PoMnturadMM
<iha)a
v Cetovcu — Enchetnvngsor! Klagentort	Po*ame:n) ):vod t.SO Ut., mesoina naroinina S Httngov
P.b.b?^
Letn)kXXV)i!.
Celovec, petek, 9. marec 1973
SPORAZUM O M!RU V VIETNAMU
zdaj dobi! še mednarodno jamstvo
Prizadevanja za ukinitev sovrai- do samoodtočbe kakor tudi iskreni "osti irt vzpostavitev miru v Vietnamu so konec minulega tedna dosegla svoj zaključek v Parizu, kjer so na mednarodni konterenci zunanji ministri 12 vlad v navzočnosti 9lavnega tajnika Združenih narodov podpisati sklepni dokument o miru v Vietnamu. Ta zdaj v Parizu Podpisani dokument velja kot mednarodno jamstvo za januarja letos sklenjene sporazume o Vietnamu, torej z drugimi besedami: mir v Vietnamu je tudi mednarodno zajamčen.
Mirovni sporazum v bistvu ustreza prizadevanjem in temeljnim nacionalnim pravicam vietnamskega
tjedstva, kot so neodvisnost, suve- sporazuma. Na splošno pa poudar-
'enost, enotnost in nedotakljivost Vietnama ter pravici prebivalstva
Izpadi proti Slovencem
imajo povsod isto fašistično ozadje
V poslanski zbornici v Rimu se je več kot sto leti do nasilnega razpusta Prejšnji teden začela razprava o b- slovenskih' prosvetnih društev in u-
slovenske šole ter preganjanja slovenskih šolnikov in sploh Slovencev v dobi fašizma. Poudaril je, da je
snutku zakona za ureditev slovenskega šolstva v Italiji. O osnutku je že prej razpravljala poslanska komisija za šolstvo, vendar samo na po-ročevalni ravni, ker je predstavnik "ebfašistov v tej komisiji nasprotoval, da bi o njem razpravljali na Zakonodajni ravni in bi potem lahko odpadla ponovna razprava v poslanski zbornici.
Neofašisti pa so tudi med razpravo v poslanski zbornici pokazali svoj obraz, ko so med govorom na komunistični listi izvoljenega slovenskega poslanca Škerka začeli besno
riČati in zaliti poslanca, ko je fa- prenehala dajati podporo šovinistič-,'stom očital, da so hudo oškodovali nim organizacijam, kajti ta sredstva
neodvisnosti in izboljšanju stikov med državami.
Po letu 1962, ko so bili podpisani laoški sporazumi v Ženevi, je to prvič, da je tako veliko število evropskih držav odločalo o azijskem problemu. Toda med takratnim in sedanjim .odločanjem" je bistvena razlika. Takrat v Ženevi je Francija iskala alibi za svoj neuspeh v Indo-kini ter prevrgla krivdo na Ameriko, ki je potem nadaljevala na višji ravni francosko politiko. Pariz je čisto nekaj drugega: potrdil je spoznanje, do katerega sta prišla neposredna protagonista — Hanoi in Washington — in vsi posredno prizadeti, namreč, da je Vietnam vojaško nerešljiv problem. Zato je rešitev treba iskati po drugi poti, po poti pogajanj.
To pa seveda velja tudi za nadaljnji razvoj vietnamskega vprašanja. Kajti zgrešeno bi bilo misliti, da so s podpisom sporazuma o miru razrešena tudi že vsa protislovja Južnega Vietnama. Nasprotno. Pravo reševanje se bo šele začelo, toda za razliko od razmer, ki so v ,	. tej deželi nastale po svoječasni
stanov popolnega p.,tahjančevan,a	konferenci, bo tokrat to
želji po miru lin zboljšanju stikov med vsemi državami sveta.
V sklepnem dokumentu je izrecno poudarjeno, da podpisnice a-radno priznavajo in strogo spoštujejo temeljne nacionalne pravice vietnamskega naroda, to je neodvisnost, suverenost, enotnost in o-zemeljsko nedotakljivost Vietnama ter pravico južnovietnamskega naroda do samoodločbe. Podpisnice so se obvezale, da bodo spoštovale ta sporazum. Zaradi trajnega miru v Vietnamu pozivajo podpisnice vse države, naj strogo spoštujejo določila tega
jajo, da je sporazum velik prispevek k miru, samoodločbi, narodni
reševanje potekalo brez neposrednega tujega vmešavanja, se pravi,
moralna In materialna škoda nepre- med Vietnamci samimi. Ravno to
cenljiva In da je nihče ne bo mogel nikdar povrniti. Prav tako je podčrta) tudi velik doprinos Slovencev v antifašističnem boju.
Na koncu svojega govora je poslanec Škerk pozval parlament in
pa je tisto, kar narekuje dosti večje upanje, da bo reševanje privedlo do takih rešitev, ki bodo sprejemljive za vse prizadete.
Pariz je na poti do končne pomiritve v Vietnamu vsekakor zgodo-
'n Se škodujejo slovenski narodnostni skupnosti. Obnašanje neofašistov je btlo tako divje, da je grozila že nevarnost fizičnega spopada, zato so morali redarji poskrbeti za ustrezno Pomiritev duhov.
Povsem drugače so nastopili govor-ntki drugih strank. Tako je na primer demokristjanski poslanec Rausa Pozitivno ocenil zakonski osnutek ter mjavil, da je treba končno urediti po-'?2aj slovenske šole in šolnikov. Socialistični poslanec Moro pa je poudaril dolžnost italijanskega parlamenta, da reši vprašanja, katerih re-*'tev se že predolgo zavlačuje, za-radi česar so prizadeti pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v mliji. Opozoril je, da obveznosti Ita-'Je do slovenske narodnostne skupnosti izhajajo iz ustavnih določil in m mednarodnih pogodb. Posebej pa ^ dejal, da se socialistična stranka Zavzema za celovito zaščito slovenske *nanjšine.
