V ior.k. MM >>MfaM
•      "■')» v „„ru kr« jgW V ,|„m »»»•» *
H I"'1 M,V ■ \" Z„" 7a HM HM
|>n |>oAti!
It »•«        10 B'  _ k
pol laU . » m  - ..
m Mrt i't» I •• u0 ••
Vn'dtiUtv,, in.'!'""1'"' ,,. ni sli.liimi Utfu |l»»i ■Uit) hi»n» »t. 1H4
Št. 53.
V Mariboru O. avgusta lH(>s.
Ol liani 1»:
Z,l njv.i,|i< ilrr.t.ipn. >r«l.> plarujr I' kr ,    »k istima i krat. B ki   ..• -,. ||.k.i i-kr.il.
* kr. U m Itefta Html-
pni, .'lik* „. p|„„ . jajo p.. prctlcTu.
Z i \ - ik ti«,'k j,. sliU, kalah (ftaapt^j M gg i,
H.iUpi-i       n,. rtafcfe ••"I" ' 111 " >■ 11 j ■ %   i« • ■ t'runkujejo.
Tečaj i.
k/
Rešitev zastavice,
v.
Iz Dolenje Kranjske. P.
Da je bilo zelo nepolitično in nedržnvljansko v sodim jih rušili na dan sklicati celo cerkveno opozicijo, pokazal je „Slov. N." že v :\. številu. Vendar ima celi sedanji boj proti cerkvi še drugo strun in drog namen in ta je — neinškutarijii, ki nas davi in tlači, ter nam grize nit življenja. Tej morivki se posebno narodna slovenska duhovščina skoro vsa brez izjeme upira in protivi. Narod slovenski ni imel dozdaj Se boljega in zvcstojega prijatelja, podporniku in pomočnika, kakor je duhovščina njegova. To je nem« škim vsemogočneženi dobro znano; oni prav dobro vedo, da Slovencem in drugim Slovanom do živega priti ne morejo, dokler duhovščino ne pripravijo ob ves upljiv, celo veljavo med ljudstvom. Zatorej tudi ti ljuti napadi na cerkev in duhovščino, češ da bodo s tem dve muhi na enkrat ubili. Zanimivo je tu le, kako se vedo glede slovenstva oni organi, ki branijo cerkev zoper sedanje vladanje in postavodajstvo. Da nemški ,, Volksfreundlerji" , ko vidijo kako se katoliška cerkev v Avstriji v kot stavi milo zdihujejo in tožijo, ume se samo po sebi, vendar je smešno slišati takove tožbe iz njihovih ust. Oni so namreč v preziran j i in zatiranji slovanstvii bili vedno enega srca in enega duha z nemškimi narodnimi nasprotniki. Bacha in S<•hnierlinga, ki sta si prizadevala vse avstrijanske narode v nemški centralizaciji utopiti, podpirali so, kar se je dalo. Pod lielkrodijevim niinislerstvom, ki jo imelo namen po svobodnem sporazumljenji namesto nemške centralizacije tako ustavo Avstriji podeliti, da bi ravnopravnost vseh kraljestev in narodov resnica postala, ustopili so se „Volksfrcundlcrj i" ne brigajo se za voljo cesarjevo in njegov sept eniberski manifest — hitro med nemško judovsko opozicijo in pomagali so na vso moe tej nclibernlni stranki v najvišem manifestu razodete blage namene cesarjeve uničevati in ministerstvo Belkredi-jevo izpodkopavati. Nastopilo je vslcd tega ministerstvo Heustovo, ktero s svojo nemško-magjarsko supremacijo historične in narodne pravice Slovanov povso prezira, zraven tudi celokupnost in moč avstrijske države izpodkopuje; ali naši Volksfreundlerji so se mu vendar vklanjali, ter mu ponižno kadili. Se le pozneje so mu začeli zobe kazati, ko se je — spoznavši da Slovanom do živega priti ne more, dokler narodni katoliški duhovščini v marsikterih važnih zadevah njene dozdanje moči in veljave ne prikrati — čez konkordat spravilo, in znane nove šolske iu inedverske postave začelo. Dokler so se le Slovani k zidu tlačili, niso hoteli verovati, da to hudo de, in so raji tlači-teljem, ko tlačenim pomagali, zdaj pa kisle obraze delajo, ko sami poskušajo, kako ta reč joda. Izgovarjajo se iu pravijo: „Čehom nismo mogli pomagati, ker oni niso pravi katoliški krščani , ampak Husiti", pa tuje prazna. Če hi Čehi tudi Husiti bili, jim se zarad tega historično in narodno pravo ne hi smelo kratiti, ker se Magjarom no krati, ki so kalvini ali nihilisti, in Nemcem daje stokrat več, kakor jim gre, dasiravno so stokrat veči sovražniki katoliške cerkve ko zaničevani češki „Husiti". Pa če je bilo pri Čehih res le husitstvo zadržek, zakaj se neki pruvicoljtibni Volksfreundlerji za nas Slovence še nikdar potegnili niso V Nam gotovo husitstva očitati ne morejo, vendar so vselej vsako vlado podpirali, ki nam je namesto ravnopravnosti narodne — figo pod nos dajala. Izgovarjajo se, da je njih dolžnost le za katoliško cerkev in njene pravice potezati se, ne pa za narodnost, ker Hog
na narodnost ne gleda. Ali ravno zato, ker Hog na narodnost ne gleda, in ker Avstrija nikdar vseh svojih prebivalca zvestim državljanom prištevati ne bo mogla, ako Slovanov za zveste, ne spozna, dokler bo ne ponemčijo ali pomagjarijo, je strašno nespametno od državne oblasti, ki nam narodnost brez potrebe jemlje, u še veliko bolj nespametno je ravnanje tistih služabnikov cerkve, ki vladino zatiranje odobrujejo ali se celo po mogočnosti pospešujejo, ker Slovani zlasti pa mi Slovenci bili smo vselej cesarju iu Avstriji tako zvesti, da m bilo nikdar vzroka nas še le s ponemčevanjern v zveste državljane predelavati. Iz verskih ozirov nas ponemćevati je pa še veča bedastoća, ker sami priznavajo, da Bog na narodnost ne gleda, da torej s zaničevanjem slovenske in pospeševanjem nemške narodnosti bogoljubnega dela ne opravljajo, .laz mislim, da le tisti človek, budi si nizkega ali visokega, đeželskega ali duhovskoga slami, ravna * narodnih zadevah v duhu katoliške vere, da je le tisti čez stranke! vzvišen, ki ni v nobeno narodnost toliko zaljubljen, da bi iz ljubezni do nje pripuščal ali pa še celo sam pomagal druge narodnosti zatirati; ki vsem narodom zlasti pa svojemu lastnemu pravico privošči, in mu k tej pravici in veljavi, kolikor je y njegovi moči, tudi dejan ko pripomore. To dolžnost ima vsak božji človek, posebno pa tisti, ki nas sani pravico in resnico uči. Jaz mislim, da ne zasluži ime na pravega katoličanu, če tudi ima katoličanstvo vedno nti jeziku, kdor je v svoj narod tako zaljubljen, da mu se ne upu zopoislaviti in ga posvariti, marveč ga še le podpira, kedar zarad svoje, više omike ali iz kacega praznega vzroka bližnjemu
