramo obravnavati, rad bi pa poudaril, da je naša občina doslej imela to prednost, da se ni delila in ni imela problemov z dolgotrajnimi postopki delitvene bilance, zato seje lahko posvečala reševanju skupnih zadev. Nastajanje novih občin pomeni dodatno birokratizacijo, povečanje javne porabe, kar zagotovo zmanjšuje investicijske možnosti. Politika drobljenja občin in sredstev po moje dolgoročno na vzdrži. Ustanovitev občine Šentjanž bi bila zato slaba za obe »novi« občini, vse prej kot v dobro občanov obeh občin.« Povejte, gospod župan, ali boste ponovno kandidirali na volitvah naslednje leto? »Bom. V dogajanja v Dravogradu in občini sem tako vpet, da imam željo še naprej soustvarjati naš razvoj, skupaj s sodelavci in našimi občani. Imamo namreč še veliko načrtov in projektov, ki jih razvojno naravnana občina, kot je naša, nujno potrebuje, če hoče stopati v korak z zahtevami časa in širšega okolja.« Vojko Močnik fšMENTIS RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tei: (02) 872-16-16 872-16-00 mù&\\m ^ ^rraanM www.rmntte.al , InfoQrmntis.si 11 AKečoMjes cbcžcu/Kifcov £&oi/e*iijes ČRNJANI vas vabimo pod mogočno krošnjo matere vseh slovenskih lip v soboto, 14. julija 2001 ... od 12. ure dalje ... sprejem gostov ob pokanju z movznarji pozdrav udeležencem slavnostni govor kulturni program štehvanje športne igre ljudsko rajanje iskanje bogatega zaklada "Najevska lipa" Organiziran bo pohod za družine s startom od 8.3o do 10. ure pred Kulturnim domom. Na cilju prejmejo vsi pohodniki spominske majice. Iz Črne do Najevske lipe bo brezplačen prevoz od 9. do 11. ure. 46. koroški turistični teden Še malo do jubilejnega turističnega tedna; bogata tradicija, dodajanje novih vsebin in ohranjanje predvsem etnološke vsebine so vzrok, da ena izmed prvih tovrstnih turističnih prireditev v Sloveniji še živi. In kakšno vsebino lahko pričakujemo na 46. Koroškem turističnem tednu v Črni? Vsega bo nekaj; izmenjavale se bodo tradicionalne prireditve z novim, prireditve za po letih malo starejše in tudi za mlade, polno bo pravih »Črjanskih gavd«, svoj prostor v okviru prireditev bodo našli športniki, planinci, gozdarji, kmetje, lovci in pa še kaj bo. A bo le kaj novosti? Seveda jih bo, poglejmo, kaj lahko pričakujemo. Turistični teden se bo pričel z budnico možnarjev, na ta dan bo poleg standardnih prireditev še predstavitev in mimohod starih avtomobilov in motorjev. Ne, tudi brez ognjemeta ne bo šlo. Celoten teden bo zaznamovala oglarska kopa, ki bo stala na vzgajališču naših znanih smučarjev v izteku smučarske proge. Nedeljo smo namenili gostom, v novi prireditvi se bo predstavilo nekaj slovenskih krajev. Tudi za kulturne prireditve bo poskrbljeno; pripraviti kanimo lepo kulturno prireditev s še lepšim naslovom: »Nocoj je en fajn večer«, novo knjigo bo predstavil, kdo drug kot naš uspešen pisec Niko Brumen, pri oglarski kopi bomo podoživljali večer oglarjev, lovcem pa se bomo smejali ob prireditvi »Lovčev večer«. Športniki bodo imeli možnost se poizkusiti v kolesarjenju k Najevski lipi, biti maratonci na Maratonu Kralja Matjaža ali sodelo vati pri tekmovanju nogometašev, odbojkarjev, košarkarjev... Kot kraj z izhodiščem za več planinskih vrhov smo se tokrat odločili za obuditev poti na Raduho že skoraj pozabljenega župnika in inovatorja iz Koprivne g. Hojnika. Skupina alpinistov nam bo o lepi, pred kratkim obiskani deželi kaj povedala in preko diapozitivov kaj pokazala. Tudi za najmlajše bo, kot vsako leto, tudi letos poskrbljeno. Gozdarji, ki na prireditvah že tudi tradi- cionalno sodelujejo, bodo letos pripravili razstavo s tematiko iz gozda, na nogometno igrišče pa bodo vrnili tekmovanje v gozdarskih veščinah in pa ponudbo domačih jedil koroških kmetij. Čez teden bodo na vasi etnološke delavnice, kjer se bo dalo videti in poizkusiti v predelavi volne, pletarjenju, tu bodo tudi čebelarji s svojim čudovitim potujočim čebelnjakom in malim muzejem. K nam bodo prišli tudi konjeniki iz vse Koroške, v bližnjem kraju postavili tabor, nam pa prikazali marsikaj povezanega s konji. TT bo zaključila prireditev, kjer se bodo naši zaselki predstavili s prikazom za njihov kraj najbolj znanih običajev in tudi jedi. Kot ste lahko prebrali, se nam obeta bogat teden, kajti vsaj nekaj dogodkov ni naštetih - brez skrivnosti žal tudi tu ne gre. Torej, naročite za ta bogat avgustovski teden lepo vreme in vsak bo lahko v Črni našel kaj zase. PREPIH f=MENTIS RAČUNALNIKI OVČEREJA POD PECO DRAVOGRAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 j-fllfiHUi ..•išil .i K M ilHHflffl1.1’- www.m*nti*.ii , lnfo@m«nti*.*l m : m: Alojz PERŠAK stoji pred velikim panojem, ki ljudi ob cesti za Pliberk »vabi«, da se oglasijo pri njemu ter se založijo z okusnim ovčjim mesom. V ozadju je videti veliko »krdelo« ovac, ki se mirno pasejo... Mnogi v zrelih letih radi obujamo spomine na otroška leta, ko smo se veselo podili po dvoriščih, senožetih in pašnikih. Sam se spominjam pesmice: »Ko sem majhen bil, sem ovčice pasel...« Tedaj o kakšnih ovčjih farmah še ni bilo govora. Kmetje so imeli le po nekaj goved, večji tudi par konjev, pa svinje za domače koline in toliko kokoši, da so bila jajca doma... Nekateri kmečki fantje so kar težko pričakovali, da bodo od očeta dobili ključe domačije in tudi božji blagoslov za samostojno vodenje grunta. Večina mladih pa kaj hitro pride do spoznanja, da je kmetovanje po »starem« nerentabilno, negospodarno, ne prinaša napredka. Mnogi kmetje so se sicer tega zavedali, zato so sinove vpisali tudi v ustrezne strokovne šole, kjer so si pridobili znanje o sodobnem kmetovanju. Danes pridne roke na kmetijah ne pomenijo kaj dosti, saj jim pomaga kmetijska mehanizacija, zato pa je potrebno tudi znanje. OVČEREJA DONOSNA PANOGA KMETOVANJA Nedolgo tega me je pot vodila h kmetu ovčerejcu, Alojzu Peršaku v Podkraju nad Mežico, katerega pašniki mejijo že na Avstrijsko stran, kajti le streljal je videti mejni prehod Reht. Ko sem se z avtom približeval sodobni kmetiji, sem že s ceste videl na bližnjem pašniku nekaj deset ovac, ki so se mirno pasle, ne meneč se za avtomobile na cesti spodaj. Prisluhnimo, kaj je za PREPIH povedal naš sogovornik: »Pred dobrimi petindvajsetimi leti sem nekako ugotovil, da bi bilo dobro, da svoje kmetovanje specializiram na rejo ovac. Rečeno - storjeno. Nabavil sem si nekaj ovac, števila se trenutno ne spomnim, ter jih spustil v ograjen pašnik nad domačijo. Čreda se je kar hitro množila in danes imam na pašniku kar 115 ovac; v to je vštet tudi oven, ki je res pravi korenjak, da lahko zadovoljuje tako številčni ovčji harem. Tudi se prav ne spominjam, kdaj sem zaklal prvo ovco za domačo potrebo in, kot bi dejal, pokušino, kakšno je ovčje meso. Žena je morala malce prelistati kuharsko knjigo, da lahko pripravlja iz ovčjega mesa okusna jedila. Preden sem se lahko uradno oziroma intenzivno pričel ukvarjati z ovčerejo in hkrati predelovanjem mesa, sem potreboval kar precej uradne dokumentacije. Vendar pri vsem tem nisem imel večjih težav, razen številna pota. Sam sicer nimam dovolj pašniških površin, še manj senožeti, zato imam nekaj zemlje v najemu. Sicer pa imam v poletnih mesecih večino svoje ovčje črede na pašnih površinah pod Peco. Tja pripeljejo svoje črede tudi drugi rejci, nekateri pa pod Uršljo goro, zlasti tisti iz Javorja, Kotelj, Prevalj. Ni tudi odveč, če povem, da potrebujem za eno zimsko sezono kar 50 ton prvovrstnega sena. Moja ovčja čreda ne pozna umetne hrane, kot jo morajo recimo »kljuvati« piščanci. Čeprav je pri nas že kar pravi gorski svet, kjer bi se lahko zadrževali medvedje, teh na Koroškem ni opaziti. Pred leti je sicer res naredil medved dve, tri pojedine iz ovčjega mesa, nato pa je izginil neznano kam. Večina ovčjerejcev je včlanjena v ekološko kmetovanje - združenje ekološko čistega mesa in drugih mesnih proizvodov. Ovce pa ne dajejo samo mesa, ampak tudi volno, ki jo dam v predelavo v podjetje SOVEN, s sedežem v Selnici ob Dravi. Iz 100 kg volne dobim nazaj 20 kg očiščene preje, ki jo prodam kar v domačem okolju, kar je dodaten vir dohodka. Sicer naj tudi povem, daje kmetijsko ministrstvo spremenilo svoj odnos do rejcev ovac. Sedaj interesenti lahko od države dobijo subvencijo, kar brez dvoma pomeni napredek v novi panogi kmetijske proizvodnje...« Morda še dodamo, da imajo ovčerejci svoje združenje, v okviru katerega od 1995 vsako leto pripravijo tudi svojevrstno tekmovanje v striženju ovac. Naš sogovornik je na tem tekmovanju dosegel četrto mesto. Ugotavlja sicer, da je svoje delo opravil neprimerno na bolj strokovni ravni kot njegovi sotekmovalci, vendar zato ni pokazal slabe volje. »Pač izkušnja več,« je dejal. FRANJO HOVNIK Ouca je prikupna žival. Z gospodarjem sta se dobro »ujela« in ker se imata rada, je Alojz ovci že nekajkrat podaljšal življenje. ŽIVLJENJSKE ZGODBE Vsaj enkrat zasluženo v prvi vrsti - pripovedovalci Tudi ob letošnjem občinskem prazniku so občina Muta in ljudje širše okolice dobila novo, tristo strani obsegajočo knjigo. Življenjske zgodbe so poimenovali pripovedi tukajšnjih ljudi, ki sojih doživljali, oziroma jim jih je vsiljevalo življenje. »V teh, pretežno grenkih izkušnjah pripovedovalcev je vedno nekaj iskrivega in upajočega, zaradi tega imajo zgodbe prav poseben čar«, pravi avtorica in urednica knjige dr. Marija Makarovič. Knjiga je nastajala nekako sočasno z zbiranjem materialov za šege in navade ter noše te pokrajine, kar je nastajalo že pred leti. Na predstavitvi so bili vsi oziroma večina še živečih pripovedovalcev. Ljudje ostajajo v pripovedih pri sebi, in ob svojih prigodah, niso obtožujoči, pa morda prav ta posebnost daje knjigi prav posebno noto, ki brez novih bremen prinaša in ohranja lep del naše zgodovine skozi zadnje stoletje. Pri nastajanju knjige so se trudili še Teja Ropoša, Silva Skutnik in Simon Štruc. -kv V MISLINJI SO PRAZNOVALI Občani občine Mislinja so v mesecu juniju letos že petič praznovali svoj občinski praznik. Vse