Posebno obširno je o problemu go-vpril komunistični poslanec Škerk, /.Je uvodoma omenil, da je zakonit osnutek prišel v poslansko zbor-n*co šele po dolgih letih pričakovanj m bojev ter posredovanj pri šolskih, PohtiČnih in vladnih oblasteh. Orisal ^ Bgodovnski razvoj sloven. šolava od ustanavljanja prvih šol pred
vlado, naj bi se lotili zakonskih pred- črnski mejnik. Če ne zaradi tolikih logov za celovito zaščito slovenske drugih vzrokov, potem že zaradi
Hkrati pa je zahteval, naj b. vlada ^ v°:	^ .^° V.etnamo, na
^	.	podiagi sedanjih sporazumov po
90 letih prvič spet znašli v položaju, ko v njihovi domovini ne bo tujega vojaka.
bi morala biti namenjena za zaščito, ne pa na škodo narodnih manjšin.
JVAK4 ODLOČITEV
pri občinski volifvab
Odločali se bomo v smislu našega načelnega gledanja, da sta enakopravnost naše narodnostne skupnosti in mirno sožitje v občini in deželi zagotovljena le ob sodelovanje in skupnem prizadevanju vseh demokratičnih sil, ne glede na jezik in svetovnonazorno gledanje.
Q Zato bomo povsod tam, kjer se je v dosedanjih izkušnjah izkazato, da je merodajna večinska stranka pripravijena upoštevati in zagovarjati prisotnost in pravice siovenskega prebivalstva tudi v občinskem svetu, nadaljevali ter izpopolnjevali aktivno enakopravno sodelovanje v taki občinski stranki s tem, da jo bomo odločno podprli tudi na letošnjih občinskih volitvah.
Q Povsod tam, kjer so se od nekdaj in zlasti ob lanskih jesenskih dogodkih ne glede na strankarsko pripadnost združili vsi nemški nacionalisti proti našim pravicam ati pa so večinske stranke pri postavljanju kandidatov iz strahu ali previdnosti prezrle prisotnost slovenskega prebivalstva, bomo združili vse svoje sile v krajevni domači listi in skrbeli da bo prišlo čim več odločnih, razgledanih rojakov v občinske odbore.
# Raznolikost krajevnih in političnih razmer tako ponekod narekuje in opravičuje tudi različne odločitve, se pravi, da pride v nekaterih občinah nujno tudi med našimi ljudmi do različnih pogledov in stališč do posameznih volilnih strank in skupin. V taki politični diferenciaciji moremo videti izraz zrelosti našega človeka, seveda s pridržkom, da kakorkoli pogojena in utemeljena raznoličnost stališč glede podpore posameznih volilnih strank in skupin ne izključuje potrebne akcijske enotnosti v zadevah skupnih narodnostnih interesov.
Kakorkoli že se odločimo, vedno mora imeti naša odločitev za glavni cilj, da krepi tiste stranke in skupine, ki dajejo jamstvo, da bodo v novem občinskem odboru upoštevale prisotnost in enakopravnost slovenskih obcanOV.	)i volilnega ratgiava
Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
Po seji podkomisije ..manjšinske komisije"
V ponedeljek 5. marca je na Dunaju zasedala podkomisija tako imenovane ,študijske komisije za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem" ali — kakor jo nekateri bolj kratko in po zgodovini njenega nastanka tudi bolj pravilno imenujejo — komisije za krajevne table. Zasedanja so se z malimi izjemami udeležili vsi člani glavne komisije, posebno močno so bili zastopani razni izvedenci. Razumljivo pa so tudi tokrat manjkali predstavniki obeh osrednjiih slovenskih organizacij, kajti slej ko prej velja soglasni sklep reprezentativnega zbora več kot 50 odbornikov in krajevnih zaupnikov, da koroški Slovenci v taki komisiji ne moremo sodelovati.
Na tokratnem zasedanju je šlo predvsem za pojasnitev pojmov, kaj je manjšina, kako je mogoče ugotoviti njeno moč in naselitev in kaj so upravni oziroma sodni okraji, kot jih določa člen 7 državne pogodbe. Za vsa ta vprašanja so izvedenci pripravili svoja strokovna stališča, pri čemer so upoštevali tako mednarodnopravne kakor tudi notranjeavstrijske vidike.
Kolikor je razvidno iz časopisnih poročil, so med drugim ugotovili, da je manjšina odnosno narodnostna skupnost etnična skupina, ki jo odlikujejo različne posebnosti, med katerimi je jezik le eden izmed znakov; med nadaljnje znake spadajo skupno pokolenje, skupne kulturne svojstvenosti, zavest skupnosti in prizadevanje za ohranitev narodnostne skupnosti. Večina strokovnjakov je bita mnenja, da je ,vindiš" slovensko narečje, zato je tudi vse tiste, ki so se pri ljudskem štetju opredelili za kakršno koli kombinacijo z .vindiš", treba prišteti k Slovencem. Glede odstotka, ki naj bi služil kot podlaga za izvajanje manjšinskih določil, so strokovnjaki opozorili, da tozadevno ni nobenega mednarodno rabljenega merila (s tem so jasno izpodbili argumente, na katere se je sklicevala Avstrija pri dosedanjih manjšinskih zakonih) ter so navajali različne številke od 5 do 20 odstotkov. Posebno ugotavljanje manjšine strokovnjaki bolj ali manj odklanjajo, ker menijo, da za izvedbo določil člena 7 zadostujejo podatki ljudskega štetja. Pač pa mora biti ljudsko štetje v ta namen izvedeno po kri-
terijih, ki so manjšini naklonjeni; takega ljudskega štetja pa v Avstriji doslej še ni bilo. Tudi za izvedbo določila o dvojezičnih napisih so po mnenju strokovnjakov uporabni podatki ljudskega štetja, vendar je treba poleg tega upoštevati tudi še druge objektivne in subjektivne vidike. Pri tem so se stališča strokovnjakov močno razhajala predvsem glede priznavalnega načela kot podlage za reševanje manjšinskih vprašanj, nasprotno pa so si biti povsem edini v tem, da morajo biti kriteriji za izvajanje člena 7 že vnaprej ^manjšini naklonjeni" (miinderhei-tentreundlich).