narodu po  življenji streže.   Tak potuhodajalec je, če so tudi deli.....dolžen
ko jagn je, strahoviti ultra, čegar ravnanje se z duhom katoliške vere kratko malo no vjema. Pa jaz mislim in sodim, da tisti še nienj ime pravoga katoličana zasluži,   ki je v „tujo" narodnost tako zaljubljen, od nje tako
omamljen in napihnen, da zarađuje svojemu lastnemu narodu življenja in svobodnega razvitja ne privošči, in raji z dofhačimi odpadniki iu tujimi nasprotniki vleče, ko da bi neprestrašono svojemu narodu k pravici pomagal. Nnj se izdaja, kolikor mu drago, za dobrega kršćana, ali pravega krščanskega duha ima radikalni — Kotzer imenovani Šuzelka v tem oziru veliko več,
ko on. Nemški radikalec Šuzelka obnaša so namreč proti Slovencem in drugim Slovanom ko usmiljen Samarijan, takovi ,.katoliški" Volkst'reundlerji nemški in slovenski — so nam pa neusmiljeni leviti in judovski duhovni. S takim ravnanjem pripomogli 80 ti „katolišljiuljo- sila mnogo, daje katoličanstvo V Avstriji v stiske prišlo: kajti pustili so najbolje katoličane na cedilu samo zarad tega. ker so ti izreku: „Dajte Nogu. kar ju božjega, cesarju, kar je cesarjevega", pristavili besedo: tudi narodu, kar je narodovega] in tp ne le nemškemu ali mngjarskemu , nego vsakemu narodu dajte, kar niu gre. Ravnopravnost narodna morfl obveljati, in bev.la cesarjeva „vsi enaka bremena, vsi enake pravice' resnica postati. Namesto da bi Volksfreundlerji Slovanom k tem pripomogli in stare rano celiti jim pomagali, pomagali so raji Nemcem po njih udrihati in novo rane jim na-rejati. da si tudi jim je prav dobro znano bilo, dfl inlrihači niso bili le sovražniki slovanstva, ampak tudi katoličanstva. Zdaj pa cvili jo, javkajo in protestujejo pod vlado tistih, kteriin so k zmagi pomogli. Milo se mora storiti človeku, ki vse to premišljuje in vidi. da Volksfreundlerji še dande-nos svoje .zmoto ne spoznavajo. Ali še bolj mora Slovenca srce boleti, ko vidi, da se tudi Slovenci med take v tem ozira i isto „nekatoliike" Volks-freundlerje mešajo, njih ravnanje posnemajo in po takem ne samo svojo na-
li Gradca <!. avgusta. Ker, kakor mi g. vrednik „Slov. Narod." piše, dveh mojih listkov iz Dunaja ni prejel — Hog si ga ve kdo ju je polovil, no morem tedaj ustreči čestitljivim bralcem z dalnjo osodo našega zveznega strelca. Lahko Se hi morebiti so na vse spomnil, kako sc mu je godilo, postavim pri banketu, kjer je tako tenek košekdc vvestfalenskega „šinkemr dobil, kakoršen je izpovedni cegelček, in se zelo razljutil črez točaje iz domovine Heustove, kteri so si namesto da bi gostom postregli, svoje gladne želodce napolnjevali z mastnimi kosi voličkov iz Bukovine. Pri gostijah Nemec ni tako izključivcn, kakor postavim v drugih rečeh — v godbi, petji itd., v kteri le hoče čuti — nemški glas; tudi če hoče imeti svoje „Scliiiferstunden", ne gleda iz-ključivo na nemško narodnost, to znajo potrditi ognjene Magjarkc , in pa imenitna celjska Franca, ki je oblečena vsa v svilnato oblačilo z belo pečo na glavi imela na Dunaji prav bogato žetvo. Lehko bi čestitljivim bralcem povedal, kako naš „Bundesschiitz aus Krain" ni mogel prav pri nobeni mizi prostora dobiti, kako so ga točaji podili od ene mize do druge to renčali: Weg da, Sic sind kein VViirtenibergor — da \verden die Wiir-temberger sitzen, drugi zopet: gehen Sic zu ihrcr Landsinannscliatt , der Tisch ist fiir die Sachsen itd.; kako je težko dobil prostorček pri slednji Nizi, in ves nevoljen prijel za na pol polno kupico, da ž njo v rokah iz-kliknc svoj Hoch! pri zdravici, ktero je izustil dr. Kopp med drugim trde, da „Eigcnnutz, wns uns zu Dcutscliland ziclit, sondern ein Postulat der Kultur", Revček se je bal, da bi utegnili avstrijski Nemci v zvezi s Slovani in Magjari zdivjati, — lep kompliment za starega mugjarskega fanta Noszeju in
slovenske zvezne strelce iz Štajerskega in Kranjskega. Vendar ves svet je pri tej priložnosti zopet lahko videl iu spoznal jedro te kulture. Nečem dalje popisovati vseh skrivnost iz življenja strelcev, saj listkarji dunajskih časnikov so že začeli pitati svoje bralce s tem neokusnim ričetom. Zapustivši Dunaj obiščem domu grede Gradec, prvo nemško mesto za Dunajem, ktero zarad svojega liberalizma slovi do domačije Rongotove; zato si ga je ta pomilovanja vredni odpadnik zopet izbral za središče Bvojega verstvenega — sil venia verbol delovanja. Možu se na lici pozna, da je dosti pretrpel od leta 1848, ko sem ga prvokrat v (iradci videl — ali ne v molitvah, postih, bedenji, zatajevanji samega sebe, marveč v izpohievunji Lutrov« znane prislovice: VVer nicbt liebt VVein, VVeib und Gesang itd. Kaj je modroval, znano je vsemu svetu, in ravno tukaj je lehko vsak misleč slušatelj prišel do prepričanja, da cerkev ni še se preživela, kakor je prof. Kkard na Dunaji v svoji napitnici žlohodral. — Gradec nima več starih štajersko - nemških prebivalcev z njih „Geniiitlilichkeit". Severno nemški duh je pokvaril mesto, in v laniilijali celo več ne slišiš znanega štajerskega akcenta. vse se sili govoriti po pruskem — učili so ta akcent mladež iz severne Nemčijo poklicani učitelji in potovajoči litemti od Holteia do Eckarda in dnina. Štajerski originalni nSterztemperament" se je skazil in Gradčani sa sedaj posebna zmes v svojem značaji — krompirje vec na žgane i h.