prireditve ob prazniku so bile posvečene tudi dnevu državnosti in obletnici vojne za Slovenijo. Ob pričetku praznovanja so prižgali tradicionalno oglarsko kopo. To pomembno in častno delo je opravil Milan Tretjak, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec; kopa je namreč simbol tega dela mislinjskega Pohorja. V tekmovanju (na sliki) so se pomerili gozdni delavci v gozdnih veščinah. Danes že upokojena gozdna delavca Stanko Založnik in Franc Sovič sta ob tej priložnosti prikazala razrez debla z ročno žago amerikanko. Med prireditvami, ki so potekale v času praznovanja, je bilo odmevno tudi srečanje vaških skupnosti, na katerem so prikazali stara kmečka opravila. Srečali so se tudi upokojenci, najmlajši pa so pripravili otroški živ-žav z Romano Kranjčan. Na svečani seji je mislinjski župan Mirko Grešovnik v imenu občinskega sveta so podelil občinska priznanja, ob sklepu prireditev ob prazniku pa so razvili prapore Območnega združenja veteranov za Slovenijo Mislinjske doline in podelili spominske znake »Dravograd 91«. F. Jurač jÉfiPB Upokojena gozdna delavca Stanko založnik in Franc Sovič sta ročno razrezala deblo z »amerikanko« LETNI TABOR NA PERNICAH To, da letos poteka pol stoletja obstoja in prav v našem okolju Koroške tudi izjemno razgibanega življenja slovenskih tabornikov, že veste. Veste tudi, da mineva že 80 let skav-tizma, manj znano pa je, da imamo še nekaj starejših, ki so bili v rosnih letih, celo še pred prvo vojno, pri stezosledcih. Ja, manj znana, a bogata je ta naša preteklost. Člani roda Bistrega potoka, bodo jubilej proslavili tako, da se bodo za osem zadnjih dni tega meseca odpravili v naravo. Šli bodo na Pernice in tam postavili svoje »vigvame«, zakurili ognje in sploh zaživeli v naravi z naravo. Dnevi bodo izpolnjeni z delom, igro, prijetnimi potovanji in učenjem veščin, ki jih pač mora tabornik obvladati. Tako bo rod vpisal v svojo zgodovino še eno od neštetih akcij. Največja taborniška prireditev Koroške je bil sedmi zlet tabornikov Slovenije, ki je bil leta 1977 na Muti. K. Vaiti Takole pa so se davnega leta 1962 odpravljali na pot Holmec deset let pozneje Na mejnem prehodu Holmec, ki je bil pred desetimi leti prizorišče takrat enih najhujših spopadov med teritorialno obrambo in pripadniki policije na eni strani ter Jugoslovansko armado na drugi strani, so se 25. junija zbrali udeleženci bojev za osamosvojitev Slovenije, veterani društva Sever za Koroško, člani združenja veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline in drugi, ki so prisostvovali slovesnosti v počastitev desete obletnice osamosvojitve Slovenije in dneva državnosti. Na slovesnosti je govoril državni sekretar na ministrstvu za obrambo dr. Tomaž Čas, ki je dejal, da so bili odločnost, predvsem pa dobra organiziranost in usposobljenost ter narodna zavest pripadnikov enot teritorialne obrambe, policije in okoliških prebivalcev tisti odločilni dejavniki, ki so omogočili uspešno postavitev po robu takrat na videz nepremagljivi Jugoslovanski armadi. »Na žalost se prepogosto dogaja, da smo z državo nezadovoljni, hkrati pa pozabljamo, da je vrednota že to, da jo sploh imamo. Očitneje že v naši naravi, da ob doseženem cilju hitro pozabimo, da izid ni bil vnaprej znan. Tako ravnanje je neodgovorno že zaradi človeških življenj, ki sojih ljudje žrtvovali za ta cilj, za rojstvo države, o kateri so naši predniki le sanjali,« je na Holmcu dejal Čas. Deset let po vojnih dogodkih Slovenija uživa sloves zanesljive in varne srednjeevropske države, ki je uspešno uveljavila svoje prvine državnosti, deležna pa je tudi spoštovanja v mednarodnem okolju. Na slovesnosti, ki so jo v sodelovanju z veteranskim društvom Sever za Koroško in združenjem veteranov vojne za Slovenijo območja Mežiške doline pripravile občina Prevalje, Mežica, Črna in Ravne na Koroškem, je opozoril tudi na pomen Teritorialne obrambe, ki je, tudi z boji na Holmcu preživela svoj ognjeni krst in preskus verodostojnosti in tako postala še močnejša. Po desetih letih so po njegovih besedah pred Slovenijo in Slovensko vojsko novi izzivi, predvsem zahtevne naloge pri vključevanju v evropske integracije in varnostne povezave. -jd Na Prevaljah odprli center za razvoj proqramov s področja duševnega zdravja POMOČ LJUDEM S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Altra - Odbor za novosti v duševnem zdravju, je na Prevaljah odprl nove prostore »Centra za razvoj programov s področja duševnega zdravja v skupnosti«. Center ima namen vzpostaviti in ustanavljati nove programe s področja duševnih težav, ter dvigniti kvaliteto strokovnih storitev za uporabnike psihiatričnih storitev s celotne koroške regije. Glavni pobudnik za njegovo ustanovitev na Koroškem je bil Mihael Cigler. Eden od programov je mreža stanovanjskih skupin za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki so organizirana oblika pomoči in varstva. Ustanovili sojih leta 1991, kot odgovor na potrebe in stiske ljudi, ki so se znašli v brezperspektivni življenjski situaciji. Namenjene so osebam, ki ne pristajajo na dolgoletno bivanje v psihiatričnih bolnišnicah ali socialnih zavodih, pa tudi osebam, ki zaradi narave svojih duševnih stisk, bolezni in življenjskih okoliščin ne najdejo druge ustrezne stanovanjske in psihosocialne podpore. Center za razvoj programov s področja duševnega zdravja v skupnosti na Prevaljah sta odprla prevaljski župan Matic Tasič in predsednik Državnega zbora RS Borut Pahor V prvi stanovanjski skupnosti na Koroškem in prvi mešani skupnosti v Sloveniji živijo trenutno trije Korošci (dve ženski in en moški), prostor pa imajo še za enega stanovalca. Bojana Turkuš, Nataša Pečnik in Doroteja Rutar, strokovne delavka v stanovanjski skupnosti, bodo skušale stanovalce usposobiti za čim bolj samostojno življenje. Naloga strokovnih delavk je učenje socialnih veščin stanovalcev in življenja v skup- nosti, tako da znajo stanovalci sami poskrbeti zase, si skuhati, sprati, pospraviti in poskrbeti za ostale vsakdanje stvari. V pritličju stanovanjske hiše na Trgu 31 (bivša upravna stavba Stavbenika), ki sta ju društvu Altra podarila Bojana in Slavko Turkuš, so poleg poslovnih prostorov in centra za kvalitetno preživljanje prostega časa tudi prostori dnevnega centra, kjer bodo nudili pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju iz okolice, ki ne bivajo v stanovanjski skupnosti. Center za razvoj programov s področja duševnega zdravja v skupnosti na Prevaljah sta odprla prevaljski župan Matic Tasič in predsednik državnega zbora Borut Pahor. -dj MENTI S RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 asnteri m8m d» wfè inHHUBSCT www.nwntis.sl , info@nwntis.si informatika PREPIH Spremljanje proizvodnje s črtno kodo /ČOPA računalniški inženiring d.d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700 www.kopa.si e-mail: info@kopa.si Uvajanje sistemov za avtomatsko zajemanje podatkov, sproten vpogled v stanje proizvodnje in premišljeni logistični procesi so postali potreba, ki se jih v sodobnih proizvodnih podjetjih ni mogoče izogniti. Že pred časom se je tega zahtevnega projekta lotila tudi KOPA, največje računalniško podjetje iz Slovenj Gradca. Njihova razvojna skupina na področju proizvodnih aplikacij se loteva zapletenih nalog izbiranja identifikacijskega sistema, ki ustreza potrebam in načinu dela v podjetju, hkrati pa ponuja potrebno prilagodljivost prihajajočim zahtevam. Na pravilno izbiro sistema vpliva več pomembnih dejavnikov: v podjetju se morajo odločiti, kakšne so njihove sedanje potrebe in kakšne bodo v prihodnje. Nekatera podjetja potrebujejo le osnovni sistem, ki ponuja preprosto spremljanje proizvodnje in ga je laže uvesti, druga pa zahtevajo zapletene, popolnoma integrirane sisteme, ki lahko natančno vodijo proces celotne proizvodnje. Z natančnim definiranjem trenutnih ciljev in pričakovanj ter z jasnimi smernicami za prihodnost se lahko podjetje laže odloča o naložbah v novo tehnologijo. Zapleteni sistemi za spremljanje proizvodnje imajo večji vpliv na poslovanje celotnega podjetja. Integrirani sistemi se v proizvodnem podjetju lahko dotikajo vseh funkcij, poleg proizvodnje še nabave materialov, financ, skladišča, transporta in izdaje blaga. Pri izboru identifikacijskega sistema ne gre le za izbiro prave tehnologije. Če vodja projekta pozna vpliv takega sistema na celotno poslovanje podjetja, je uvajanje sistema veliko preprostejše in sistem uspešnejši. Tudi najbolj dovršene rešitve spremljanja proizvodnje lahko zbudijo razočaranje, če so vpeljane na napačen način. Za spremljanje proizvodnje je podobno kot za spremljanje skladiščnega poslovanja potrebno, da so izpolnjene določene zahteve. Obstaja pa bistvena razlika med spremljanjem proizvodnje in spremljanjem skladišča: medtem ko si v skladišču lahko privoščimo »off-line« delovanje, bo spremljanje proizvodnje imelo smisel samo pri realnem operiranju s podatki o stanju v njej. Za spremljanje proizvodnje potrebujemo najprej označene artikle. Še vedno se v proizvodnji za označevanje največ uporablja črtna koda, ki je tudi najcenejša, sploh če delamo z veliko množico proizvodov oz. polproizvodov. Prednost takšnega načina označevanja pa je tudi v tem, da po pravilu sprotnega označevanja s črtno kodo označimo tudi končni izdelek, ki gre na trg. Še vedno pa je črtna koda kot označitev uporabljena pri večini svetovnih proizvodov. Druga možnost označevanja so identifikacijske značke. Zaenkrat se le te še ne uporabljajo množično, so pa lahko v določenih situacijah boljše in cenejše za označevanje, predvsem tam kjer je s čital-cem težko doseči označeno mesto, v primerih ko značko lahko uporabimo večkrat in tam kjer je vrednost značke zanemarljiva v primerjavi s ceno izdelka. Ko imamo polizdelek ali izdelek v proizvodnji označen, ga moramo na določenih mestih njegovega potovanja po proizvodnji zaznati. To lahko naredimo ročno, s pomočjo delavca, ki dela na tem mestu, ali s fiksnim