Kaj resnično novega torej seja podkomisije ni prinesla. Pri ugotovitvah strokovnjakov, ki pa skoraj v nobenem vprašanju niso prišli do enotnih pogledov, gre pogosto za precej podobna ali sploh enaka stališča, kot smo jih koroški Slovenci že vedno zastopali in na njih gradili tudi svoje zahteve in predloge za reševanje odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti.
Za 4. april je predvidena spet seja celotne komisije in tedaj bodo imeli glavno besedo politični predstavniki.
) v	Naša skrb na celotnem dvojezičnem ozemlju mora biti:	a
! Čim več naših zavednih ljudi v občinske odbore !

9. marec 1973
Naše tjudstvo ne naseda več
ziobnim poskusom razdvajanja koroških Siovencev
.Korotan je čuden svef — !e Upa ima hramov cvet." Ta ironična prapodoba veiikega ijudskega tribuna Franceta Grafenauerja morda nikdar ni bita tako resnična, kakor Je dane:. Kar ni hrastovsko pobarvano, kar ni .čisto" v smisiu nemfkonacionainega .ko-roHva", kar ni nemško — na Koroikem nima prostora! Tako je treba razumeti pogrome na dvojezične napise !an:ke jeseni, tako tudi vso trenutno gonjo proti zavednim ko-rofkim Siovencem, ki jim očitajo neiojainost in izdaj:tvo domovine.
To je poudari) predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ko je zadnjo nedeijo govori) na .Koroškem večeru" na Jesenicah. O prireditvi obširneje poročamo na drugem mestu — op. ured.
V svojem govoru je predsednik ZSO ugotovit, da je z ztobno taktiko, po kaieri zaveden Stovenec ni domovini zvest, uspeto razdvojiti Stovence na zavedne in tako imenovane .vindišarje", ki so jih gojiti in snubiti od štetja do štetja, dokter jih pri zadnjem tjudskem štetju niso kar absorbirati in jih prišteti k Nemcem, hkrati ko so hinavsko našteti tudi nekaj sto Stovencev več. tn zdaj trobijo v svet: pogtejte našo širokogrudno in humano manjšinsko potitiko — Stovenci so od zadnjega tjudskega štetja celo narasti in to za cetih 1500 na nekaj več kot 15.000. Pri tem pa ne povedo, da zadnje tjudsko štetje z absorbiranjem tako imenovanih vindišarjev v resnici izkazuje najnižje števito stovensko govorečega prebivatstva.
tn že gre stara preizkušena taktika naprej: spet detijo in razdvajajo koroške Stovence v neiojaine, domovini nezveste ievičarje — titokomuniste na eni in v iojaine avstrijske Stovence odnosno Avstrostovence na drugt strani. Toda tokrat jim ne bo uspeto. Naše tjudstvo je to igro spregtedato in ne naseda več. To je pokazat zbor nad 500 odbornikov in krajevnih zaupnikov stovenskih narodnih organizacij, ki je odktonit sodelovanje koroških Stovencev v komisiji, katero so izsitite nemškonacionatne site v stremtjenju po na-datjnjem ztobnem barantanju z živtjenskimi interesi stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Predsednik ZSO je naglasit, da ta sktep ni ost proti vladi, marveč je naperjen proti tistim sitam, ki hočejo s to komisijo torpedirati po dotgotetnih naporih končno obtjubtje-ni pričetek reševanja odprtih vprašanj med pristojno vtado in prizadeto manjšino. Prav tako pa naš apet za pomoč na matični narod in njegovo državo ter naša zahteva po internacionalizaciji nista izraz naše neio-jatnosti do države, v kateri avtohtono živimo nad 1300 tet, marveč sta posledica povsem resnih groženj in tizičnih izgredov proti varnosti življenja in imetja našega tjud-stva.
.To naj bo nedvoumno povedano predvsem tistim, k) nam očitajo neiojainost in izdajstvo. Sicer ne čutimo potrebe, da bi poudarjati svojo iojainost, saj jo izpričujemo s svojim deiom dan za dnem. Ker pa nas pozivajo, da tudi formaino izpovemo svojo domovinsko zvestobo, tu pred matičnim narodom izjavijamo: Koroški Stovenci smo vedno biti in hočemo ostati iojaini državijani
avstrijske repubiike, napram kateri kakor ostaii državijani izpoinjujemo vse obveznosti in doižnosti. Pri tem samo žetimo, da bi nam tisti, ki nam očitajo netojalnost, ne delati totiko težkoč in potiskati našo tojatnost na rob potrpežtjivosfi in znosnosti.