Političnih strank je več.   Mladež je, vsa veliko-nemška, za to politično idejo je in  pije, skače in plazi, poje iu gode - - ali neskončno malo Ji.   Tako imenovana konservativna in avstrijska stranka, ktero glasilo je : tzer Volksblatt", in ktero nasprotni! imenuje klerikalno in ultranioutan-ni še močna in velika — ta sicer ima za vodilo načelo krščanske lju-b    > ali ni šo vsa prosta predsodov in mi, njih tisočletni BOsedje, jej tako dj    l ne hodemo mogli dobrikati, kakor dolgo onaucbode tunela razločevati
rodnost, ampak Muli tvojo vero spodkopavajo, ali pa molčijo, ko bi morali po izgledu sv, Cirilu in Metoda neprestrašono svoj glas za pravico povzdigniti in đriaVDfl oblastnike od krivice odvračati, naj jim je to ljubo ali neljubo, čeravno Id se bili s to opozicijo marsikomu zamerili, pokazali bi vendar ravno ž njo, da so zares pravi prijatelji cesarja in Avstrije, kajti le li-ti  more  10   pravi  prijatelj .\\stii>e imenovati, ki vsako krivico odbija in
le v pravici »regni fundamontum" išče. Tisti nemški in slovenski Volksfreundlerji, ki tega storili niso, so pravo pot zgrešili, in s svojimi indite-rentizmom ali celo nasprotovanjem pri borbi za obveljavo narodne ravnopravnosti veliko veliko pripomogli, da je zmagal nesrečni dualizem. Kako slaba in zavržljiva je delavnost dualizma v šolskem, narodnomin materijalnom oziru! Ravnopravnost narodna figurira Sicer enako svobodi cerkve na papirji v enem paragratku nove ustave, v resnici pa ni duba ne sluha od nje, niti v šoli, niti v uradu, niti drugod v javnem življenji. Na Kranjskem se Slovencem še toliko ravnopravnosti ne privošči, ko nemškim Kočevarjem. Visoka vlada in njeni organi, ki sicer tako radi na paragrafih jahajo, se ne brigajo za uresničenje 19, j. osnovnih postav. Slovencem pomagati, da bi vendar enkrat svoje pravo dosegli, za to jim ni celo nič mar. Tudi neutralni niso vladni organi da ne bi, postavim, pri volitvah niti z gospodujočinii Nemci, niti s tlačenimi Slovenci vlekli. Pravijo sicer: E, waa Nationalitat — pri volitvah pa vendar vadijo z „nemško Nationalitat'1 in za „nemško Natioualitiit". Vselej namreč potegnejo s peščico gospodujočil) in ravnopravnost narodno teptajočih Nemcev ali nemškutarjev, ki v sredi trdih Slovencev po stari navadi le v nemškem jeziku uradujejo, za slovensko prestavo celo plačilo zahtevajo, in vse tiste, ki s to dualistično ravnopravnostjo zadovoljni niso, pisano gledajo, časniki pa jih za nevarne rogo vi leže, za sovražnike cesarja in Avstrije izdajajo. Pa če bi se samo tisti, ki sedanje dualistično ustave ne odobrujejo in ne p r i z n a v a j o, pisano gledali in preganjali, naj bi že bilo; ali žalibože pri zadnjih volitvah v mestni zbor ljubljanski se je prav očitno pokazalo, da se tudi tistim, ki se hvalijo, da so v okvir dua-listične ustave prestopili, nič bolje ne godi, ako niso kakor slovenski reichs-rathisti h' z železnico, z. abecednikom iu z ravnopravnostjo na papirji zadovoljni. Nemški listi nas neprestano psujejo in grdijo, da je strahota, vendar jim se zarad tega nič ne stori; če se pa slovenski list lo brani, če jim na strasten iu oster napad ostro odgovori iu resnico pove, ga hitro zgrabijo obsodijo in v luknjo vtaknejo kot žalivca narodnosti nemške in kalivca javnega miru in reda. Slovenski poslanci sedeli so v diialističnem reichsrathii. vendar se nam Slovencem ne godi v nobenem oziru bolje ko Čehoslovanoin, ki so ostali inožbeseda, ker se, dasiravno zavoljo krivičnega volitvenega reda iz terorizma vlade v deželnem zboru v manjšino stlačeni, dvalizmu vklanjati nočejo in se mu gotovo nikdar vklanjali ne bodo. „Novicc" jih sicer pomilujejo zavoljo neitevllnib tiskovnih pravd, toda če bi tako se obnašali vrli Cehi, ko „Novice" v poslednjem času, gotovo bi se jim ne bilo bati tiskovne pravde do sodnjega dne; pa tudi Cehom ne bi nikdar zlato sobice boljih časov pred vrata posijalo, kakor tudi Magjarom ne, da so se Novičine prepohlevne biboleze-politike držali, k tora misli, da je vse dobljeno, če se kak g. minister kakemu slovenskemu poslancu prijazno nasniehlja In mu roko stisne ali če kak drug imeniten gospod kako slov. čitalnico s svojo pričujočnostjo počasti. Ta nesrečna politika je kriva, da nam niso naše sijajne volitvene zmage celo nič koristile, Veseli smo poprej poskakovali, da bo vendar enkrat tudi za nas čas ravnopravnosti iu vesele prihodnosti nastopil; mislili smo iu nadejali se, da bo v Avstriji obveljala po besedah sv. Avguština: „ln necessariis unitas, in dubiis libertas, in onmibus caritas" in zdaj vlada ,.in necessariis dualitas, in oninibim germanico-magvarica snpre-mntia sine caritate et libertatc", kajti kjer peščica nemških likeralecv take občne državne postave kuje, zoper ktere enoglasno ne samo celi narodi, ampak tudi visi cerkveni poglavarji protestujejo, ni od „libertate" v nobenem oziru duha ne sluha. Tako sum torej po novih volitvah prišli iz dežja - pod kap. Imamo sicer v dualizmu tudi znani S-D>., ali kaj smo si bolji ž njim, ko je le na papirji, g. dr. Toman pa že leto in dan Fischhofovo postavo o narodnostih ---le v žepu nosi!
slovanstva od ruske vladarske sisteme , in potem morebiti tudi še ne. Ta v listek ue gre politika — to naj pretrešujejo oni, kteri pišejo uvodne članke.
Gradec je lepo mesto — ali ni več tako prijetno življenje, kakor je bilo, ko je še imelo svoj čisti štajerski tipus. Nekdaj so štajerski Slovenci z veseljem hodili v Gradec, sedaj jih malo po njem mika, in zakaj V ker nas prezira, ker nam ne da veljati naše narodne individualnosti. ker posmehuje naše troenje in odrekuje sposobnost dušne žizni. Gradec zakriva oči pred našim dušnim in političnim gibanjem, daje se podučevali o naših razmerah od tujcev in domačih odpadnikov, mrzi mu glas našega jezika. Čuda da ni vseh slovenskih imen postavim: Plavuč, Kakniea, Andrica že prestavil v nemški: Schinelzbcrg. Kroisenhacb. Kluthung itd. Vendar bode nas mogel trpeti in on z nami, in ne mi ž njim paktirati.
Družbeno življenje je za psihologa jako zanimivo, tukaj se ti smeje pri ročkici piva bogat meščan iz debelega mestnega lica, zraven sedi birokrat suh in tenek, vidi se mu. da mu dušica ravno pod epidermo sedi. Tam zdeha peiizijonist. kterib je v (Iradci toliko, kakor gosenec na ropišči, in pre-vdarja, kako bode dolgi čas ubijal do polnoči; zopet širokousti tam dijak rndečekapičnjak o svobodi, napredku itd. Tam momlja bradati težak in govori o socijalizmu . o Lasallu in Schultze — Delitschu — kakošna mozaika družbenega življenja! Zelo« slabo stoji s znanstvenim in literarnim delovanjem. 1 lažen uektorih časnikov malo kedaj zagleda ludi svet učena knjiga. Kdo bi jo pisal — stari so obnemogli ali pomrli, — mlajši — ribljcjo sa-lamandra.