čitalcem, ki je nameščen na za spremljanje potovanja izdelka pomembnem mestu. Prebran identifikacijski podatek mora takoj do mesta, kjer se obdela, programska oprema, ki takšno delovanje omogoča, pa reagira z ustreznim odzivom. Softver je nasploh bistven del celotnega procesa. Razvoj in njegova implementacija zahtevata ogromno časa in truda, da lahko izkoristimo prednosti takšnega načina dela. Pa poglejmo še dva konkretna primera spremljanja proizvodnje. Identifikacija z značkami je že vpeljana na precej robotiziranih linij v avtomobilski industriji. Značko napolnijo s podatki, ki so bistveni za izdelavo avtomobila. Ko pride karoserija do mesta, kjer se je potrebno odločiti za nadaljnji postopek, se podatki v znački preberejo in na njihovi osnovi krmilje izbere želen postopek. Spremljanje proizvodnje s črtno kodo pa bo podjetje KOPA d.d. , v kratkem implementiralo v LIP Rečici pri Bledu. Osnovna dejavnost tega podjetja je proizvodnja vratnih kril. V fazi izdelave se črtna koda z industrijskim tiskalnikom izpiše na rob vrat. Po lakiranju, ki je zelo pomemben del proizvodnega procesa, trak pripelje vrata do mesta ocenjevanja. Fiksni čitalec bo prebral ident krila, ocenjevalec pa bo sprožil odločitev, ali so vrata brez napak ali pa je potrebno novo brušenje in lakiranje oziroma izrez poškodovanega dela. Znotraj samega procesa izdelave bodo na ključnih mestih še prenosni brezžični terminali za čitanje črtne kode. Delavec v proizvodnji bo lahko kadarkoli preveril, v kakšnem stanju je določeno krilo. Podjetja, ki bodo želela v korak s časom, bodo prisiljena spremljati svojo proizvodnjo, tako da bo v vsakem trenutku jasno, koliko in kakšne izdelke imajo v določeni fazi proizvodnega procesa. Le tako bodo lahko takoj reagirali na zahteve kupcev. PR Jerme (Topolšica Vabimo vas, da se naužijete sonca in čudovite modrine zdravilnih vrelcev! CENA POLPENZIONA, ČE BIVATE 5 DNI ALI VEČ, SAMO: 6.400 SIT na dan ! Posebni popusti za upokojence ! CENA VSEBUJE: - pol penzione v 1/2 sobi - prost vstop v zunanje - notranji bazenski kompleks - eno zdaviliško storitev - vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici (razen nedelje) - bogat kulturni in športni animacjiski program... Vroči poletni popusti za otroke! (do 12. leta brezplačno bivanje) Rezervacije: (03) 896 3102 , Recepcija: (03) 896 31 00 Fax.: (03) 896 34 00 Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si, www.t-topolsica.si Avtocenter Meh QOQO Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 Audi Prišel je. Novi Audi A4. Vabimo Vas v naš prodajni salon, kjer Vam ga bomo z veseljem predstavili in se z Vami dogovorili za testno vožnjo. V pričakovanju vašega obiska. Vas pozdravlja Audi team Avtocentra Meh. m PREPIH - koroški(!8()časopis r MENTIS RAČUNALNIKI DRAVOGRAD M.: (02) »72-10-16 »72-16-00 (Bate) OMfitai el goffi milim® www.nwntto.sl , InfoQnwntto.sl H MENTIS RAČUNALNIKI ammmmm m.. (02) an-ie-ie 872-16-00 mM., mMm. m. wg mmam PREPIH koroSk>Qi9Ca s o p ■“ • Alu-rolo garažna vrata • Alu rolete • Pvc rolete P.S.T. d.0.0. Javornik 12 Ravne na Koroškem TEL./FAX: 02/82 23 944 NMT: 050 654 341 GSM: 041 712 732 • Žaluzije • Lamelne zavese • Menjava oken (les, alu, pvc) Ugodne cene! Dobava, izdelava, montaža PREVERITE CENE, KAKOVOST IN DOBAVNE ROKE! I 97,2 JO SLOVENJ GRADEC A TURIZEM NA KMETIJI REHT Nudimo pristne koroške jedi za skupine, obletnice, ohceti, rojstne dneve... Kmečki turizem &EJ&T t m® a “ARI8°n holmec /Tdravograd Peter Danica 1 /\ PREVALJE_/ \ IREHtAVme?« 2392 MEŽICA Wi&A KOROŠKA f / GRADEC \ Tel.: 02/82 35 264 UGODNO DO POLETNEGA UGODJA NAJVISJI PRIHRANEK 335.860 SIT (pri modelu 2,0 Hdi/5V) Nudimo vam: redni servis garancijska popravila dodatno opremo vulkanizerske storitve menjavo vetrobran, stekel SAXO II že od 1.393.400 SIT CITROEN Balmico d.o.o Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec Prodaja:(02)8829-10C Servis:(02)8838 -900 TEST Od podjetja Balmico smo si sposodili Citroen C5 2.0 16 V SX. Avtomobil kombilimuzinske oblike, s poudarjeno naprej pomaknjeno potniško kabino, tako imenovani »cab forward design«, je sicer po ostali Citroenovi družini podedoval kar nekaj oblikovnih potez, a tiste slavne avantgarde starih »žab« pri Citroenu očitno ne bodo prav kmalu ponovili. So se pa potrudili pri zanimivih tehničnih rešitvah, med katerimi je najbolj opevana kompleksna računalniška mreža za izmenjavo podatkov, ki nadzoruje številne sisteme v avtomobilu in za opravljanje svojih funkcij potrebuje bistveno manj kablov, kot smo bili vajeni doslej. Zaradi zaobljenih linij in visokega zadka trpi preglednost nazaj, ki pa naj bi ji pomagala naprava za parkiranje, seveda za doplačilo. Zunanja oblika je dokaj skladna, a bolj kot zunanjost deluje v duhu francoskega udobja in Citroena notranjost. Ljubitelje Citroenov navdušijo mehki žametni sedeži, ki pa ne nudijo dovolj opore v ovinkih, katere C5 po zaslugi odlične lege na cesti z lahkoto premaguje. Pri' tem 2 litrski 16 ventilski štirivaljnik s 138 KM zahteva ob občutljivi nogi 8, pri temperamentni vožnji in priganjanju pa tudi preko 12 litrov bencina. Testno povprečje je znašalo malenkost pod 10 litrov. Mehkoba sedežev se nadaljuje na pedalih, volanu in seveda vzmetenju. Le to z neravninami novickt: nima težav, tudi na makadamu se dobro obnese, a preveč očitno prenaša udarce z ostrih robov, ki so očitno v Sloveniji avtohtona vrsta poškodb, na nekoliko preveč posreden in mehak progresivni servo volan. Pohvale vredna je kopica pomagal za prijetno bivanje voznika, kakor tudi bogata varnostna oprema, skupaj z zanesljivimi zavorami in dobrimi lučmi, ter na splošno prijetno bivanje v prostorni notranjosti. Kupce ob opremi SX razvajajo zatemnejena električno pomična stekla ter ogledala, ki se samodejno zatemnjujejo, potovalni računalnik, po višini in globini nastavljiv volan, dvokanalna avtomatska klima, potovalni računalnik, radio s CD izmenjevalcem, upravljanjem ob volanu in šestimi zvočniki, po višini in v ledvenem delu nastavljiva prednja sedeža in deljiva zadnja klop. Za varnost poskrbijo samodejni brisalci prednjega stekla, ABS, šest zračnih blazin nastavki IS0FIX za otroški sedež. Vsekakor bogato opremljen avtomobil, ki lahko polepša vaše dvorišče za štiri in pol milijonov slovenskih tolarjev. Če mu boste odpustili kakšnega črička, boste za omenjen znesek dobili tehnološko napreden, varen in predvsem družinsko udoben, bivalen avtomobil, s prepoznavno drugačno obliko. Mercedes je prenovil terenski M razred. Na novo so razvili preko 1100 vgrajenih delov. Na zunaj se najizraziteje od predhodnika loči po novih odbijačih in ogledalih s smerniki, ki so obarvani v barvo vozila. Nove so tudi luči z gladkim steklom, na voljo pa je tudi bik-senonska tehnologija. V notranjosti so serijske obloge iz lesa na sredinski konzoli, dodali so nekaj odlagalnih površin, na novo razvili klimatsko napravo in zračne reže za zadaj sedeče. Nova sta tudi iz S razreda poznana osemvaljna motorja. Prvi je štiri litrski V8 CDI s 250 KM, drugi pa pet litrski V8 benzins-ki motor s 292 KM. Na vrhu ponudbe še vedno ostaja model ML 55AMG s 347 KM. V serijsko opremo sodijo tudi varnostne zračne vreče in senzor, ki ob temi samodejno prižge luči. Na slavni dirki 24 ur Le Mansa sta ponovno slavila Audijeva dirkalnika R8, katerima je sledil Bentleyev dirkalnik, ki je prvič po več kot 70 letih zastopal to slavno znamko v Le Mansu. Audijevi dirkalniki R8 so tako osvojili že 13-to zaporedno zmago. Audi pa je pripravil tudi novega A4 avanta, ki je za Audi zelo pomemben zaradi kar 44 % deleža avantov v prodaji modela A4. V primerjavi s predhodnikom je medosna razdalja zrasla za 33 milimetrov, na zadnjih sedežih je 43 mm več kolenskega prostora, ter 29 mm prostora za komolce, medtem ko se je spredaj notranja širina povečala za 17 mm. Bolj uporaben kot pri predhodniku je tudi prtljažni prostor, katerega prostornina je zrasla za 52 litrov na 442 litra, pri čemer uporabna notranja širina znaša kar lOOcm. V paleti bencinskih motorjev sta dva nova agregata: dvolitrski štirivaljnik s 130 KM in trilitrski V 6 s 220 KM. Ponujena je tudi zanimiva možnost kombinacije V 6 IDI motorja s 155 KM in brestopenjskega avtomatskega menjalnika multitron-ic. V serijski opremi poleg stranskih zračnih blazin sodita še zračni zavesi in ESP. Porsche je za modelno leto 2002 prenovil 911 Carrero. Prostornino motorja so povečali z 3,4 na 3,6 litra, pri čemer je moč narasla na 320 KM, kar zadošča za končno hitrost 285 km/h in pospešek do 100 km/h v petih sekundah. Toyota je mestu New York priskrbela kar 231 hibridnih vozil Prius, za potrebe uprave in mestnih služb. Prius je prvi serijski avtomobil na svetu s hibridnim pogonom in napram povprečnim avtomobilom na cestah New Yorka proizvede kar 90% manj škodljivih emisij. Land Rover je uvedel posebno ekipo, sestavljeno iz predstavnic lepšega spola, ki bodo spremljale razvoj avtomobila od začetka pa do serijske proizvodnje in tako vplivale, da bodo avtomobili čim bolj prijetni tudi voznicam. Ženske pokupijo v Angliji kar 43 % avtomobilov, če se upoštevajo družinski nakupi avtomobila, pa na odločitev vplivajo v kar 80 %. Samo v Angliji je bilo v treh tednih po pričetku prejemanja naročil za Mercedesova superavtomobila Maybach in SLR McLaren vplačanih za preko pol milijona funtov. SLR pa bo tudi prvi Mercedes, kadarkoli izdelan v Angliji. Jaguar je vložil kar 300 milijonov funtov v izgradnjo nove tovarne v Halewoodu, iz katere so pred kratkim pripeljali prvi X typi. Tovarna je zaposlila kar 3000 delavcev in nadaljnjih 500 delavcev pri dobaviteljih. Skupina priznanih članov žirije iz oblikovalskih in oglaševalskih podjetij je drugič v 39 letni zgodovini podeljevanja nagrade D&AD Silwer Award le to podelila Audiju A2. Prvi avtomobil, ki je prejel nagrado Design & Art Direction, je bil Audijev coupé TT. Jeep je ob 60 obletnici Wranglerja izdelal posebno, omejeno serijo Wranglerjev z mehko streho, blatniki