Ko poudarjamo svojo iojainost in zvestobo državi, pa hkrati prav tako zavestno izjavijamo svojo narodnostno in kuiturno povezanost z matičnim narodom. Z njim nas vežejo isti jezik, ista kuitura, ista zgodovina, iste trpke izkušnje in ista težka doživetja — ne samo izza dobe pred 500 ieti v skupnih kmečkih uporih, marveč tudi v komaj minuti dobi v skupni veiičastni narodnoosvobo-ditni borbi proti skupnemu sovražniku, nemškemu okupatorju. Zato je samo razumijivo, da se ob poskusu ponovnega nemškonacio-naiističnega naskoka na naše pravice zatečemo k matičnemu narodu, ko smo že 17 iet zaman čakaii na razumevanje in zboij-šanje."
Zato z vso odtočnostjo zavračamo očitke — je poudarit dr. Zwitter — da baje nismo izčrpati vseh možnosti, da bi rešiti naše probteme znotraj avstrijske države. Ztasti
Ribičič
novi predsednik SZDL
Prejšnji teden je bit za novega predsednika republiške konference Socialis-tične zveze delovnega ljudstva Slovenije izvoljen Mitja Ribičič, ki je na tem pomembnem družbenopolitičnem položaju nasledil Janeza Vipotnika, kateri je — kakor smo v našem listu že poročali — postal direktor ljubljanske Radiotelevizije.
Novemu predsedniku SZDL čestitamo tudi mi, saj ga poznamo kot odkritega prijatelja koroških Slovencev še iz časov narodnoosvobodilne borbe in iz povojne dobe, ko je na raznih visokih položajih vedno pokazal veliko razumevanje za naše težnje in potrebe. Zato smo prepričani, da se bo tudi v novi funkciji zavzemal za to, da bodo zamejski Slovenci deležni podpore matičnega naroda v svojem boju za obstoj in vsestranski razvoj.
pa zavračamo take očitke s strani tistih, ki so vseh teh 17 tet načrtno preprečevati vsako znosno, kaj šete pravično rešitev. To so isti krogi, ki nam očitajo netojatnost, matičnemu narodu in Jugostaviji pa odrekajo .moraino pravico", da bi se zavzeta za koroške Stovence, češ da je s sito tikvidirata in pognala nemško manjšino iz svoje zemtje. Tudi v tej smeri je treba stvari enkrat postaviti na pravo mesto: kočevskih in banatskih Nemcev ni izgnaia Jugosiavija, marveč so sami zapustit) svoje kraje skupaj s poraženo nacistično vojsko, v koiikor jih niso že prej preseiiii ttaiijani in ziasti Nemci sami.
Še prav posebno pa nimajo pravice igrati sodnike nad vojnimi dogodki osebe in sile, ki so v sktopu nacistične vojske zakrivite nepopisne ztočine nad našim tjudstvom: da omenimo te zverinski umor Peršmanove družine v kapetški občini, strašanska mučenja v Begunjah, kruto obešanje 100 nedotžnih tatcev v Frankotovem za vsakega ubitega Nemca ter grozotno pobijanje in sfretjanje nad 7000 mtadincev in prebivatcev Kragujevca.
.Ce torej kdo iahko govori o ,prastrahu' — potem smo to Stovenci! in vendar ne že-iimo nič drugega kot pravice, ki nam gredo. Žeiimo samo priznanje prisotnosti in enakopravnosti našega ijudstva na avtohton! zem-iji. Žetimo ohraniti svoj jezik, svojo pesem, svojo kuifuro. Žeiimo, da bi Koroška prenehata biti čuden svet, kjer ima še tipa hrastov cvet, da bi postaia dežeia, v kateri bi — ne v smisiu Perkonigove zami:!i nenaravnega preraščanja hrasta in tipe v eno drevo — po!eg hrasta bujno puhteia, sveže ze-!ene!a in žiahtno dehteia domača koroška stovenska iipa! Želimo živeti v miru in v ptemenitem soočenju medsebojnega kuttur-nega in gospodarskega prizadevanja z narodom sosedom, ker smo prepričani, da je samo tako mogoče graditi tepšo in srečnejšo bodočnost na Koroškem in v širšem prostoru Atpe-Jadran.
Zato pozivamo vse demokratične site na Koroškem in v Avstriji, da z nami vred rušijo umetne pregrade med sosednima narodoma, ki jih postavljajo nemški nacionatisti z odrekanjem pravic in enakopravnosti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem in z netenjem sovraštva v času, ko so s tehničnim razvojem končno padte naravne meje visokih Karavank.
Da bi nas v tem prizadevanju za dosego naših pravic in za čim večje zbiižanje med narodi podprti tudi vi, dragi rojaki, je danes naša iskrena prošnja. Predvsem pa se vam in preko vas vsemu matičnemu narodu prisrčno zahvatjujemo za dosedanjo pomoč in zavzetost, ki nas krepita v naši veri, da v svoji težki borbi nismo sami, marveč ste z nami v! — siovenski narod in vsi jugosio-vanski narodi!"
O&to^er /dMS&egd /et% ??: pri-Mese/ /e eMegg	Mgpgdou
Mg s/ofCMS&O MMM;MMO :M CMCgg Maj/m;'!//? iz/vK^ov nemškega Ma-c/oMa//ztMa Mg NoroI^CTM po VOpM, grwpg^ fat/i začetek a&cije, &/ ;e MeposredMo naperjena prot: s/ofen-s&i etnični s^apnosfi Mg jažnetn Korošcem. OZ?e avstrijski opozicijski stranki, /jat/ska (OVP) in svobodnjaška (TPO), skapaj z nemško MgcroMg/rsdČMZMM orggMrzgnjg-MM Mg če/g s koroškim 7/eimat-d/eMsto?M, sta orggM/z/rg/Z zbira-"je podpisov zg re/erendam, ki Mg; p/ sproži/ .tajno /M demokratično" agotav/janje manjšine. Akcija traja že nekaj mesecev /M pred kratkim je koroško /M avstrijsko časopisje pr/ges/o najnovejše podatke o števi/a z^rgM:'/? podpisov. Zbra/i Mg; /v jib že 76.300 Zg tisk posede; nag/aša, da porMeMZjo zbra-nZ podpisi že skoraj tretjino vo/i/-nib gprgvZčeMcev Mg Koroškem.