Nisem tudi našel več one značajnosti, ktera |i   nekdaj odlikovala
Štajerca nemškega.   ljudje, kteri so nas učili domokr;......pl
čcvnli AVashingtona za ideal domorodca, hrepene po icu>-.o in p)
nem stanu. I j
Namestita vlada v Srbiji.
n.*
Jovan Gavrilotil, III. lian namestile vlade,
se je rodil 1796. leta v Vukovaru. Oče mu je bil bogat sreinski kupec. Šob«, modroslovske in politične je dovršil na Ogerskem. 85 let star je prišel r Srbijo in stopil v državno službo. Knjez Miloš Obrenovič ga je postavil za tajnika srbske agencije v Carigradu. Srbska je imela tačas velike dogovore s porto in popolno osvohojenje kuježevine se ima računiti od teh dogovorov, Gavri-lovič je pri tej priliki mnogo delal, 1838 pa se je vrnil v Srbijo z delegacijo v Carigrad poslano, /daj ga jo rabil knjez v različnih službah; nekoliko časa je bil tajnik v njegovem kabinetu, potem tajnik agencije vBukareštu in 183!» načelnik nečemu oddelku v finančnem ministerstvo. Ko je 18o9. leta Miloš prestol zapustil, odrekel se je tudi Cavrilovič svoji službi, kamor so je še le zopet vrnil, ko je Mihajlo nastopil vladarsko. Mladi knjez, ki je poznal njegovo neomahljivo zvestobo do rodovine Obrenovičcv, njegovo poštenost in iz-vedenost, zaupal mu je vodstvo svoje pisarnice, l'o buni Vučičevi je knjez Mihajlo pobegnil iu tudi Gavrilovič je zapustil deželo. Kasneje po Karažor-žcvičevi vladi zopet na svoje mesto poklican stopil je iz nova v deželno službo.
Ko se je knjez Miloš v Srbijo vrnil, ponudil mu je ministerstvo financij, kterega se pa ni hotel lotiti. Se le po smrti knjezti Miloša jo sprejel to službo iz rok knjeza Mihajla. Ker se pa s tadanjim ministrom notrajnih del Nikolom Ilrističem ni mogel slagati, odpovedal se je čez leto dni ministerski časti in je postal svetnik.
Jovan Cavrilovič je zelo pošten, navdušen in izvrsten rodoljub. Svojih načel ni nikoli tajil, nikoli se ni udal osebnemu sovraštvu, ampak se držal med mejami zmernosti, ktero je tirjalo človečanstvo in reč sama. Njegova skromnost in neoporečnost glede vladanja, njegovo odlično privatno življenje in redko njegovo nckoristoljublje pridobilo mu je srce vsega naroda.
Ves prosti čas, kar mu ga ostaja po držaznih poslovili, posvetil jo učenju, tako da si je pridobil vsestranskih vednosti. Kazen srbskega jezika govori francoski, laški in nemški, temeljito zna latinski ter stareje in novejšo literature.
Srbsko literaturo je pomnožil sam z nekterimi tehtnimi deli. Naj imenujemo njegov zemljepis kuježevine srbske in turškega cesarstva, besednjak zemljepisni statistični Srbije, zemljepis trgovski prestavljen iz nemškega, več vrednih člankov o srbski numizmatiki, srbski trgovini iu narodni politiki.
Zavoljo teh del in krepke podpore, ktero je v svoji službi vsigdar naklanjal razvitku in razširjanju narodne literature, pridobil si je dober glas med literarnim svetom jugoslovanskem. 1848 leta je bil imenovan za člana učenega društva v Belemgradu in upravitelja trgovske šole, 1850 za člana šolske komisijo, 1865 za častnega člana historičnega in arheologičnega društva v Zagrebu, 18G7 za člana jugoslovanske akademije v Zagrebu; ravno to leto jo postal tudi predsednik učenega društva v belemgradu. Življenje tako dostojno posvečeno napredku svojega naroda ni moglo bolje zahvale dobiti, kakor da se mu je določilo tako visoko mesto, na ktero ga je poklical srbski narod. P.
8) o \) i s i.
Iz Ljubljane, I. avgusta. A. |Izv. dop.| (Shod slovenskih dijakov v Ljubljani.) Za gotovo lahko danes naznanim, da hode shod slovenskih dijakov v sredo  12. avgusta*).   1'ristop k razpravam ima vsak
*) Tudi od osnovnega odbora gra.ških študentov smo dobili naznanilo, ktero objavlja 12, t. m. kot dan shodu. Ker smo v zadnjem listu žo l-i. zazglasili od druge strani, naj se. tu popravi, ker tudi dunajski odbor sprejemlje 12, dan; da si bi bilo znrad VSlioega tabora v Ljutomeru, kjer bodo večidel štajerski slov. studentji še 10. t. m., po misli tega odbora boljo, nko bi so bil tudi od (..računov 14. dan odločil, tem bolj, ker bi nekteri študentje po zboru lehko šli na veselico (16. t. m,) V Bled. Kavno iz tega razloga in ker glavni graški odbor tnko dolgo ni razglasil dnevn, menda ga jo prehitel dunajski, kar je (o malo zmešnjavo napravilo, ktera kakor upamo reči no bona kvaro iu ki se jej ni čuditi, če pomislimo , da so jo vsa misel rodilu v poslednjem času, ko se jo bila neeea se mladina že po vsem Slovenskem razkropila. Vred.
Smejal sem se prav po Melistovo, ko te dedelje vidim sprehajati se s zlatimi križi na prsih — ktere so nekdaj tako grozno zaničevali.
Za slovenstvo bi se v Gradci lehko več storilo. Pomislite, koliko so storili v dobi, v kteri je težavni.še še bilo za Slovenca v Gradcu , iu so še vse v neniilejših okoliščinah živeli domorodci — koliko so storili pravim za slovenstvo mladeniči: Stanko Vraz, Miklošič, Muršoe. , Cal", Trstenjak in drugi. Slovenska mladina! narod ti kliče: uči so — pridno uči —čaka tebe velika naloga, izobražuj si um iu sne • - bodi moralna iu značajna, saj vidiš, kako h re z z n a čaj no s t, podira težko sezidano narodno poslopje.
Kar 80 mi je Se posebno čudno zdelo, jo rastoča odrodnost (degeneracija) štajerske plenienščine. Nisem sicer zagovornik priviligovauih stanov, ali ljubim faniiljsko kreposti in tradicije. Nekteri štajerskih plemenitašev pa so začeli koketovati z modernim liberalizmom na takošni način, da nasprotuje to obnašanje naravnemu čutu. Zato nima tudi plemstvo skoro nikakorš-nega upliva na politično življenje v štajerski vojvodini, zato se ne more ojačili umna konservativna politična stranka.
Kam si se zaletel, moj dragi listkar, — mi bi se radi smejali, bodo moji čestitljivi bralci rekli — no sniejajte se črez mojo nepolitično umovanje. Ne morem zato, politični govori na Dunaji so tudi mene z poljtikova-njem okužili — strah me je bilo in v duhu sem gledal, kako bode uradnik Maver regierungspraesident v Halozah, Kuranda Nace governer v Ljubljani, se ve da ne več v avstrijski, nego veliko-neinški Ljubljani, (iorje tada j našim slovenskim vodjem; le hitro delajte železnico skoz Dolenjsko in Gorenjsko, da hodete mogli pobegniti — v Ameriko. Ni drugače, 1'linij ima prav h kši: llomines nut, mortalitatem silam, aut ininioitalitatem eogitare debent.