v barvi vozila, širšimi pnevmatikami in posebnimi barvami notranjosti ter zunanjosti. Za pogonski stroj omejene serije služi že znani štiril-itrski šestvaljnik. V tem mesecu praznuje Mazda desetletnico zmage na dirki 24 ur Le Mansa, kjer je zmagala kot prvi in edini japonski proizvajalec avtomobilov. Poseben pomen ima zmaga na Le Mansu tudi zato, ker je imel takratni zmagovalni dirkalnik 787B vgrajen wanklov rotacijski motor in je edini dirkalnik z rotacijskim motorjem, kije kadarkoli zmagal na tej dirki. Tako je Mazda z uspehom na dirkališču potrdila uspešnostwanklovih motorjev, kijih kot edini proizvajalec na svetu vgrajujejo v svoje avtomobile Mazda RX 7. Nov petvratni Hondin Civic je po testiranjih Euro NCAP za pešce, ki doživijo trčenje z avtomobilom, najvarnejši avtomobil doslej. Tako postaja očitno, koliko lahko oblikovalci ob razvoju avtomobila vplivajo na izboljšanje varnosti pešcev, ki so najbolj ranljivi udeleženci v prometu. Natalie Barratt, stara 26 let, je postala prva ženska, in prva Angležinja, ki je kadarkoli osvojila točke v svetovnem rallye prvenstvu FIE, ko je osvojila tretje mesto na letošnjem Ciperskem rallyu z Mitsubishijem Evolution 6. Piše: Aleksander Praper družabna kronika V Z* __________PREPIH DEMOKRACIJA Hvala bogu, hvala in slava samemu večnemu bogu, vsem malim bogovom in vsem bogovom, ki so večji od samega Boga, za to, da smo končno zadihali v demokraciji, kapitalizmu, demokratičnem kapitalizmu, kapitalni demokraciji, demokraciji kapitala... Od same sreče, veselja in zadovoljstva ne vem, kako naj to, v čemer zdaj živimo, imenujem, sem pa neizmerno..., neizmerno..., neizmerno..., no, saj veste, kaj hočem povedati, jaz od tega..., tega..., tega..., saj veste, kaj hočem povedati, preprosto ne najdem besed. Skratka... mega, ultra, super itd., itd, itd.! Kar srh me spreletava, če se samo spomnim na čase nekdanjega socializma, ki so ga, in ga predvsem zdaj, tisti, ki si ga prej niso upali kaj posebej vlačiti po zobeh, imenovali tudi komunizem. Prej vendar nismo imeli nobene svobode, nobenih pravic, nobenega življenja, nikakršnega standarda in podobnih dobrin, kijih tudi zdaj nimamo, vendar jih imajo nekateri toliko več, da jih imajo tudi za nas, ki jih nimamo. Prej si vendar sploh nismo upali in ne mogli iti svobodno iz hiše ali stanovanja, ne da bi bili v življenjski nevarnosti. In mi, tepci, tega v glavnem sploh nismo vedeli, pa smo veselo hodili po cestah, ulicah in parkih, ne da se bi komu skrivil en sam las. Danes je drugače, danes vsi vemo, da ponoči ni pametno kolovratiti po ulicah, parkih in cestah, saj so polne demokratičnih mladcev, ki svojo demokratično voljo svobodno in brez strahu pred miličniki, po novem policisti imenovanimi, referendumsko izrekajo nad vsemi, ki jim niso kos, in so se nepravi čas znašli na nepravem mestu. Vsi zmagovalci Triglav Open Triglav Open 2001 na igriščih Tenis centra Murko v Slovenj Gradcu je tudi letos privabil koroško tenis smetano, ki se je pomerila v kategorijah parov do 45 in nad 45 let. Tekmovalni del je prinesel zmagoslavje in s tem udeležbo na finale v Portorožu Darku Črešniku in Jarošu Kamniku v kategoriji mlajših mojstrov loparja ter Danilu Pudgraju in Mirku Derči v kategoriji starejših mojstrov. Predvsem Pudgarjev prodor na vrh so nekateri poznavalci že komentirali kot dober znak za prihodnost koroške enote Zavarovalnice Triglav, ki jo je vseh deset let uspešno vodil oče Oto Slemenik. Slemenik pa je tudi ob zaključku turnirja svečano obljubil, da se bo kot upokojenec redno udeleževal športnih in drugih srečanj delavcev in prijateljev zavarovalnice. Med tekmovalno manj uspešnimi nastopi na slovenjgraškem turnirju je sodelujoče najbolj zabavala slabša uvrstitev galerista Nika R. Kolarja, ki se kot zaprisežen športnik grize za vsako žogo, pa tudi za vsak poraz. Začuda pa Niko tistega dne na Tenis centru Murko ni kazal posebnega razočaranja, s čemer je najbolj učinkovito razorožil vse dobrodušne zbadljivce in izšel iz besednega dvoboja kot zmagovalec. Pa o nekakšnih delavskih pravicah se nam v tistih železnih časih tudi ni kaj posebej sanjalo. Delavci so mislili, daje kar samoumevno, da imajo delo, službe, plačo, nadure, dopust, plačan odmor za malico in plačano malico, regres in podobno kramo. Šele v demokraciji in kapitalizmu začenjajo spoznavati, da temu ni tako, da so to pravice in za pravice seje treba boriti, ne pa da so ti »z bogom dane« od nekakega ničvrednega in izkoriščevalskega socializma. Pa kaj bi še našteval ugodnosti, ki jih imamo in o katerih se nam prej niti ni sanjalo. Prejšnja država je bila zanič, draga kot hudir in basta! Sedanja je res še bolj zanič in trikrat dražja, a je naša. Tudi tepe nas in še bolj nas bo, a je naša. Dajgmah Je bila vojna? Dravograjčan Boris Kolenbrand se je ob deseti obletnici vojne za Slovenijo ponovno spraševal, ali je to res bila vojna ali le obračun z neznanimi storilci. Neznani storilci so mu uničevali in streljali po hiši, prestrelili pa so tudi izbrana dela Ivana Cankarja. Zakaj neznani storilci? V lanskem letu je slovenjgraško tožilstvo po skoraj desetletju odločilo, da so na mariborski cesti tem ljudem ravbalo in uničevalo stanovanja neznani storilci. Prej so Kolenbrand in ostali že skušali dobiti povrnjeno škodo od zavarovalnic, ki pa so ugotovile, daje bila junija in julija leta 1991 vojna, zavarovalnice pa vojnih škod ne krijejo. Vrli koroški tožilci pa so ugotovili, da so pred desetimi leti potekali boji med slovensko policijo in teritorialno obrambo na eni in neznanimi storilci na drugi strani. Za to ugotovitev so potrebovali skoraj deset let, seveda je vmes zadeva že zastarala. Ljudje v Dravogradu se upravičeno jezijo, saj so bili doslej prepričani, da je bila na drugi strani JLA, da o vojnih škodah ne govorimo. Prebijam neznani storilci ^MENTIS U N A i- N I K I lei.: (02) 872-16-16 672-16-00 f k a e Miifi'ii! [afljSii! ta «vww.mwrtte.a4 . ml mamim Ivan Draušbaher, župan Mute in predsedujoči sveta koroških občin, je imel v svoji bogati gospodarski in politični karieri več bližnjih srečanj z ljudmi, ki so ga hoteli utišati ali odstraniti s tega sveta. Draušbaher se je zavedal, da policija tega ne bi odkrila (ni smela odkriti), ___________________________ zato je bil detektiv kar Nagradna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU Iz našega foto arhiva smo potegnili fotografijo vesele družbe. Če se bo gospod na sliki prepoznal, ga v urarstvu in zlatarstvu Stanka Planišca v slovenjgraški Katici čaka lepa nagrada: zlat obesek za verižico z imenom. Nagrajenec se mora oglasiti s PREPIHOM v roki pri gospodu Stanku Planinšcu in mu povedati, kje in kdaj približno je bil posnetek narejen. Zlatarstvo Planinšec je tudi v teh poletnih mesecih bogato založeno z darili iz zlata, zato vas vljudno vabijo, da jih obiščete in se sami prepričate o bogati izbiri. sam. In primer Petek? Novinarji so že dan po napadu na novinarja Večera pokazali na potencialne storilce, ki pa jih policija še vedno išče. Zaradi »dihanja za ovratnik« se bodo nemara celo prehladili. Lahko pa si privoščijo še največjo blamažo v srednji Evropi, to je, da so štiri mesece dihali za ovratnik neznanemu storilcu. Vse kaže, da bo to zadevo treba internacionalizirati. Natrosil iih ie: • Eni ubijajo, drugi morijo. • Premoženje branijo le tisti, ki ga imajo, čast tudi tisti, ki je nimajo. • Ostati nekoliko otroka je otročje težko. • Smrt je največja sprememba v življenju. • Funkcionarji so ljudje, ki omogočajo, da nič ne funkcionira. f Z 'Z ilD}ÌD'ZlLm Ji Splavarjenj pomembna les do Donave splavarji povsem uma turistični ponudbi, ki je lani doživela splavarji vozili turiste že na več kot stotih tu Letos pa so zgradili tudi nov pristan. Turistom splavarskih poti. Krajša se začne pri trbonjskem mostu, vozil do Drave in nazaj Prijetno potovanje traja dve uri in od Boštjana pred Dravogradom, mimo Murnhofa, Dravč in Gortine Splavarjenje na tej poti traja štiri ure. IMa splavu, ki vozi po Dravi, je prostora za okrog 60 ljudi. V pristanu jih s pozdravnim govorom sprejme kormoniš, ki je tudi sicer odgovoren za organizacijo dela na splavu. Ekipo sestavljajo poleg njega še ravnjak, prednjak in zadnjak, sami prekaljeni splavarski mački, in seveda flosarske frajle, ki poskrbijo za dobro malico in pijačo. Tradicionalna fiosarska malica je sestavljena iz golaža, polente, zabeljene z grumpi, in rženega kruha Poskrbljeno je tudi za muzikante, da se lahko potniki na splavu veselo zavrtijo Veselo in zanimivo je ves čas vožnje. Bodisi na krajši, bodisi na daljši progi se potnik niti sekundo ne dolgočasi. Izvedeli boste vse o splavarstvu in življenju nekoč v zgornji Dravski dolini, na slikovit način spoznali šege in ! ode, uživali v čudovitem utripu neokrnjene narave, da, tudi pravi ; irski krst boste doživeli. Krstiti je namreč treba vajenca, ki je navadno eden izmed potnikov, kar naleti med njegovimi kolegi na še posebno n n .n mie Vajenec mora odgovoriti na številna zavita vprašanja, česar P-> sev eda ne zna polijejo ga z "blagoslovljeno dravsko vodo", nakar jih še z. - mdobipc riti-šele potem je lahko proglašen za flosarja. Koroški splavarji na Dravi nudijo različne programe, posebej prilagojene potrebam potnikov program za šolske skupine, jutranji program (vožnja ob svitu), nočni program (vožnja ob baklah), programi za praznovanje rojstnega dne, raznih obletnic, družabnih srečanj....tudi za sprostitev poslovnih partnerjev ... Skratka, ponudba je tako široka, da je lahko zanimivo vsakomur: zanimivo, prijetno in poučno. In varno. Splav ima namreč ustrezen certifikate varnem plovilu. jjjJH iijUWJ PROGRAMI: • Program prilagojen zaključenim skupinam • Programi prilagojeni šolskim skupinam (od 1. do S.razreda in od 6. do 8. razreda osnovnih šol) • Poseben program za daljšo vožnjo • Jutranji program (vožnja ob svitu) • Nočni program (vožnja ob baklah) • Prilagojeni programi za različne priložnosti (poslovni