Nekoč so v v4wtrZ;Z g/asno ZM od/oČMo zagotovi/i, dg Mg Koroškem ZM v Avstriji MZ MgcZsfov ZM dg gre samo zg s&gpZMZco pregretih /jadi. Ce/o aža/jeni so bi/i, ker jib je Mg ostgM^e nacizma opo-zorZ/g jagos/avija ob zgd. proti-s/ovenskib Zg prorZ;ggos/ovgM. dogodkih. /M kaj MgM! potr;g;e, dg gre prZ akciji .Karntner Vo/ksbe-
gehren" (koroški re/ereMdgw) tadi zg osrgMe^ MgcZzrMg, ki ?Mg porgz /eta 7943, o/^sod/rg vsega sveta po ^OMČgMZ drggZ s^etovMZ vo;MZ ZM derMo^rg^ZČMZ rgzvo; v z!vstrZ;Z v zgdM;Z/r dve/r desef/erjZ/) MZ rMoge/ do žZveggf Ng; MgvederMO sgrwo d-oe gvrorZtgrZvMZ potrdZivZ tegg
dejsrvg. ylvs^rZ;'s^Z zvezMZ ^gMc/er dr. PrgMo XreZs^y ;e o/< zZ?ZrgM;g podpZsov Zz;'gvZ/; ,5g; to ;e Mg;-čZsfejše /?Zr/er;evs^o g/gsovgM;e. ZgčeteZ? ;e vse/e; rg^seM.' Mg;pre; Moče;o i/oveMcev, potew so protZ tg;Z?M de/gvcerM ZM MCMgdorMg se zgČMe spef pro;Z ŽZdow" /DZe Pres-se, d./3. MOverM^rg 7972). Drggo potrdZfev ;e Mg^gzg/g Aoroš^g .Vo/^szeZfgMg" (g/gsZ/o gvstrZjs^e /;gds^e strgM^e), &o ;e 23. /e/^rggr-;g /etos jgvMostZ s^oročZ/g Mg;Mo-ve;se podg?Z:e o stevZ/g z/^rgMZ/? podpZsov. 7fot ZMgčZ/MOst ;e rrred drggZw zgpZsg/g, dg ;e /<Z/o sgtMO v o/dvMZ /t^ocZjgM z^rgMZA 7732 podpZsov.
ZgpgMg te o/^čZMe, ^Z dg;e pod-
pZsMZ g^cZ;'Z vso podporo, pg do/^-ro pozMgrMo Zz čgsg rgz/?Z;'gM;g dvojezZČMZ/? tg/*e/, sg; ;e /'Z/ edeM MgjporMerM^MejsZ/? vodZ; tegg dZv;g-M;g ZM se gg ;e ce/o sgw gde/ežZ/. VZtgs /esse pg MZ ZMgM sgrwo po teMr. PZ/ ;e MgrMreč tgdZ MgcZst, ^Z se ;e po vo;MZ pre/evZ/ v socZg/Zstg
ZM ;e prgvo Pgrvo po^gzg/ še/e /gMS^o ;eseM.
Ne g/ede Mg to se ozr/?Mo še Mg Me&g; podgt^ov, &Z Podo v ;gSMe;-ŠZ /gčZ prZ^gzg/Z vso g^cZ;o. XoM-servgtZvMZ ^oroš^Z e/eweMtZ so v zgdg;e?M čgsg vedMO pogdgr;g/Z, dg ?Morg;o spor o^o/Z dvojezZČMZP tg-Z?e/ ZM MtgM;šZMS^Z pro/r/erM reševg-tZ prZzgdetZ prePZvg/cZ — NorošcZ. PrZ te; g^cZ;Z pg so se .ZzMeverZ/Z" svo;eM!g Mgče/g. Že decetM&rg /gMZ so MgMrreč gstgMovZ/Z, po/eg &oroš-^egg odPorg, ^Z s&r/d zg podpZsMO g^cZ;o, še odPor Mg ZgorM;egvstrZ;-s^erM. PZMZ ;e postg/ sedež tegg od-Porg, ^Z Zwg MgzZv .MgdstrgM^gr-s&Z*\ v M;ew pg sode/g;e že 73 MeMM&oMgcZoMg/ZstZČMZP orggnZzg-
cZ;, &Z s^rPZ;o tg^o zg zPZrgM;e podpZsov ^ot tgdZ zg MtgterZg/MO podporo ^orošPe?Mg NeZ?MgtdZeM-stg. NgcZoMg/ZstZČMg g^cZ;g PPO ZM O VP ;e tore; prestopZ/g meje 7čo-roš^e ZM s&gšg zgjetZ tgdZ drgge gvstrZjs&e zvezge deže/e.