IJi.ik. ki stoji z univevso v zvezi, to jo vsak dijak visokih šol. abiturijenti in loktoramli. Vsak mora imeti vstopnico od odbora in sme vpeljati tudi kartam lruzega izobraženega prijatelja, ako naznani tu odboru in dobi zanj vstopnico. ^ev je giiiinuzijalnein dijakom vdeležba ođ ravnateljev zabramena. ne more ,c njim dopuščati, da bi se vdeležili kot poslušalci razprav, pri zabavi, ktero opravijo dijaki pozneje, pa nam bodo dijaki viših razredov gininazialnih iu talnih mili gostje, in jim menda zarad tega ne bode nihče kaj podtikal. PrOgram razprav bode tako razglasil odbor, tedaj tukaj izrekam le željo, da ,e vdeleži kolikor mogoče naše vrle mladine tega shoda. Poseben odsek |,odc skrbel, da se postreše došlim kolikor mogočo s privatnimi stanovanji, nuj tedaj vsak blagovoli naznati ob času svoj prihod. Nadjamo se prav obilne vdeležbo.
Iz Ljubljane. 2. avgusta. A. |lzv. dop.| („Domovina" in naše rit al n i c e od bo r; no v o n e mš k i dnevnik; narodnopolitično d r u š-
tvo.) — Tudi v naši čitalnici se je sprožila misel, da -e ne naroči \ee na Domovino, ki je tako neotesano surovo pisala v 2;). št. v člauku ..pred našim pragmu". Ta želja podpisana od mnogo družbenikov, bila je rešen« \ čitalnični seji v četrtek, in sicer „Domovini'1 na korist. Imenitna trojica je vzela listič pod svoja mogočna krila in „Domovina" je bila lesena. O članku, ki je zbudil skoraj splošno nevoljo, ne bodem nič pisal, tako surovosti sodijo se same, in tu ne pomaga noben Bolikani Slovenec", vsaka kritika o taki gnjusobi je zastonj, ker tako počenjanje se kritike vredno ni, in se vržejo enake smeti iu nesnage t jo kamor se jim spodobi, in stvarjo pri kraji. Pri tej priliki jo celo „Slovence" moral iz groba, in tudi li, hudobni ...Narod", si bil postavljen za izgled, da tudi drugi časopisi napadajo in zabavljajo enemu in drugemu. Da res je to, žalibog da imamo tako nevsahljiv vir žalostnemu napadanju narodnih mož, iu da ni moč, da bi vsak visoko dvigal narodno kadilnico, ter kadil na levo in desno, da se ne vidi, kje sc godi kaj napačnega, graje vrednega. Da, res je, da so napadali slovenski časopisi tega in onega, ali kdo more pokazati kje tacih ogromnih, vse meje splošne izobraženosti presegajočih hribovskih izrazov, na ktere je menda vzela „Domovina" privilegium? Ponosno sine reči vsak slovenski list, da tako globoko ni zabredel. Rešena je tedaj ta stvar, „Domovina" ostane še v naši čitalnici, kajti ni i smo mi.
Nemško liberalna stranka jela se je gibati. Konstitucijonulno društvo bode izdajalo od II. t. ni. naprej nemški dnevnik z imenom „Laibacher-Tagblatt", in namerava celo dodati še vsako saboto slovensko prilogo „ad captandani benevolentiam". Imeli bodemo tedaj v Ljubljani dva nemška dnevnika! Kaj pa s slovenskim V Saj je znano kaj mislijo o tej zadevi naši veljaki, ki le tišči'- potico pod palcem; čemu tudi treba slovenskega lista. Saj si jim še ti „Narod" jako na poti, in bi raji imeli, da bi tudi tebe ne bilo. 1'osebno dva sta ti jako gorka prijatelja, in prisegla, sla si, da moraš poginiti, ker včasih godeš tako resnico, ki jo nerada čujeta. Le tako naprej, potem bode res, kar je rekel te dni nek veljaven mož, da je Slovenija i/.gubljena.
Mala nemškutarska stranka, ki se rekrutira večidel iz birokracije in enačili elementov napravi si svoj dnevnik, da bode lagljc lovila nevedneže na svoje limanicc, pri nas pa se ni storilo nič, da bi se osnoval list v Ljubljani, ne ena mošnjica se mu ni odprla, ko se je osnoval drugod, in zdaj se delajo še celo zarotbe zoper njega. Kdaj bode vendar tega tužnoga, za prave narodnjake sramotnega počenjanja konec? Ali čemo res popolnoma priti na nič?   Kam nas bode vse to peljalo?
Kmalu potečo čas, ko bo treba da stopi narodno politično društvo krepko na noge, če se v našem položaji moro sploh govoriti o krepkem postopanji, ko se vklanjajo naši nekdaj federalistični poslanci dnalističnenui ministarstvu na desno iu levo. Narodno politično društvo ima veliko, važno nalogo, ako jo bodo htelo spolnovati; prva potreba pa je, da pridi- zopet nekaj življenja v zavoženo in razkosano našo politiko, .le li to upati? Bog daj da se zgodi, če ne nam bode desetkrat gorje, in ni še sprevideti, kam še zabredemo, ako bode vladal sedanji duh med nami. Na nogi- tedaj rojaki, kazimo da smo še isti Slovenci, kteri smo bili, da nas ni še oslepil dualizem in njegovi apostoli.
Iz Ljubljane . 8. avgusta [Izv. dop.| — Mestni župan ljubljanski, g. dr. Costa se je pred nekterimi dnevi iz lieča povrnil. Nič so ne sliši, kaj se je on z ministrom g. dr. Giskrom pomenkoval; ali je bil mar on zarad tega na Dunaj pozvan, da vidi čast in slavo nemških zveznih strelcev, med kterimi se je nahajalo tudi 10 Kranjcev ?
Nekteri mislijo, da je bilo dr. CostU na Dunaji priporočano,  naj so
v ljubljanskem deželnem zboru dobro obnaša (lepo po volji in željah ministarstva'), ter naj s tem svojo hvaležnost za povrneno mu mestno županstvo skaže, ker dcer bi ga znalo zopet kaj neprijetnega doleteti, — Kmalu se mora pokazati, zakaj je naš župan na Dunaj klican bil.
Mesec avgust obeta Ljubljančanom ž.ivejšo gibanje, 5. dan veliki zbor udov slov. Matice. L2. ali M. dan shod slovenskih slušateljev visokih Šol, in 22. dan začetek deželnega zbora — to bo že nekaj. —Menda je tukaj na pravem mestu, o teb skuosčina kaj spregovoriti: a) Shod slov. dijakov naj bi sc tudi ,, tem posvetoval, ne hi li kazalo Slovencem v narodnem obziru veliko bolje na visoke šole v zlato Prago hoditi, nego v nemški (iradec ali l»a na Dunaj, b) Zbor slov. Matici- naj bi pa ne prezrl važnega vprašanja, kako bi se dali narodni časopisi med ljudstvom ladje razširiti, kteri bi naš narod v domači besedi politično izobraževali, da bi se tujini, protinarodnim časnikom vrata med slovenski narod zapahnila. V sedanji ustavni dobi je politična omika vsakemu narodu temveč potrebna, ker bodo morale občino mnogo opravil prevzeti, ktera so dosihinal ees. kr. gosposke opravljale; kdor Se pa ne zaveda svojih pravic in ne pozna svojih dolžnost, njemu 86 hoti nehote pravice kratijo, in za naložena gosnoskina opravila si mora druge li"di (navadno so to narodni odpadniki) najemati, c) Tikajo se- deželnega zbora, so mi vriva vprašanje: V čem smo si kaj na boljem, odkar sn ime-
nujemo ustavne državljane, in kodaj bo napočila tista srečna doba. o kteri se po podkupljenih časnikih toliko besedil jo? - Mislim, da mi se no bode mojega trdenja zavrnilo, da si- med 100 Slovenci s sedanjo državno osnove it I zadovoljen ne najde. — Se ve da. koinur je naša „Luihaehe-rica" ali pa goriška „Domovina" non plus ultra casniške popolnomosti in pravoljiilmosti, nn tega ne pritrdi. Vsakega nepopačonega domorodca močno mika /vedeti, kako se bodo ljubi j. deželni zbor obnas.il. v ktorom imajo tisti možje večino, na ktere je slovenski narod toliko zidal, kteri pa do sedaj še niso dokazali, da so njim narodove pravice edino vodilo v njihovem važnem poklicu. Će nam tujec v odločivni dobi hrbet obrne, si mislimo: prav nam je, zakaj smo si pa njega za svojega poverjonca izbrali,— ali kaj >i imamo misliti, in s čem se tolažiti, ako domači ljudje po krivih potili hodijo? — Naj naši poslanci nikar ne mislijo, da narod ne ve soditi, kdo njemu služi, kdo pa ne. Članek z naslovom: »Rešitev zastavice v 50. in 51, listu ..Slov. Naroda" je v tem oziru verni i/.raz našega svojih pravic in potreb zavedajočega se naroda. Na deželni zbor caka mod drugimi nalogami rešitev djanske narodne ravnopravnosti v šolah in uradih. Ne upom se soditi, se bode li nas de/elni zbor za ohveljavo teh naših najsvetejših, pa tolika stoletja nam zadržavanih pravic krepko, neodslopno na noge postavil, ali ne.