partnerji, rojstni dnevi, razne obletnice, srečanja,...) Naročila itnezervacije sprejema podjetje Prorelax d.o.o., Trg 4.julija 34, 2370 Dravograd, Tel.: 02/87-10-200, 87-10-213 PR EPIH____________________moda Nakit Simone Kokot »PETROVO UHO« Piše: mag. Stanka Blatnik Tako blizu nam je, pa vendar precej nepoznan. Vrhunsko oblikovan nakit oblikovalke Simone Kokot, ki smo ga na naših straneh že predstavili in ki si v toplih poletnih mesecih, ko radi razkazujemo in odkrijemo malce več, zasluži tudi več pozornosti. Petrovo uho, školjka, ki biva v morjih s toplim podnebjem, dobiva glede na življenjske razmere precej različen videz, od bledo peščenih, pa do zelo intenzivnih barvnih tonov Je različnih velikosti, od le nekaj centimetrov, velikosti, ki zraste tudi v Jadranskem morju, pa do decimetra in pol, površine, ki omogoča svobodno oblikovanje masivnega brušenega nakita. Čudoviti lesk te školjke, ki v igri svetlobe še posebej zaživi ob prelivanju neštetih barvnih odtenkov, daje nakitu univerzalno vrednost in neskončno možnost kombiniranja. Prefinjeno oblikovan nakit z oznako domače in umetnostne obrti ponuja ogromno možnosti izbire in oblikovanja osebne podobe. Od najuporabnejših enojnih ogrlic, izdelanih iz drobnih,zglajenih koščkov školjke, preko pripadajočih dodatkov kot so uhani, zapestnice in priponke, kompleksno in večdelno oblikovanih verižic, kravat in pasov, pa do masivnega nakita, brušenega iz cele školjke, ki predstavlja najvišjo stopnjo in kakovost oblikovanja. Nakit Simone Kokot je oblikovan tako, da vzpostavlja celostno podobo. Le takrat deluje pravilno. Zahteva ustrezno in prefinjeno kombinacijo z oblačili, ličenjem, pričesko in osebnim stilom. Njegova konstrukcija in forma omogočata spreminjanje funkcije, kot lahko npr. pas z malo domišljije spremenimo v ogrlico ali kravato, verižico v zapestnico, uhan v okrasno priponko... Nakit je namenjen vsem, ki želijo vzpostavljati svojevrsten odnos do kulture oblačenja, pri čemer pa je človekova osebnost ne le najpomembnejši dejavnik, temveč predpogoj za njegovo ustrezno izbiro. Nakit domuje v Slovenj Gradcu, na Kopališki ulici 4; v trgovinici Gledišče na Trgu svobode 2 ter v Modnem ateljeju na Meškovi ulici 12. Fotografije: LukaS, Janko Klančnik, Boštjan Steblovnik & | Stanka blatnik | modna oblikovalka • fashion designer oblikovanje konstrukcija izdelava oblačil po meri strokovno svetovanje MODNI ATELJE MODNI ATELJE MODNI ATELJE atelje: Meškova ulica 12, 2380 Slovenj Gradec, telefon: 02 88 22 721, gsm: 041 403 537, http: //welcome.to/stanka_blatnik AKTUALNO! vpis v program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Program bo potekal na Ravnah na Koroškem. Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net http://www.lu-ravne.si STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 PREPIH________________________________ Dravograd - Podvelka Vendarle nekaj turističnega utripa f= MENTIS RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tei: (02) 872-16-16 872-16-00 mMm im ®0l aiHHMroo www.iTHMitis.si , info@mentis.si Tako pa so naši dedje davnega leta 1918 krmarili proti Tako je danes Donavi Dravska flota zopet vozi in obeta nekaj posebnega turističnega utripa v tej pokrajini na Dravi. Pa še kaj imamo pokazati: pri Muti je kar prijetno urejena čolnarna z zmernimi najemninami v prijetnem okolju, na Gornji Vižingi je ribnik, ki nudi prijetno razvedrilo predvsem ribičem in domačinom, pa tudi v Ožbaltu je nekaj malega vodnega športa in zabave... Bi znali iz tega narediti še kaj več, kot znajo denimo sosedje od jezera na Koralpah - Golici? -kv PRIČEL SE JE TUDI LOV Lovci Koroških lovskih družin so v začetku maja že opravili predpisane in lovsko dogovorjene preskuse vseh vrst lovskega orožja, s katerim bodo lovili v novi lovski sezoni. Za njimi je zimsko delo, ki v pretekli zimi le ni bilo prenaporno. Snega je bilo malo, divjad je bila zdrava, ljudje bolj pazljivo spuščajo pse v naravo. Morda mnogi ne vedo, da morajo lovci pred pričetkom sezone opraviti dokaj strogi preskus strelskih sposobnosti in neoporečnosti orožja. Če kdo tega ne opravi, pač ne sme loviti; pri tem pač ni nobenih izjem. In prav je tako! kv š, e o c J? 3 «o c Q Nova brezplačna elektronska storitev: Konvencijska potrdila tudi preko terminalov 8888 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogoča od junija zavarovanim osebam elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini tudi preko 275 samopostrežnih terminalov širom Slovenije. To je prva elektronska storitev, zasnovana na tehnologiji t.i. informativnih in storitvenih kioskov (terminalov) v javnem sektorju v R Sloveniji. Zavod je že lani zavarovanim osebam omogočil namesto neposrednega, fizičnega naročanja konvencijskih potrdil pri pristojnih referentih oddelkov za mednarodno zavarovanje tudi brezplačno elektronsko naročanje preko interneta, z letošnjim letom pa bo elektronsko naročanje omogočeno tudi vsem zavarovanim osebam, ki niso uporabniki interneta. Konvencijsko potrdilo omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, uveljavljati pravico do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (zasebno ali službeno potovanje), in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Konvencijsko potrdilo je moč pridobiti za države, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska in Romunija. Postopek naročanja konvencijskih potrdil preko samopostrežnih terminalov se sproži z dotiki na ekranu terminala ter vnosom kartice zdravstvenega zavarovanja v režo terminala. Postopek je enostaven in avtomatiziran ter od zavarovane osebe ne zahteva neposrednega vnašanja podatkov, na voljo pa mu je tudi informativna pomoč. Konvencijska potrdila je mogoče hkrati izdati le za enega naročnika ter za največ 10 držav, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume. Uspešno izvedenemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe, ki je naveden na kartici zdravstvenega zavarovanja, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Storitev je možno opraviti le s pomočjo kartice zdravstvenega zavarovanja in veljavnostjo podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju shranjenih na kartici. Zavarovane osebe bodo vsa dodatna pojasnila, tudi v zvezi z morebitnim neuspešnim naročanjem, dobile na območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer ima zavarovana oseba urejeno zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna Enota Ravne na Koroškem K(BENHAVN, SK(L! Skandinavski poljub pomladi NYHAVN - kjer se zbere Kopenhagen na uživanje z imenom »hygge« Najprej nas je bilo 30, tako, da se je Jaro Medi, ki je v okviru svoje turistične agencije Flugb(rse v Ljubljani, poskrbel za tehnično izvedbo izleta v Skandinavijo, pošteno potil, ko na povratnem letu ni bilo dovolj sedežev na letalu. Potem pa je nekaj potencialnih popotnikov odpadlo iz različnih vzrokov in ostalo nas je 19, ki smo 19. maja pod večer zlezli v Adriino letalo in iz Brnika poleteli v Skandinavijo. Imeli smo lepo vreme, ne povsem zaseden Airbus in seveda - le kako bi sploh lahko bilo drugače, svojega, se pravi - koroškega pilota. Maličnik, znan po svojih po Francjožefovsko zašiljenih brkih, Mežičan, seje košatil za pilotsko palico in nam mahal v pozdrav. Le kako bi se torej lahko uprli obisku v pilotski kabini, kar je, razumljivo, prva izkoristila, nekoč Ladinkova Danica iz Mežice, danes pa Daniela Čehovin iz ljubljanske Escade. Kopenhagen, ki mu Danci pravijo K(benhavn in čigar ime pomeni nekaj Skupinska slika pri morski deklici, zaščitnem znaku Kopenhagna podobnega kot pristanišče trgovcev, je največje skandinavsko mesto. 1,5 milijona prebivalcev živi v najstarejši kraljevski prestolnici na svetu, ki jo je pred 825 leti ustanovil škof Absalon, neodtujljivo pa zaznamoval danski »sončni kralj« Christian IV. (1588 -1648), ki je skupaj z nizozemskimi arhitekti želel delček holandskega šarma prinesli na hladni sever. Kopenhagen je svetovna metropola, položena ob morski preliv s Švedsko in pretkana s kanali, ob katerih so v arhitektonskem redu razpostavljene veličastne stavbe, ki jih že 450 let ni načela vojaško razpoložena roka. Je mesto mladih, mesto parkov, nasadov, cvetja in zelenja. Mesto svetlobe in zraka. Mesto, ki namenja veliko površine človeku in še posebej - otrokom. Tivoli, svetovno znan zabaviščni park v strogem centru mesta, poleg njega pa še Bakken in številni drugi zabaviščni parki pričajo o zgodbi, ki je namenjena - ljudem. In Danska je takšna; prijazna do svojih in do tujih ljudi. Tudi do Korošcev, ki smo bili še posebej hitro dovzetni za znameniti danski ritual, z nič kaj asociativnim imenom - hygge. Hygge se seveda ne more razložiti z eno samo besedo. Še najlažje se ga opiše kot nega ugodja, dobrega razpoloženja ali življenjske radosti. Gre za posredovanje občutka varnosti, toplote, ugodja, v kombinaciji z doživetji kulinaričnega, pivskega in socialnega užitka. Hygge se najlažje doživi v Nyhavnu, predelu mesta ob istoimenskem kanalu, kjer so drug ob drugem razvrščeni gostinski lokali, restavrarcije in bistroji, pred katerimi rahlo plimovanje morja neumorno ziblje stare jadrnice. Odlikuje jih torej skrb za ugodje, ki se kaže tudi v postavitvi miz na prostem. Med njimi so razpostavljene visoke plinske peči, ki posredujejo predvsem pod večer in tja proti polnočnim uram, prijetno toploto. Občutek toplote Piše; Renata Picej ki se razlikujejo od lokala do lokala in, zavit v katere, zlahka obsediš za mizami, iznad katerih se je sonce že zdavnaj umaknilo luni in zvezdam. Korošci smo imeli na Danskem na voljo cele tri dneve, da smo doživeli Kopenhagen, se za en dan odpravili v Malm(na Švedskem (tja smo se peljali z železnico, ki polovico širine morskega preliva med Švedsko in Dansko prevozi pod zemljo, drugo polovico, okoli osem kilometrov pa po nedavno odprtem mostu, vrnili pa smo se s katamaranom) ter si za konec privoščili še ogled severnega predela otoka Seeland, z dansko