/Ve sgmo Aoroš&Z 5/oveMcZ — tgdZ gvstrZ;s/;g v/gdg sgmg je zg-če/g dvomZtZ v verodostojMost te Zg podo/mZ/? g^cZj, predvsem pg v verodostojMost oddgMZP podpZsov. A"gže, dg /?Z se DgMgj rgd ZzogMZ/ mg/verzgcZjgm z zPZrgMjem podpZsov ZM gporg/d „te/ejoMS^ZP Zme-MZ^ov". ŽvezMg v/gdg je Mgmreč sporočZ/g, dg prZprgv/jg Mov zg-^OM o re/ereMdgmZP, ^Z Po sZcer zmgMjšg/ sedgMjo Pvoto oddgMZP podpZsov s 30.000 Mg 70.000, todg tZ Podo morg/Z PZtZ overov/jeMZ prZ Motgrjg. 7*o sevedg MZ pogodg or-gggZzgtorjem PorošPe gPcZje, PZ so MgmergvgMZ gprep zvezMe v/gde ozMgčZ/Z Pot .Mgdg/jgjZ MeprZjgzMZ gprep v/gde, gperjeM prot/ Poroš-PZ stvgrZ". Žgto Po po poročZ/ZP tZsPg gPcZjg zg zPZrgMje podpZsov Mg /forošPem ZM drggod trgjg/g /e še trZ tedge Zg se Po PoMČg/g Me-posredgo pred oPčZMsPZmZ vo/Ztvg-mZ.
DgšgM Nečgp (Delo, Ljubtjana, !. 1?7S)
„Te!efonski imenik'
postROKaDSveru
KARTUM — Konec minulega tedna je mednarodno javnost pretresla akcija palestinske organizacije „Črni september". Pripadniki te organizacije so vdrli v veleposlaništvo Saudske Arabije v Kartumu ter^ ugrabili skupino diplomatov, od katerih ' so tri ubili, druge pa zadržali kot talce, da bi od sudanskih oblasti izsilili letalo, s katerim bi lahko zbežali iz dežele. Pozneje so se ugrabitelji predali oblastem ter bodo postavljeni pred sodišče kot zločinci. Acija je naletela na odpor tudi v arabskih deželah, kjer poudarjajo, da podobne akcije dajejo Izraelu v roke ..strelivo, s katerim odvrača pozornost od svojih strašnih zločinov" in jo preusmerja na Arabce. V sporočilu, ki ga je baje objavila omenjena palestinska organizacija, pa je rečeno, da je bil ubiti ameriški odpravnik poslov v Kartumu (namreč eden od ubitih diplomatov) glava ameriške obveščevalne službe CIA na vsem tem območju.
HANOI — Severnovietnamska agencija VNA je objavila poročilo, v katerem navaja, da so saigonske oblasti zadnje tedne na skrivaj pobile več tisoč političnih jetnikov v juznovietnamski pokrajini Nham Bo. Ribiči iz Čau Haja so namreč našli na kupe trupel, ki jih je morje naplavilo na otok Hon Roi. Trupla so bila oblečena v črne jetniške obleke, z vsemi pripadajočimi znamenji jetnikov iz saigonskth zaporov. To ie dovolj jasen dokaz, da je sai-gonska vlada ukazala politične jetnike prepeljati na odprto morje in jih tam na skrivaj pobiti. Ta zločin je groba kršitev pariških sporazumov o premirju v Vietnamu.
PARIZ — Zadnjo nedeljo so bile v Franciji parlamentarne volitve, pri katerih so levičarske stranke dosegle lep uspeh, medtem ko je vladna stranka utrpela hud poraz. Ker pa francoski volilni sistem predvideva volitve v dveh delih, bodo francoski volivci morali v nedeljo še enkrat na volitve. Medtem ko je pri prvih volitvah za izvolitev poslanca potrebna absolutna^ večina, zadostuje pri drugih volitvah navadna večina glasov. Levičarske sile, ki bodo v nedeljo nastopile združeno, imajo s svojo zmago v prvem delu volitev sicer dobro izhodišče, vendar pa je pričakovati, da bo vladna stranka obdržala oblast s tem, da bo sklenila koalicijo z drugimi desničarskimi in sredinskimi skupinami. Največji uspeh pri nedeljskih volitvah je zabeležila KPF, ki je dobila več kot 5 milijonov glasov, za okroglo 800.000 več kot pri zadnjih volitvah. Skupni delež vseh levičarskih skupin znaša 47 odstotkov. Nasprotno pa je vladna gaulistična stranka nazadovala od 37,7 na 34,5 odstotkov.
PEKING — LR Kitajska si zelo prizadeva, da bi čimprej prišlo do tesnega sodelovanja z Ameriko. V tej zvezi je vsekakor zanimiva vest, da je predsednik kitajske vlade Ču En Laj pripravljen obiskati Ameriko, kakor hitro bi med Washingtonom in Pekingom navezali popolne diplomatske stike in izmenjali veleposlanika.
ŽENEVA — Na vsem svetu živi okoli 11 milijonov gobavcev; največ jih je v 37 deželah Afrike in Azije. Registrirali so sicer štiri milijone bolnikov, od katerih pa jih je le tri milijone deležnih zdravstvene oskrbe. Pomagati jim skušajo razne organizacije, ki marsikje štejejo za uspeh že to, če dosežejo, da gobavci ne kupujejo veČ .zdravil" pri raznih vračih, marveč se zaupajo strokovnemu osebju. Velik napredek je že v tem, da tako bolniki kakor njihovi zdravi svojci doumejo, da gobavost ni .kazen bogov", marveč bolezen, ki se da tudi zdraviti.
LJUBLJANA — Za svojo osnovno dejavnost kakor tudi za ostale dejavnosti (študentska posojila, študentski domovi, štipendiranje, investicije itd.) je imela ljubljanska univerza lani na razpolago sredstva v višini 34,162.872 dinarjev, to je za dobrih 10 milijonov ali 42 odstotkov veČ kot v letu 1971.