Trebfl bodo mnogo Bprememb pri nasein UČiteVjstVU in pri uradnikih, posebno pa je treba na prva mesta v šolali in uradnijah narodno može po« saditi, da beseda §, lil. ustavnega zakona meso postane. Ali se pa ne bodo naši poslanci bali, kaj vlada poreče, če bi zahtevali narodne učitelje, narodne uradnike? Dati sc je, da bi se (budistični duh naših državnih poslancev v deželni zbornici ne razširil. Dokler bodo vodjo naših UČiliŠČ in načelniki pri c. kr. gosposkah protunarodni (vse jedno, ali domači ali tujci) so nam naša osoda ne zboljša; torej je v tem oziru prva potreba, da dobomo na prva mesta narodne može. Ali se pa bode upal naš deželni zbor od visoke vlade to naravnost, brez vseh ovinkov in pogojev in brezozirno tirjali, in od tega zabtevauja nikakor in; mijenjati ?   Bomo videli.
Ce bo naš deželni zbor več na to mislil, kaj bo vlada rekla, kakor pa na voljo in potrebo naroda, so bo treba za časa po drugih zastopnikih ogledati, kteri ne bodo vladinoga ravnanja prod narodom zagovarjali, marveč narodove želje in pravico visoki vladi odkrivali ter se neprestrašono zanje borili, — Le škoda, da i;. 1020 drž. zakonika ni tudi z ozimni na deželne in državne poslance veljaven, zakaj poleg omenjenega §. bi volilci pravico imeli, veljavnost svojih voljencev preklicati, kakor hitro bi z njihovim obnašati jem in zustopovanjciu zadovoljni ne bili. — Smerling je predobro vedel, ko je postavo o volitvah deželnih iu državnih poslancev koval, kajti ni dopustil, da bi smeli volilci zastopniško pooblastenje svojih poslancev med dobo. za ktero so izvoljeni, preklicati. — Homines suiniis et uihil humani nobis alienuin. — Težko in skoro nemogoče je, naprej vedeti, kaj je komu: ta prva. Toraj nuj bi veljal S- 1020 drž. zakonika tudi za ljudske zastopnike.
Iz Trata, 2'.). julija. A. M. [Izv. dop.j (Konce.) (Pomenica našega mestnega /bora o zadnjih d o god bab.) Pomenica mestnega starešinstva dalje govori o ranjenih nedolžnih in neoboroženih meščanih, ktere so policaji na tla potlačili in nad njimi divjali. Tukaj pomenica piše po praznih besedah, ki so se bilo prve dni po krvavem tepeži med lohkoverno ljudstvo zatrosilc. Nam Slovencem je treba to mesto posebno poudarjati, ker so prve dni draživci bili razdrobili, da so so naši okoliški stražniki zagrešili kake nepotrebne sile. Slednji se še spominja onih ostudnih mrtvaških liste-kov o It. Parisu, o kterih sem ob svojem času „Slov. Navodu" sporočal. Takrat so skrivni in očitni podpibači obrekovali iu z grdimi lažmi žalili naše okoličane. Zakaj dotični odsek mestnega starešinstva ni oklica! omenjenih laži? Zakaj se proti lažnjivceni ni potegoval za neoskrunjeno čast naših okoličanov? Saj mestno starešinstvo ne zastopa Burnega mesta, same mestne podkupljene drhali ampak postavno je poklicano tudi zastopati našo obmestje, Kako more mestno starešinstvo še o objektivnosti, o nepristranosti govoriti!
Naj bolj zanimivi so pa tisti odstavki starešinske punionice, ki po njenih lastnih besedah z nekega višega stališča i!!) opazujejo žalostne do-gotlbc in preiskujejo ali prav za prav naznanjajo skrivne iu očitne njihove vzroke". Tu se očitno prizna, daje v Trstu več „političnih in narodnih strank". Kaj bo „Cittiidino" rekel, ki ziniraj svetu trobi, da v Trstu le Italijani stanu-jejol Kako sta s<- že onidan njegova vrednika, ki sta lovanBka odpadnika Idi/o Pazna doma, jezila na Florentinsko ,.Opinione . ki je o Tržaški borbi pisajc rekla, da so v Trstu razni narodi. Pa ..('ittadino" o toni mestu naše pomenice b- molči, ker so jo njegovi pomagalci in varhi skovali, da bi ministerstvo laže preverili. Prav ima pomenica. ko pravi, da različno stranke bi bili! enako veljavne iu bi druga drugo v miru puščalo, l.o In jih nikdo med
■ boj ne dražil.  Popolnoma napačno pa jo, da pomenica toži o pristranosti
vladni in uradni, češ da italijansko stranko zanemarja in zavida, slovenski pa pod pazduho sega. Ves svet dobro ve, da so vsi mestni in državni uradi tr/aški laški. Koliko se vlada tukajšnim Nemcem priklanja, nam Slovencem nie ni mar, nam vsaj njena neniškutarija še za trohico ne pomaga Gotovo je to, iu le z najmanjšim nasprotnim dokazom sc ne da spodbiti, da mestni in c. kr. uradi Slovence sistematično prezirajo; tuje. večidel laške šole in oblasti Slovence potujčiijejo. Otroci slovenskih starišev se po lepih besedah češkega Kiegerja že v materni tančici italijančijo. Ko bi v Trstu no gomezelo toliko slovanskih iu drugih odpadnikov — naj bolj iskrenih italijanskih privržencev — bi res vse tukajšne Lahe lehko na prste razštel. Mostno starešinstvo še ne pozna nekega duhovnika, ki je ob priliki zadnjo birmo priča slovenske matere rekel, da molitvice v slovenkem jeziku nimajo nikakoršne veljave. (!) Morebiti poznajo Italijani in njih privrženci druzega Boga kakor Slovenci. Italijanska klika in starešinski odsek tega častitljivega pastirja gotovo ne bosta stavila med starokopitne duhovnike, ker je pri 1'arisijevem po-( pri pogrebu jako obmilovaiiega italijanskega mučenika črez id.no obesil t      staro suknjo!   Italijanska klika mu bo gotovo pri prvi priliki pohval«
nit - izročila I