riviero, Hamletovim gradom Kronborgom, ribiškim naseljem Gillejem, gradom Frederiksborgom (zagotovo najmogočnejši renesančni grad severne Evrope) in kraljičino Na obisku pri našem veleposlaniku in rojaku Andreju Logarju letno rezidenco. Bili pa smo tudi na avdienci pri slovenskem veleposlaniku, rojaku Andreju Logarju, tudi Korošcu, kakopak!), ki uraduje v prestižni mestni četrti poleg švedske ambasade v ulici Amaliegade, lučaj od kraljeve palače v centru mesta. Obiskali smo ga na domu, kjer nas je sprejel skupaj s svojo ženo ter nam namenil prijeten večer. Doživeli smo svojevrstno srečanje s pomladno Skandinavijo ter v svoj spomin uvrstili nepozabno doživetje z imenom Kopenhagen. potencirajo še volnene odeje, Fš M ENTI S RAČUNALNIKI DRAVOGRAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 Gffllfàni: m&M oihhtd™ WWW m«ntt».sl , izobraževanje Ravne na Koroškem: UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE S pomembnim projektom bodo v ravenskem podjetju Smeri d.o.o. pričeli letos jeseni Univerza za tretje življenjsko obdobje je prostovoljno organizirano izobraževalno gibanje, namenjeno izobraževanju starejših odraslih, ljudem v tretjem življenjskem obdobju, kot običajno poimenujemo obdobje po upokojitvi. Nekateri univerzo za tretje življenjsko obdobje poimenujejo tudi skupnost, ki jo oblikujejo člani univerze, animatorji in mentorji. V univerzah za tretje življenjsko obdobje se starejši družijo in na prijeten, nešolski način tudi zares učijo, zadovoljujejo svoje potrebe in želje po spoznavanju novega, po pridobivanju novega znanja ali obnavljanju in dopolnjevanju že obstoječih znanj in spretnosti. Vedno pa so izobraževalne vsebine tiste, ki si jih udeleženci želijo, ki so plod želja in potreb udeležencev samih. V univerzi za tretje življenjsko obdobje ni vnaprej predpisanih učnih načrtov ali standardov znanja, preverjanj znanja. Pridobljeno znanje ocenjuje vsak pri sebi. Osnovna oblika delovanja univerze za tretje življenjsko obdobje je študijski krožek -študijska skupina, ki jo vodi mentor. Animatorji, ki so mentorjevi pomočniki, pa opravljajo koordinacijsko organizacijska opravila za skupino. Poleg študijskega krožka se člani (slušatelji) univerze običajno povezujejo tudi v okviru občasnih študijskih dejavnosti, kot so okrogle mize, literarni večeri, razstave, skupna predavanja in razgovori, študijska bivanja oz. študijski izleti, študijski projekti, sodelovanje in srečevanje z sorodnimi institucijami, srečevanja s kulturnim in zabavnim programom in podobno. Globalni cilji vseh programov izobraževanja odraslih v njihovih poznejših letih se nanašajo na razvoj človeka, na dvig kvalitete, in izpolnjenosti življenja starejših ter izgradnjo humanistične družbe, družbe vseh starosti, vseh generacij.Programi izobraževanja za starejše odrasle so namenjeni nadaljevanju aktivnega, polnega življenja odraslih v njihovih poznejših letih, preprečevanju izključenosti starejših ljudi. Vsebine izobraževanja so zelo različne, predvsem pa odvisne od interesa in potreb članov univerze, najpogosteje so vsebine izobraževanja izraz potreb, ki izhajajo iz potreb in značilnosti tretjega življenjskega obdobja: • Potrebe po boljši identifikaciji, iskanje izvora (družinsko deblo, študij zgodovine kraja, države, etnologija, antropologija...). • Potreba po bolj tesnem komuniciranju z drugimi ljudmi (tuji jeziki, psihologija, pisno izražanje, programi za večjo sociabil-nost...). • Potreba po izražanju vsega, kar se je v življenju nakopičilo(kreativno pisanje,slikanje in drugo ustvarjanje, dopisništvo, oblikovanje...). • Potreba po znanjih za obvladanje sodobnega sveta (računalništvo, internet...). TUDI NA KOROŠKEM Univerza za tretje življenjsko obdobje bo od jeseni delovala tudi v občinah Mežiške doline in v Občini Dravograd. Projekt uvedbe univerze za tretje življenjsko obdobje so pripravili v Smereh Ravne na Koroškem. Univerza za tretje življenjsko obdobje Ravne bo delovala kot društvo v vseh občinah Mežiške doline in v občini Dravograd. Študijsko leto, ko bodo začele potekati študijske aktivnosti, se bo začelo v oktobru 2001. I/ organizacijskem smislu bo univerza delovala tako, da bo sedež delovanja sicer na Ravnah, v vseh občinah delovanja - Črna, Mežica, Prevalje, Ravne in Dravograd bodo potekali programi. Posamezni, specialni programi, za katere bo v posamezni občini ne bo dovolj kandidatov, bodo potekali na sedežu univerze. Ne moremo sicer trditi, da starejši v občinah v Mežiški dolini in Dravogradu nimajo nikakršnih organiziranih možnosti za izobraževanje in druženje. Društva upokojencev in druga društva ter izobraževalne institucije, knjižnice, Center za socialno delo Ravne nudijo veliko možnosti za izobraževanje starejših. Na novo ustanovljena univerza pa razširja možnosti za izobraževanje starejših. Izhajajoč Iz statističnih podatkov o SMERI ntaiMii). RAVNE NA KOROŠKEM strukturi prebivalstva ugotavljamo, da je v celotni strukturi prebivalstva starejših od 60 let v Črni, Mežici in na Prevaljah 20% prebivalstva, kar je več od republiškega povprečja, na Ravnah pa je ta odstotek pod republiškim povprečjem. Vsebine izobraževanja so zelo različne, predvsem pa odvisne od interesa in potreb članov univerze, najpogosteje so vsebine izobraževanja izraz potreb, ki izhajajo iz potreb in značilnosti tretjega življenjskega obdobja. Za starejšega pa je zelo pomembna tudi skupina, v kateri se dogaja izobraževanje. Ta nadomešča nekdanjo delovno sredino, marsikomu tudi nekdanjo družino, in v skupini zadovoljuje osnovne psihosocialne potrebe. Ana Pavše SKUPINA ABADON SNEMA ŽE 2. VIDEOSPOT IN 2. ZGOŠČENKO ^ nastajanju je druga CD-plošča koroške rock skupine Abadon, ki jo kritiki uvrščajo v art-rock stil. Zgoščenko so poimenovali »Na drugi strani«. Tudi tokrat so glasbo in besedila napisali sami. Ob tem bi bilo vredno izpostaviti pesem »Da jutro bo dišalo«, ki spominja na zadnji hit skupine Santana, vendar naj ne bo odveč poudarek, da ga je skupina Abadon igrala že prej, preden sta Carlos Santana in Rob Thomas svojega vrgla na tržišče. Radijske postaje novo pesem »Da jutro bo dišalo« že vrtijo v svojih glasbenih pro- gramih. Abadon snemajo tudi že drugi videospot z naslovom Da jutro bo dišalo. Tokrat na domačih tleh, režiser je Jure Bricman iz Kotelj. Pred dvema letoma se je zasedba benda zmanjšala na štiri člane (Iztok Mirti - glas, akustična kitara, flavta, Borut Šmon - bas kitara, Janko Legner - solo kitara, Anton Pečnik - bobni). Fantje so dobro poznani po vsej Sloveniji, zadnje čase pa koncertirajo tudi na Koroškem (31. maj na Ivarčkem jezeru, 16. junij na Prevaljah). Ugotovili so namreč, da jih sosedje, Korošci, najmanj poznajo. AJDA PRISLAN Trbonje: IGRALO JE 600 KOROŠKIH GLASBENIKOV Ceto Adi Smolar najmlajši skrbno opazuje dedka, ko dirigira združenim godbam v svojem kraju V Trbonjah, ki so nedvomno najbolj glasbena »slovenska ves«, je bilo že 9. medobmočno srečanje pihalnih orkestrov in godb na pihala, kjer se je zbralo in zaigralo poln ducat godb. Enkratno glasbeno doživetje, ki ga je kljub slabemu vremenu spremljalo veliko število ljudi. Sploh pa, povejte, kje v Sloveniji so še kraji, ki bi imeli toliko kvalitetnih godb in drugih glasbenih skupin? Vse godbe s Koroške so bile za nastop odlično pripravljene, pogled v program pa je dokaz, da gojijo kvalitetno zahtevno glasbo številnih svetovnih glasbenih avtoritet in imajo skrajno profesionalni pristop in odnos do glasbe in do poslušalcev. Razen Vuzenice so tokrat sodelovale vse Koroške godbe in gostje s Koprskega. Skupnemu nastopu ob zaključku je dirigiral tudi eden največjih še živečih koroških glasbenikov Adi Smolar, po rodu Trbonjčan, ki je trbon-jsko godbo pred več kot dvema desetletjema tudi postavil na noge, ob pomoči številnih ljubiteljev glasbe v vasi in množice »pomočnikov«, ki so ponosni in vedo, kaj za njih predstavlja glasba. Adi je med drugimi dolga leta vodil in napredoval z godbo Šentjanž, Godbo Pernice, bil je povsod, kjer so ga ljubitelji glasbe potrebovali. Takšen je pač Adi in takšni so Trbonjčani. Pa nasvidenje čez dve leti, zopet v vasi onkraj Drave, v Trbonjah. ____________Kristl Vaiti 0MENTIS RAČUNALNIKI OHAVOGHAD tol.: (02) 872-16-16 872-16-00 , lnfoOfn«ntto.sl Občina Podvelka drugič praznuje Občina Podvelka leži nekako na sredini Dravske doline in se razprostira tako na Kozjaku kot na Pohorju. Leta 1998 (z odcepitvijo Občine Ribnica na Pohorju iz do tedaj skupne občine Podvelka-Ribnica) so dobili novo Občino Podvelka. Ima pet vaških skupnosti, to so VS Brezno, VS Podvelka, VS Kapla, VS Ožbalt in VS Lehen. Letos praznujejo svoj drugi občinski praznik, tokrat bodo prireditve v VS Ožbalt. Veseli bodo, če se jim boste pridružili in skupaj z njimi obeležili praznik, zato ob tej priložnosti prav vse bralce Prepiha in prijatelje vabijo na prireditve, ki bodo potekale med 24. in 26. avgustom. Program prireditev ob praznovanju praznika Občina Podvelka: Petek, 24/08-01 Sobota, 25/08-01 Nedelja, 26/08-01 Ob 16.00 uri: gasilci - mokra vaja (sodelujejo PGD Ožbalt, PGD Kapla, PGD Brezno) Ob 19.00 uri: prireditev v šotoru - na igrišču v Ožbaltu: -govor župana -govor predsednika VS - podelitev priznanj v kraju - VS Ožbatl - predstavitev društev, ki delujejo v VS Ožbalt Zabavni program s humoristom Jankom GOLOBOM in njegovim ansamblom Ob 11.00 uri proslava: -godba na pihala - kulturni program -govor župana -govor predsednika VS - govori gasilcev - priznanja gasilcev - godba 2. Ob 15.00 uri: - Vaške igre 3. Ob 19.00 uri: veselica - ansambel VESELE ŠTAJERKE in razglasitev rezul tatov tekmovanja - Vaške igre in podelitev priznanj Ob 10.00 uri: - rekreativni kolesarski maraton dveh dežel (Slovenija, Avstrija, Slovenija) ok. 67 km, izpred šotora na igrišču Ožbalt -ob 14.00 uri razglasitev rezultatov - podelitve se bo udeležil tudi predsednik Državnega zbora Borut Pahor -vzporedno s kolesarskim maratonom bo potekal šahovski turnir za občinski pokal. Razglasitev