PEKING — Šef kamboške države No-rodom Sihanuk je zahteval od Amerike, naj takoj opusti intervencijo v Kambodži. Američani se morejo z vsem vojaštvom umaknit' iz Kambodže in nehati podpirati phnom-penško vlado ter ji pošiljati vojaško pomoč. Miru v Kambodži ne bo težko doseči, je menil Sihanuk, če se bo Amerika nehala vmešavati v khmerske zadeve. V državi bo spet zavladal mir, kot nekdaj, zato zahtevam, da Nixonova vlada spoštuje pariški sporazum.
SKOPJE — V Makedoniji bodo iz posojila, ki ga daje Jugoslaviji Sovjetska zveza, zgradili dve termoelektrarni — Skopja in Oslomej. TE Skopje bo imela jakost 220 megavatov, njena proizvodnja pa bo znašala več kot milijardo 200 milijonov kilovatov električne energije. Obratovati ho začela leta 1976.
y. marec 1973		Štev. 10 (1598) — H
		
Nekaj pripomb k predavanju
o sedmem členu avstrijske državne pogodbe
Koroško društvo pravnikov je prirediio dne 20. februarja v Celovcu predavanje pod nasiovom .Prispevek k raziagi čiena 7 državne pogodbe 1955". Predavate)), dvom) svetnik dr. Raif Unkarf, vi-!ok uradnik v uradu koroške deieine viade in ugieden pravnik, je u-vodoma poudari!, da so dogodki ianske jeseni hudo škodovati ugie-Koroške. Ugied Koroške v Avstriji in v inozemstvu je sicer važen, )o menii dr. Unkarf, važnejše pa je trenutno, da Korošci najdejo pravo *tai!šče v narodnostnem vprašanju. ..Maioga inteiektuaicev v tej debeti je, da pomagajo izobtikovati čim boi) objektiven in trezen odnos do dejstva, da živijo v te) dežeii že stoietja ijudje raziičnega etnič-"oga porekia in da to pogojuje pri nas kakor tudi drugod medsebojno opiajanje, toda vedno spet tudi konfiiktne siutacije."
Predavaieij je opozori) na ne-^oj vidikov manjšinskega vprašanja, ki niso pravnega temveč boij psihotoškega in socioioškega značaja. V ospredje svojih izvajanj )o postavil referent dejstvo, da zabita siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ni zgotj notranja ladeva Avstrije. Avstrija se je ob-vezaia napram štirim državam pod-Pisnticam Franciji, Veiiki Britaniji, Sovjetski zvezi in Združenim državam Amerike, da bo izpoiniia pogodbo. V primeru, da bi prišio med zavezniškimi in asociiranimi drža-Varmi ter Avstrijo do nesogiasij, je v 35. čienu državne pogodbe predviden postopek za poravnavo spo-'a. V tej zvezi je dr. Unkart poudari), da avstrijska državna pogodba iz ieta 1955 Avstriji ne naia-9a samo doižnosti, temveč ji ga-*antira predvsem državne meje in je * tem temeij države.
V kratkem zgodovinskem orisu jo predavatetj nakaza) povezanost probiemov manjšina, manjšinska zaščita in integriteta državnih mej, Povezanost, ki se izraža v nastanku sedmega čiena državne pogodbe. Povsem pozitivno moramo oceniti jasno besedo dr. Unkarta giede Varnosti državnih meja med Avstrijo in Jugostavijo. Omeni) je, da jo Jugosiavija s podpisom avstrijske državne pogodbe priiznaia tudi državno mejo; in ne samo to: v naslednjih ietih je skieniia z Avstrijo vrsto pogodb, ki potrjujejo priznanje meje, na primer sporazum o rnaiem obmejnem prometu, o mejnih prehodih za turiste, o obnovi zabiti jn vzdrževanju avstrijsko-jugo-siov. državne meje itd. Posebno vazen čien v tej verigi pa je pogodba ^ skupni državni meji iz ieta 1965, s katero Jugosiavija ponosno in 'zrecno priznava avstrijsko mejo s stanjem z dne 1. januarja 1938.
Podtikavanja in sumničenja o o-zemeijskih aspiracijah Jugosiavije napram Avstriji torej nimajo nobene osnove.
Prav tako pozitivno je mogoče zabeiežiti odiočne in kritične besede predstavlja giede Heimatdien-sta, ki ,s<i tasti pravico zastopati ves večinski narod*, čeprav more v smisiu društvenega prava zastopati ie svoje čiane. Med drugim je citira) tudi 2. čien pravi) Heimatdien-sta, kjer je rečeno: .Zweck des Karnfner Heimatdienstes ist die Starkung der Liebe und Treue zur Heimat Karnten und zum Vateriand
Osterreich, insbesonders der heimat-treuen Kratte in Sudkarnten."
K predavateijevi interpretaciji 7. čiena državne pogodbe tu mi mogoče zavzeti izčrpnega statišča, zato se bom omejii ie na nekatere točke:
Strinjam se z mnenjem, da mora veljati za raziago državne pogodbe načeio .bona (ides* — dobra vera (v iskreno voijo pogodbenih partnerjev), se pravi, da je treba raz-iagati pogodbo po njenem smisiu in ne formalistično, ter z mnenjem, da zahteva pogodba o zaščiti manjšine tako raziago, ki najboij odgovarja namenu zaščite.