Silo grdo pa je, da očitno pismo našega starešinstva očitno hujska pO duhovnikih in panslavistih, češ ti so vs0 borbo zakrivili. Dotični odstavki so sploh pitani \ tistim duhu in s tistimi besedami, kakor je panitalijanski ..('ittadino" o tej reči pisaril. „t'it." na vse pozive v poštenih nemških in slovanskih listih ni ne enega dokaza priobčil . . . Enako bi imeli tudi zavrniti starešinsko pomenioo, Kje so ttarokopitni duhovniki šuntali Slovenec zoper meščane? Vsi mestni odborniki le enega ne morejo imenovan. Čudno pa je, da ti pristranski odborniki verujejo grdim lažnikom in obrekovaleem. Dr. Ra-seggio (podžupan) pokliče k sebi fajmoštra Rojanskega. Huduje si; nad njim da je 12./7. pri maši ljudem pridigoval in jih (Slovence) nad Lahe in meščane dražil, huduje se dalje nad njim, da je pri slovesnosti Rojanske čitalnico enako delal in Slovenec šuntal zoper Lahone. Gospod Č. pa podžupanu mirno odgovori: Tisto nedeljo je bilo pri nas blagoslovenje cerkve s procesijo; jaz gotovo nisem pridigoval, ker tisto nedeljo v naši crkvi še pridigo ni bilo. V Čitalnici gotovo tudi nisem Slovencev zoper Lahe dražil ker se zarad prevelikih opravil in zarad bolehnosti svečanosti se udeležil nisem. Glejte! tako Tržaški Lahoni postopajo. Lažejo in črnijo in z vso silo bi post festum dobili med slovenskimi duhovniki vsaj enega zadolženega . . pa vso zastonj. Dr.Baseg-gio je celo kmete iz Hojan k sebi sklical in jih popraševal: ali res pridige ni bilo, ali g. fajmošter res ni bil pri čitalnični veselici. Tu ne mislim še drugih primcrljajev nabirati, ne kazati na grdo obrekovanje in napadanje sv. Ivanskega župnika, ker ta pot Lahom no bodo obveljale njihove kosmate laži, če je le količkaj pravice še na svetu. Tudi ne mislim popraševati dr. Ba-seggio: kdo ga je pooblastil, da si drzne take stvari preiskavati. Sodinja je zato. On pa kot advokat bi moral vsaj dotične postave poznati.
Enako je s pansdavisti. Kje so V kteri so? itd. O vsoh teh stvareh boni še enkrat kesneje pisal, danes le pokažem veliko nedoslednost in na-skrižnost, ki so jo naši premodri mestni očetje ministerstvu in svetu priobčili, na enem mestu sc hudujejo nad Slovani, da se za svojo pravice poganjajo, te pravice zovejo sanjarske; pet vrstic knsneje bi paradi italijansko rovarsko drhal opravičili in o njej pravijo, „da ona je tista velika večina Tržaških prebivalcev, ki v Avstriji spodbija vsakakoršno gospodstvo kacega naroda, ki na postavni in pravični poti dela, da hi vsi narodi avstrijski bili popolnoma enaki". Kako se to vežo? In koliko enakih fraz se nahaja v pomeniei. Prekanjeni Lahoni so jih le zato zastavili, da bi sedanje ministerstvo, ki Slovanom ni ravno prijazno, lože oslepili, češ oni imajo taiste nasprotnike kakor nemški ministri na Dunaji.
Politični razgled.
Od vlade neodvisni listi so zelo nezadovoljni z novoimenovanimi c. k. namestniki; vsakako je nova namestitev znamenje sedajnosti in prihodnosti: birokrati in vojaki so pooblaščeni „liberalnoga" ministerstva.
Več časnikov je pripovedalo , da sc je naša vlada pri ruski pritožila zarad tega, ker Rusija kaže simpatije za česke „agitacije" „VVien. Abdpst." pa pravi, da ta vest ni istinita, kakor tudi ona ne, da bi bil kardinal Antone li na Beuslovo pismo o papeževi alokuciji odgovoril.
Na Dunaji je imelo nekaj nemškega „edinega ljudstva bratov" zadnjo nedeljo shod v dvorani pri „Sperl-u", ktero navadno ne obiskuje posebno izbrano moralna dunajska družba. Po strahoviti zmešnjavi in viharnem govorjenji so tu sklenili, da pogubljujejo in obsojujejo razdelitev Nemčije in izvrženje Avstrije iz nje, ktero nemštvu avstrijskemu nevarnosti dela, da se tirja zedinjenje nemške domovine, da se nemško vprašanje le reši z ozko zvezo s socijalno demokracijo. Celo nemški listi smešijo ta shod in vrtoglave sklepe teh raznih malo zrelih ljudi, izmed kterih je eden djal: „ljubi Rog se ne da izprositi za nemško edinost, zdaj nam pa hudič pomagaj ".
Iz Češkega naznanjajo, da sc popisujejo po nekterih krajih koliko imajo posamezne cerkve in kapelice premoženja. Zakaj? je lehko ugeniti.
K taboru „na Šaldah" pri Mladi boleslavi na Češkem se je bilo sešlo več kakor šest tisoč ljudi. Osem policijskih komisarjev je stražo stalo na potu na „Saldo". Vkljnb temu je ljudstvo svojo zastavo na Saldo spremilo in slavo-klicalo historičnim pravicam češkega naroda.
Kakor pri nas Slovencih, tako tudi na Poljskem, kakor je videti, čedalje bolj spoznavajo, da jo dosedanje ravnanje poljskih državnih poslancev duševnemu in materijalnomu stanju le kvaro napravilo. Skoro vsi poljski časopisi pišejo za spremembo dozdanje politike in ožo zvezo s Cehi. Zadnje uemško strelčevanje na Dunaji, pri kterem se je jasno pokazalo, kam cis-lajtanski zdaj na krmilu stoječi nemški politikarji merijo, pripomoglo je mnogo, da v Galiciji nezadovoljstvo z vladajočo stranko narašča. „Gaz. Nar." piše o G iskro vi napitnici začenši s Heine-tovim izrekom za moto: „Ni-sem Rimljan, nisem Slovan, nemški osel sem" —in pravi: „Minister naj bi ne prisesal na nemško kulturo, nemške kulturo baš ni, če se s tem ne mislijo tisti nemški uradniki, ki uradnijo in šolo nemčijo. Kultura je splošna lastnina, ne samo nemška . . . Počakajmo, prišla bo mačja bolezen v podobi češkega in poljskega vprašanja". „Dziennik Pozn." priporočevajc spremembo dozdanje politike pravi: Ostro zatiranjo na Češkem in mrtvo za-stajanje samoupravne in narodne organizacije v Galiciji sto podobni kakor dve strani ene medalije . . .". „Przegl. pol." pravi, da kakor je vladno zatiranje na Ogerskem Magjarom samostojnost rodilo, tako bode na Češkem.— 0 dunajski najnovejši nemški politiki pri strelskem shodu pravi „G. N.": Ćelu in Slovenci so vedno protestovali zoper nemško-avstrijsko edinost. Nam ni bila nič mar, ker Galicija ni spadala v nemški „burni". Zdaj pa o Avstriji kot nemški državi govoriti je zasramovanjo tudi Gnlicije .... Meternih, Rah, Smerling in (! iskra so zastopniki ene iste sisteme. . . . Ker Slo vanje vidijo, da jih de-našnja ustava ne more sistemo nemčevanja varovati, da celo, ker vidijo da je lehko ta ustava orodje za nemčevanje, zato so upirajo tej ustavi". — „l)z. Izdutolj in odgovorni vrednih Jliiinu Tomšič
Lwowskiu tirja naravnost, da naj poljski državni poslanci svojemu poslanstvu odpovedo se in tako pravi o svojih delegatih in njihovi politiki: Gališki dr-žavniki so v toliko blato zabredli, da se sami ne morejo več iz njega i/ko. pati. Poljski delegati so se svojega dela sami prestrašili in pričakujejo zda| sodbo dežele iu zastopništva, da se bodo kakor grešniki svojih grehov spo. vedali in odpuščenja prosili. To je osoda vseli napibnencev, osoda tistih ljudi, ki niso hoteli slušati glasu opozicije, kterim jo besed zmenjkovalo, da bi opoziciji zabavljali, ki so si prizadevali jo spraviti ob veljavo, ter jo um čiti in se v ta namen posluževali naj bolj napačnih sredstev, naj bolj hm umnih zaplot?