rezultatov bo v sklopu razglasitve rezultatov od kolesarskega maratona - ob 14.00 uri. BREZ SLADKORJA Bushevi rojaki uživajo na Bledu. Tudi Hitlerjevi so. * * * Srečna mladost je najboljša osnova za srečno starost. * * * Vojna za samostojnost je trajala deset dni, vojna za njeno izgubo traja že več kot deset let. * * * Ko si ženski odprl zadrgo, ji boš kmalu tudi žep. * * * Odkar je izgubila nedolžnost, jo je iskala že pri več kot stotih moških. * * * Nekdanjim generacijam otrok so starši barvali riti, sedanjim glave. * * * * * IZPOD KLOBUKA Slepi vidijo le denar. Dobra kapljica najslabše mesto najde. * * * * * * Ploskaj, narod! Oblast te tepe. Po veliki nesreči je že malo * * * sreče veliko. Norci živijo zdravo, zdravi * * * noro. * * * V kolesju časa se pokvari najboljše kolesje. Meso in kislo zelje sta najboljši par. *** ***** O HUMORJU - Milko! Veš, zakaj Slovenci nimamo črnega humorja? - Pojma nimam! - Ker črni ne marajo humorja. In zakaj nimamo belega humorja? -A? - Ker tudi beli ne marajo humorja. - Saj to je noro! - Je, vendar le zato, ker pametni humorja ne razumejo. NEVAREN ŠPORT - Maks, ali veš, kateri šport je v času mobilnih telefonov najbolj nevaren? - O tem pa res nisem kdaj razmišljal, kar povej! - Padalstvo! Zamisli si. da padalca kliče žena ravno takrat, ko bi moral odpreti padalo! Če se oglasi, je najadral takoj, če se ne, pa ko pride domov. DROBNA ZAPAŽNJA Zmotno sem bil prepričan, da je temelj tržnega gospodarjenja konkurenca. Domači talenti so mi prepričljivo dokazali, da je temelj korupcija. * * * Neverjetno, koliko bolj prijetno nam je to, kar smo si izmislili za riti, kot vse, kar smo si izmislili za glave. * * * Kolikor vem o živalih, bi rekel, da so se v zadnjih letih najbolj spremenile mačke. Nekoč so bile mucke čisto drugače poraščene. * * * Kaže, da je doping najboljša garancija za zdrav duh v zdravem telesu. * * * Odvetnik je človek, ki v želji, da bi čimveč spravil v banko, mnoge spravi v danko. * * * JZ DOMAČIH LOGOV Predvidevam, daje Marko Pogorevc začel tako intenzivno hoditi v cerkev, ker je ugotovil, da mu pri iskanju napadalcev na novinarja Mira Petka lahko pomaga le še bog. NAGRADNO VPRAŠANJE Pesticidi, fungicidi, herbicidi in še in še je teh «cidov«. Kateri »cid« pa človeka najhitreje spravi na oni svet? Odgovor na nagradno vprašanje pošljite na uredništvo Prepiha in čaka Vas zanimiva krtjižna nagrada. fs MENTIS RAČUNALNIKI OHAVOGKAn M.: (02) 872-16-16 672-16-00 www.fTMntte.Bl . InfoQfTMntte.mi VUZENIŠKI DNEVI 2001 TUristična manifestacija srednje Dravske doline OBČINA VUZENICA Že tradicionalno avgustovsko dogajanje šestih Vuzeniških dnevov, ki so jih Vuzeničani in okoličani sprejeli za svoje, občina Vuzenica pa avgusta slavi tudi občinski praznik, ter vrsta še novih atraktivnih turističnih dogajanj postavlja Vuzeniške dneve v osrednjo turistično manifestacijo srednje Dravske doline. Tudi letos se v že znanem programu prepleta tradicija z aktualnimi vsebinami. Letos bodo Vuzeniški dnevi trajali od petka, 11. avgusta, do sobote, 25. avgusta, z geslom »Za vsakogar nekaj, tudi Tako veselo je že znalo biti na Vuzeniških dnevih za vas«! Že lani se je izkazalo, da pestre vsebine privabljajo v Vuzenico veliko število obiskovalcev. Avgustovsko dogajanje v Vuzenici in njeni okolici ponuja vsem nosilcem dejavnosti svojevrstno promocijo. Mnogi, ki so za to že poskrbeli, pa svoje vsebine le še nadgrajujejo. Med osrednjimi vsebinami letošnjih Vuzeniških dni izstopajo: V atriju župnišča bo na dan otvoritve promocija zloženke o Vuzenici, koncert in otvoritev razstave Mohorjeve družbe. Petkov večer bo zabavno obarval rock koncert v prireditvenem šotoru. V nedeljo, 12. 8., se bo dogajanje preselilo na Primož na Pohorju, kjer bo srečanje borcev Pohorske brigade, slovesna otvoritev igrišča, kmečke igre in zabava v organizaciji Turističnega društva Primož. Ob letošnji 80 letnici rojstva kiparja Janka Dolenca iz Vuzenice bo v torek, 14. 8.. otvoritev razstave njegovih del v Osnovni šoli, ob tej priložnosti bo še filatelistična razstava in promocija priložnostnega ovitka. V torek zvečer bo še slavnostna seja občinskega sveta, saj občina slavi občinski praznik. Priznanje občine za letošnje leto bo prejel predsednik Planinskega društva Vuzenica, Edi Rek. Poleg otroških, športnih prireditev, gasilskih in ribiških tekmovanj bo v času Vuzeniških dni omogočeno tudi splavarjenje med Gortino, Trbonjami in Dravčami. J Največ obiskovalcev organizatorji v Vuzenici pričakujejo v sredo, 15.8., ko bo pri devici Mariji na Kamnu praznovanje Marijinega vnebovzetja, v prireditvenem šotoru pa kmečki dan. Prav tako bo živahno v soboto, 18.8., ko bo otvoritev Rokovega sejma in velika otroška tobmola z bogatimi nagradami. V nedeljo, 19. avgusta, bo versko slavje pri devici Mariji na Kamnu, imenovano Kamenska Slomškova nedelja. Zadnja prireditev ob letošnjih Vuzeniških dnevih pa se bo dogajala v soboto, 25. avgusta, ko bodo slovesno otvorili prenovljeno kočo Planinc na Primožu, tam pa bo tudi srečanje koroških planincev. Letos bo Vuzenica od 10. do 25. avgusta prizorišče skoraj 40 prireditev, vse pa bodo brez vstopnin. Irena F. Študentarije: Med poslušnostjo in odgovoronostjo Prvi poletni mesec za študente pomeni stres. Če so na junij pripravjeni. Če niso, sprejmejo toplo sonce z odprtimi rokami, zleknjeni ob pivu. In se stresu posvetijo septembra. So med dvema ognjema, na nikogaršnji zemlji. Pa ne le zaradi izpitnih rokov, temveč tudi zaradi dogodkov, ki so zadnje tedne pretresali študentsko življenje. Ko je skupina Neutro začela napovedovati ukinitev študentskih servisov, ji mnogi niso verjeli. Nato pa so se kot valeča se snežena kepa pojavljale vedno nove in nove informacije, ko so, začinjene s pretiranimi in pretiravajočimi dodatki, dodobra razgrele že vsega navajene študente. Kdor pozna svet neskončnih vrst za bone, mrkih pogledaov natakarjev in ostalih gostov, pa nesramno birokracijo, pa nerazumlji- vo napisane formularje, da o stanodajalcih, oderuških najemninah in prenizkih štipendijah sploh ne govorimo, pozna resnično življenje študenta. Ve, da se tale zdajšnji standard skoraj nima več kam zniževati (govorimo seveda o povprečnem slovenskem študentu). Ravno zadnjič se je razburila kolegica Velenjčanka: »Vse, na čemer je temeljila naša držvama, nam jemljejo. Komu bo to povrnjeno? Mi že ne pridobivamo!« Nasprotno, stvar je šla tako daleč, da bi nam uvedli žsimbolične’ šolnine (vprašajte kateregakoli študenta, če je 100.000 tola-jev zanj simbolično -to namreč pomeni dobro jesti, piti, spati, se zabavati za dva meseca.), obdavčili štipendije in otroške dodatke ter ukinili študentske servise. Dovolj! Demonstracije niso bile ravno repriza tistih iz leta Ž68. V medijih se je naslednji dan pojavila bolj klavrna podoba pijanih vandalov alias opitih študentov. Je prevladala kolektivna zavest ali individualna odločitev? Poslušnost ali odgovornost? Mogoče je finta v lenobi, ali v želji po dokazovanju, uničevanju, maščevanju. Ali pa smo vse že davno pokopali idealizem. Morda gre za hedonizem. Vzroki za nezadovoljstvo študentov so bili navedeni neštetokrat, ni pa jih treba enačiti s smrdečimi jajci na stavbi parlamenta. Tako kot ne gre enačiti vseh študentov in jih enako obdavčiti, obrati, opetnajstiti. Ker tudi pri izpitih ne izdelamo vsi enako dobro. In ker junij ni isto kot september. Med njima je približno taka razlika, kot tista med poslušnostjo in odgovornostjo. Prevalje dobilo grb in zastavo Prvo praznovanje občinskega praznika je bilo povezano z obeležitvijo desete obletnice samostojne Slovenije in dogodkov na Holmcu pred desetimi leti. Svoj prvi občinski praznik so občani občine Prevalje proslavili kar se da slovesno. Osrednja proslava je bila ob sodelovanju občin Črna na Koroškem, Mežica in Ravne na Koroškem na Holmcu, ob 10 obletnici samostojne Slovenije in bojev na tem mejnem prehodu, o čemer posebej poračamo na drugem mestu. Za praznik so si Prevaljčani torej izbrali 26. junij, kot spomin na junaške dneve izpred desetih let. Predlagatelji datuma so v svoji obrazložitvi zapisali: »26. 6. 1991 je bila na Holmcu izobešena slovenska zastava, kot znak samostojne Republike Slovenije. V kasnejših dneh so se na območju mejnega prehoda Holmec odvijali oboroženi spopadi, ki so potrdili našo voljo in odločenost, da želimo živeti v samostojni državi. Ne glede na kasnejše poizkuse izničenja dogodkov na Holmcu smo prepričani, da je 26. junij eden najpomembnejših datumov v naši bližnji zgodovini in kot tak primeren za praznik občine Prevalje. Boji na Holmcu so širšega pomena za celo državo, saj sta slovenska teritorialna obramba in policija pokazali odločenost, da Slovenije ne prepustimo agresorju.