Mestno zastopništvo v Pragi je sklenilo v seji .'5. avgusta, da pošlje k cesarju peticijo da bode sedež upravne avstrijske severno-zapadne železnice v Pragi ne pa v Reču,
Dobra priča zmerom većega nezadovoljstva na Hrvaškem je no-vica, da g. Zuvič , kovač nmogoimenovaiio pa malo hvaljene pogodbe hrvaš-ko-magjarske, ne more brez skrbi spati, temuč da ima od i), zvečer do 5, zjutraj pand'.irja pred vrati. Čudno mora pač že na Hrvaškem goditi se. če je že treba „vodnikom" policije in če že piše nemško-magjarski „Pest. LI." v svojem članku: „Na Hrvaškem se slabo vlada, po enih mestih sc celo ne vlada nič iu dežela je slabo zadovoljna . . . Vse politično življenje jo mrtvo, muuicipije otrpnene, in administracija je v rokah, ki ne veljajo za najboljše". „Pozor" omenjaje ta članek sklepa: toliko je istina, da slobode na HrvaŠkem ni, in da ni gotovo, če je razen gf. Pejačeviča in bar. haucha še kdo za tako pogodba, kakor jo sestavljena. Uradnikom ne verujte; oni so za vsako reč, ker so samo zase".
Ker so nekteri, sosebno poštanski listi pisali o slabi sodniji na Srbskem in verjeli izpovestjeni nekterih obsojenih morivcev srbskega knjeza, na primer o zapiranji zatožencev v klado pri preiskavah, preklicuje dunajska „W. A." te vesti in dokazuje, da Radovanovič, ki se je pritoževal, da je bil pri izpovestji posiljen, ni resnico govoril. Ravno tako zadnje oficijelne „Srbskc Novine" ostro polemizujejo z ogrskimi časopisi iu prote, da bo Srbija v druge menj prijazne razmere stopila z Ogrsko, ako magjarska vlada pusti srbsko sodnijstvo brez kazni črniti.
V o g e r s k o m deželnem zboru so posvetajo o brambovski postavi Odločno in krepko je govoril poslanec Klapka za brambovske postave predlog, češ da se mora na njeni podlagi s časom izciminiti ogerska armada. Tudi Perczel je govoril za osnovo. Ker se boje da se v prihodnje hoče opoziciju-nalna stranka debatam odtegniti in tako zbornico za glasovanje nezmožno storiti, pozvali so Deakovci svoje privržence, kterih mi v zboru, telegrafično v Pešto, da bi potrebno število dopolnili.
O uporu na Bolgarskem se poroča „Pol.u iz Turn-Severina, da punt raste, da so uporniki dobro oboi oženi ter daje upanje većega vspeha. V bitji pri Sistovu je palo 72 Turkov. Turki so 1!) Holgarom, kteri se pa upora niso vdeležili, glevo porezali, in te glave potem v vrečah zavezane v Ruščuk paši poslali. Diplomacija si prizadova mnogo za zadušenjo upora. Avstrija, pišejo, ima nalogo posrodovati med Bolgari in Turki.
V Trstu je italijanska drhal požgala po vseh kavarnah in javnih lokalih 2. t. m. staro „Presse", zarad nekega karakteričnega pa bolj zasluženega kakor lepega imenovanja te drhali, ki zoper Slovence divja. — Kakor se „Laib. Ztg." piše, nameravajo (menda od vlade) dozdanjo mestno in okolčino stražo pomnožiti in „Elizabetbataljon" imenovati, kar bo mestno tržaške očete grozno jezilo.
V Italiji se pripravljajo važne stvari. Republikanska in reakcijonar-ska stranka štejete svoje moči in ljudi. Prva šteje na Mazzinita, druga na razvedenost in slavoblepnost princa Ilumberta, kterega bi rada prej ko prej na prestol posadila. Francoska vlada se boji, da bi italijanska redna vojska Rima ne napadla.
Nov ukaz ruskega carja zapovedujo na ruskem Poljskem nabiranje vojaških novakov. Na 1O0O moških pride 4 do 5 vojakov. Za tisoč rubeljev se mogO posamezni odkupiti.   Nabiranje traja od 12. oktob. do 14. novem.
Anglijski parlament se je 31. jul. razišel. V svojem poročilu pravi kraljica, da se v Evropi ni nikjer bati vojsko. Zadovoljno tudi povdarja, da zarad irskega upora ni nobene duše več zaprte.
Vstaja na Kreti še zdaj ni zadušena, dasi si Turki že tako dolgo prizadevajo in dasi so že tolikrat po svetu poročili da so se uporniki udali. Grške ladijc Kretanco prcskrbljcvajo z orožjem, strelivom in prostovoljci. Komaj je verjetno, da turška država z vso močjo, ki jo ima na suhem in na morji, ni mogla do zdaj, v treh letih teh hrabrili, pa od vseh strani z morjem zaprtih otočanov zopet v pokorščino spraviti.   Turčija je na slabih nogah.
Na Španjskem so je novih uporov bati; posebno se ni zanašati na mornarske častnike.
Prošnja do slovenskih pisateljev.
Ker nameravam sestaviti pregled vseh slovenskih glediških iger — izvirnih ali prestavljenih na slovenski jezik — prosim vse pisatelje, kteri imajo kako igro v rokopisu, da mi blagovole naznaniti popolni naslov igi" do 16. avgusta t. 1. da se more vvrstiti v ta pregled
V Ljubljani 4. avgusta 1808.
Josip N o 11 i, odbornik dram. društva.
Dunajska borza od 5. avgunta.
5*/0 metaliko  08 H. 50 kr. Kreditnu akcije 211 a. 70 kr.
5"/« motalikei: obresti v maji in nov, 58 11.70 London 113 fl. 65 kr. !>"/„ narod, poBojilo  «2 (1. 70 kr. Srobro   lil U. &0 kr.
18C0 drž. posojilo  84 11. 80 kr. Cekini   D fl, 40«/lo kr.
Akcijo narod, banke  71)1 fl, — kr.
Tinkar flduard Jiuiilč
Laitaiki: Dr. Jož« \ omi jak hi drugi.