« Občina Prevlje pa je hkrati s svečanostmi ob prvem praznovanju občinskega praznika dobila tudi svoj grb in zastavo. Grb je upodobljen na ščitu poznogostskega stila, sunitne oblike in simbolizira prevaljsko legendo o jezeru in treh graščakovih hčerah v navezavi s tokom zgodovine. Tri kronice predstavljajo tri graščakove hčerke, ki so se utopile v prevaljskem jezeru. In ko je jezero odteklo, je na mestih, kjer so jih našli, dal graščak zgraditi cerkev Devico Marijo na jezeru v spomin Mariji, cerkev sv. Barbaro v spomin na Barbaro in kapelico (grobnico) sv. Rozalijo v spomin na Rozalijo. Valovanje jezera je prisotno i/ svoji modrini po celotni površini grba. Valovnica simbolizira prepletanje preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Prav tako ponazarja ime PREVALJE, ki izhaja iz Preva-la, čez katerega je nekoč rimska cesta vodila od Starega trga pri Slovenj Gradcu, mimo Rimskega vrelca v Podjuno... Avtor grba, zastave in ideograma Občine Prevalje je Borut Bončina, univ.dipl.inž.arh. s Prevalj. Svečan privzem grba in razvitje občinske zastave so Prevaljčani opravili v okviru slavnostne akademije ob občinskem prazniku v veliki dvorani Družbenega doma na Prevaljah. Tudi sicer so občani Prevalj svoj prvi praznik proslavili kar se da svečano, s številnimi prireditvami tudi v okviru Poletnih srečanj, s pohodi v naravo, športnimi in kulturnimi srečanji, otroškim živžavom, odprtjem obrtne cone Šlokn in z odprtjem pešpoti Poljana-Holmec. -vik SE DVE FLAVTISTKI Naša pokrajina je znana po odličnih zborih, glasbenih skupinah, godbah na pihala... V Radljah navdušuje Izidor Leitinger z mladim bendom. Pred kratkim pa sta opravili diplomski nastop še dve odlični mladi flavtistki, obe učenki mariborske srednje baletne in glasbene šole. V Radljah je navdušila Špela Kržan, v domačem kraju pa Karin Verhnjak. Obe mladi flavtistki že vrsto let sodelujeta v domači godbi na pihala. Menda je to tudi tista najbolj prava pot mladih glasbenikov v vrhunsko ustvarjalnost. V elementu glasbe. PORABSKI SLOVENCI V ŠENTANELU Slovenci živimo - smo stalno naseljeni v vsaj štirih državah. V matični domovini Sloveniji, v Italiji (kakih 120.000) , v Avstriji (približno 80.000) in na Madžarskem (okoli 7.000) , drugod gre za večje kolonije (Argentina, ZDA), kot posamezniki ali posamezne družine pa raztreseni takorekoč po vsem svetu: po približnih ocenah je tako razseljenih kar pol milijona naših. In še drugače -summa summarum živi danes zunaj matične države kaka tretjina Slovencev. Za slovenske učitelje na Madžarskem, torej tiste, ki poučujejo porabske Slovence, je slovenjgraška enota (pravzaprav njen neumorni predstojnik F. Lasbaher) Zavoda RS za šolstvo pripravila enotedenski seminar (od 25. do 30. 6. t. I.). 20 (?) porabskih slovenskih šolnikov je bilo nastanjenih v Šentanelu (oskrba telesa pri Marin - Milerju, predavanja oz. stvari duha v osnovni šoli), zakaj v Slovenj Gradcu, kjer je Lasbaher že gostil slovenske šolnike iz Italije (tržaška, Beneška...) in Avstrije (Koroška), to zaradi hotelskih, torej prenočitvenih, bivalnih (ne)možnosti ni bilo mogoče(l). Dragi gostje so bili v neizprosnem delovnem ritmu deležni zgodovinskega in kulturnega spoznavanja Šentanela (Anka Plevnik), značilnosti književnosti na Koroškem je zgostil A. Makuc, glasbeno delavnico je pripravila Maja Pur, zgodovinski oris je prispeval J. Potočnik, za didaktične spret- nosti šolske slovenistike je poskrbela Iva Potočnik, ki je pripravila tudi koroški literarni večer, Z. Zorko je začrtala vzporednice med koroškim in porabskim slovenskim narečjem, v bližnji svet (Prevalje, Mežica in rudarski muzej) sta jih popeljala K. Potočnik in G. Jukič, malo večji kos koroškega sveta pa so si ogledali s Frančkom Lasbaherjem in sodelavci (poptna zanka Šentanel, Ravne, Kotlje, Sele, Slovenj Gradec, Dravograd in nazaj »domov«). Seminarje bil gotovo dobra naložba za tiste, ki v Porabju (po načelu manjšinske recipročnosti, mislim na madžarsko narodnostno skupnost pri nas) vlagajo v ohranitev slovenskega jezika - in posledično še marsičesa med - med slovernsko najšibkejšo narodnostno skupnostjo zunaj državnih meja. 0 položaju slovenskega jezika v porabskih osnovnih šolah je njihova pedagoška svetovalka Valerija Pergar povedala:« V slovenskem Porabju, tem skrajnem severovzhodnem delu slovenskega etičnega ozemlja, živi danes v sedmih vaseh (Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Andovci in Verica-Ritkarovci) le še približno 3000 Slovencev; v Monoštru, nesojenem slovenskem središču, pa je približno 10 odstotkov (800) prebivalcev slovenske narodnosti. V začetku 90. let, v času t. i. demokratičnih sprememb na Madžarskem, se je Porabje začelo vse močneje navezovati na nemško govoreči sosedi Avstrijo in nemčijo, od koder je pritekal kapital (tovarna Opel), s tem pa tudi zahteve po znanju nemškega jezika. Zato se je v tem času začela borba za ohranjanje slovenščine, saj s strani matične Slovenije ni bilo nobene gospodarske naložbe. Ker pa je gospodarski položaj Porabja dokaj slab, nemški kapital pa vse bolj prisoten, so tudi slovenski starši v šolah začeli vpisovati svoje otroke namesto k slovenskemu - k nemškemu jeziku, v družinskem okolju pa porabsko slovensko narečje nadomeščati z madžarščino. In kaj lahko za ohranjanje slovenske identitete in jezika v tako ogroženem okolju naredi šola? Taka, kot je, pravzaprav ne veliko. V Porabju ni dvojezičnih šol; slovenski jezik se poučuje le kot učni predmet, na razredni stopnji osemletke 3 ure tedensko, na predmetni pa 5-6 ur tedensko. Učni jezik pri vseh drugih predmetih je madžarščina, le v 4. razredu učitelji pri spoznavanju okolja podajajo nekatere izraze v slovenščini, a tudi pri glasbeni vzgoji se učenci naučijo nekaj slovenskih pesmi. Na monoštrki gimnaziji in srednji strokovni šoli se slovenščina poučuje kot drugi tuji jezik z možnostjo opravljanja mature. Ta pouk obiskuje približno 20 srednješolcev. Slovenski jezik na vseh šolah poučuje 14 učiteljev. In kakšna bodočnost se obeta Slovenscem in ohranjanju slovenstva v Porabju? Glede na trenutni položaj ne preveč rožnata. Vrnitev slovenskega jezika v najbolj intimna družinska okolja je tesno povezan z morebitnim povečanjem uporabne vrednosti le-tega. In prav na gospodarskem področju bo matična Slovenija končno morala storiti kaj konkretnega, ne pa samo predlagati, se pogovarjati in obljubljati, kot to največkrat počnejo njeni predstavniki... Čudno, da ne opazijo, da jim nihče več ne verjame.« Da naši gostje ne bi koj scagali, smo besedo zastavljali tudi o jezikovni zvestobi in te sorte trmastih Šentanelcih: o bukovniškem Blažu Mavrelu, o Mitji Šipku in njegovi govorjeni, peti in pisani besedi, o sestrah Senica, o Luki Kramolcu pa o Mešku in njegovi slovenski pokončnosti. Naj pika na i tega zapisa ne zveni neokusno, toda zdi se mi pomembno dodati, da je vsak udeleženec seminarja prejel za popotnico knjižni dar koroškega Schwentnerja (Vojka Močnika) založbe Voranc: S. Borovnik Slovenija, moja Afrika, N. Brumna Misli iz parterja, V. Ošlaka Obletnica mature in A. M. Spominjam se... A že?, Uroš Slemenik je priložil E. Golia V trpki deželi človeka (dvojezično), slovenjegraški literarni klub pa zadnja Odsevanja (št. 41/42). Ne bomo se zahvaljevali, dovolj je bilo videti iskreno hvaležnost seminaristov. V priložnostni literarni delavnici so se udeleženci seminarja skusili tudi v oblikovanju haikujev. A. Makuc V SLOVENJ GRADCU SO SE AKTIVNO SPOMNILI DOMAČINA, ZNANEGA KIPARJA FRANCA BERNEKERJA Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec je od 20. do 23. junija 2001 v sodelovanju s Kulturnim društvom Stari trg priredila Bernekerjeve kiparske dneve. Delavnice je vodila domačinka, akademska kiparka NACA ROJNIK. Vključujejo predvsem mlade, še neodkrite ustvarjalce. Lotili so se gline, portreta: glave. V hiši v Starem trgu, kjer je Franc Berneker preživel svojo mladost, bodo uredili njegovo spominsko sobo, ki bi trajno opozarjala na našega pomembnega slikarja Želijo, da bi ti Bernekerjevi kiparski dnevi postali tradicionalna prireditev ki poleg ustvarjanja vsebujejo tudi predavanja. Letos je kot gost sodeloval kipar MIRSAD BEGIČ in študentka kiparstva na ALU v Ljubljani TANJA VERGLEZ. Kustosinja v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec ŠPELA SPANŽEL je povedala, da bi želeli vsako leto dati možnost mladim kipariti in tako vzpodbuditi koroško kiparsko ustvarjalnost ter ustvariti debato o tej umetnosti ne samo na Koroškem, ampak tudi širše. Bilo bi jasneje, kako umestiti naš prostor v kiparski umetnost danes. Špela Spanžel je dodala, da v GLU Slovenj Gradec v novembru letos načrtujejo veliko umetnostno zgodovinsko razstavo z Bernekerjevimi izdelki. Radi bi jo razširili z vedenjem o umetniku, ki je ljudem mogoče manj znano oz. manj dostopno. Hranijo namreč mnogo originalnih dokumentov in pa njegova dela. »In kasneje bi radi v Starem trgu v hiši, kjer je Franc Berneker preživel svojo mladost, uredili tudi njegovo spominsko sobo, ki bi trajno opozarjala na našega pomembnega slikarja.« AJDA PRISLAN Posnetek: -dj Marija Vauda in Nikola Filipovič v Galeriji Slovenj Gradec Beograjska umetnika Marija Vauda (po očetu slovenskega porekla) in Nikola Pilipivič sta tako odmevno razstavljala v Mariboru, da so njuno razstavo celo podaljšali. Od 4. do 18. julija pa so njuna dela na ogled v galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava je koncipirana kot niz zaključenih vizualnih in pomenskih celot. Nastajale so v azilu njunega stanovanja, nekakšne »hišne delavnice«, ki jima je kljub vsem političnim oviram in socialnim težavam omogočala uporabljati univerzalni jezik likovnega izražanja in vanj vtkanega kritičnega razmišljanja. Predstavila ga bosta z deli na papirju, fotografijami, slikami, objekti, instalacijami in video produkcijo, nastalimi med letoma 1997 in 2001. Marija Vauda je bila rojena leta 1961 v Beogradu. Diplomirala je na kiparskem oddelku beograjske Fakultete za uporabne umetnosti leta 1986. Nikola Pilipovič je bil rojen leta 1957 v Kikindi. Diplomiral in magistriral (1986) je na slikarskem oddelku Fakultete za likovno umetnost v Beogradu. Oba avtorja, v Sloveniji se predstavljata prvikrat, sodita med uveljavljene srbske umetnike. To ne potrjuje le njuna razstavna bibliografija, marveč tudi besedili priznanih umetnostnih kritikov in publicistov Ješe Denegrija in Branislava Dimitrijeviča, objavljenima v katalogu, ki razstavo spremlja. Milojka Kline fsMENTIŠ RAČUNALNIKI OHAVOGKAD tel.: (02) 872-16-16 872-16-00 i'MtìiiBiurffiaiimiMlamìLim»™ www.nwntto.al , lnfo' r h ?v OB SRjLDAH PA PODRUŽNICE. Matej ni princ, ampak je Kralj, Tamara ni pek, ampak je Mlinar. Se ve, Jasna je Klara, Nina je v resnici Sabina, Ana se kot miška smeji, Tatjana za barve, lepilo in škarje skrbi, medtem pa Danilo pesmico piše in bonbone deli. NA HOLMECU 4.7. 2001 DOBRA VOLJA (na Lešah) JE NAJBOLJA "PEGLANJE" V JAVORJU 1 J&V' * PRIJETNO' UTRUJENI V ŽERJAVU TuRtSA' BENEŠKE MASKE SREDI [KOPRIVNE \Mr) DA SE SLUČAJNO NE IZGUBIMO V ŠENTANELU RADI DELAMO V KOTLJAH JE POMAGALA TUDI MUCA SONCE JE GRELO ŽE OD RANEGA JUTRA,.. 4 DELOVNO NA /VAKCKE USPELO NAM JE! x _ -p A VEft^- i