Ne morem pa pritrditi reterentu v tem, ko označuje odjave od dvojezičnega pouka na ijudskih in gtav-nih šotah teta 1958 kot neke vrste .negativno ugotavijanje manjšine*, iz takega postavijanja bi se namreč daio skiepati, da so biii ieta 1958 odjavtjeni samo otroci staršev, ki se priznavajo k večinskemu narodu. Vsakemu poznavaicu koroških razmer pa je znano, da so tedaj pod močnim gospodarskim in (Daije na 5. strani)
Luci/an M -ŠMre^anc
umri v 73. /efu sfarosf/
Prej;?:;; teden ;e v starost/ 73 /er M?wr/ znan; s/ovens^Z s&/a-date/; a^adem^ Z.Kc/;an A/ar/ja terjane.
yl&adetn/& Z.Kc:;dM A/. Škerjanc je s svo;Zw /zret/no Aogat/m /n pomemRn/m s^/adate/;s^/w o/ntsom ter s svoj/m pedagoš^/m /r: /'K/'/Zc:s;:ČMw: de/om M več deset/et/; osrednja osebnost v s/oven-s^etn g/as/?enen; ž/v/jenja /n razvoja. Njegova stevZ/na kontoma Zn sZm/on/čna de/a sod/jo med najdragoeenejse dosežke s/ovens^e g/as-/'ene Msrvdrjd/nosrZ.
V oseRZ P. M. Škerjanca so RZ/Z zdražen/ s^/adate/j, p/an/st, dZ-r/gent Zn pe^/dgog Zn g/asRen/ /?Zsec. Njegov dsrvdrjd/r!Z o/<as je Zz-redno /<ogdt Zn razno/Z^, po/eg tega pd tad/ njegov: pedagoški de/ež obsega po/sto/etno oRdoRje, medtem &o je ^ot d/r/gent Zn &ot p/an/st s^r/^e/ zd pre/Zvdnje s/ovens&e g/as/: ene Msrvdrjd/nosrZ v evrops^Z prostor.
RZ/ je s/ovens^Z s^/adate/; v Mdjg/oR/jem pomena regd pojma Zn oRenem prvZ resnZčnZ Evropec v modem/ s/ovens^Z g/asRZ.
Osebnost, Z?Z je več ^ot po/ sto/etja Zzpopo/njevd/d Zn RogdtZ/d s/ovens^o ^a/tarno zd/:/dJnZco, ostaja pos/ej pr/sotna /e se v daRovn/R s/edeR, RZ j/R je zapastZ/a v zvočnZR Zn ResednZR ZzpovedZR.
Avstrija in Jugosiavija
pripravtjata sporazum o sodeiovanju na področju kutture in vzgoje
Za konec tega meseca pričakujejo skierritev avstrijsko-jugosiovan-skega sporazuma o sodelovanju na področjih kuiture in vzgoje. Vprašanjem, ki jih bo v tej zvezi še treba urediti, je nedvomno veijat tudi
Gradiščanski Hrvati v številkah
Pred nedavnim smo v našem !istu objavili nekaj števiičnih podatkov, kakor jih ie dežetni tiskovni urad navede) na podiagi ijudskega Štetja )eta 1971 na Koroškem. Medtem je avstrijski statistični urad objavi) podatke ljudskega štetja 1971 tudi za Gradiščansko ter povzemamo po glasitu gradiščanskih Hrvatov .Hrva-tske Novine" nekaj zanimivih ugotovitev glede občevalnega jezika.
Pri ljudskem štetju leta 1971 so na Gradiščanskem ugotovili skupno 271.119 prebivalcev, od katerih jih ie kot občevalni jezik navedlo nemščino 241.254, hrvaški jezik 6.600, kategorijo nemško-hrvaško je navedlo 15.740 in kategorijo hrvaško-nemško 2.165 oseb; poleg tega so našteli še 21 prebivalcev s hrvaško-madžarskim in 7 oseb z madžarsko-hrvaškim občevalnim jezikom.
Za primerjavo navaja glasilo gradiščanskih Hrvatov tudi tozadevne podatke iz leta 1961: takrat je bilo na Gradiščanskem še 23.813 oseb s hrvaškim občevalnim jezikom, nasprotno pa samo 1.867 prebivalcev z nemško-hrvaškim ter 2.414 prebivalcev s hrvaško-nemškim občevalnim jezikom. Nadaljnjih deset let prej, torej pri ljudskem štetju 1951, pa je bilo 15.729 oseb s hrvaškim, 3.828 z nemško-hrvaškim in 14.782 s hrvaško-nemškim
občevalnim jezikom.
Ob upoštevanju vseh navedenih skupin je bilo pri ljudskem štetju leta 1971 na Gradiščanskem 24.533 oseb, ki so kot občevalni jezik navedle hrvaščino samo ali v kakšni kombinaciji. Deset let prej jih je bilo še 28.094, leta 1951 pa celo 34.339. Ob teh številkah se gradiščanski Hrvati povsem upravičeno sprašujejo, kje so vzroki, ki so privedli do takega razvoja. Naravno
to gotovo ni, marveč gre — podobno kot pri nas na Koroškem — za pojave, ki postavljajo Avstrijo in njen odnos do narodnostnih manjšin v dokaj dvomljivo luč. Po eni strani je to praksa, ki se je poslužuje Avstrija pri ljudskih štetjih in ki je vse prej kot manjšini naklonjena; po drugi strani pa še najrazličnejše oblike očitnega in prikritega pritiska, zavajanja in zapeljevanja, da niti ne govorimo o neštetih vrstah diskriminiranja in zapostavljanja, kar vse vpliva na zavest pripadnikov narodnostne skupnosti.
Posebno značilen primer na Gradiščanskem je občina Vorištan. Še leta 1961 je bilo od skupno 2382 prebivalcev le 733 takih, ki so kot občevalni jezik navedli samo nemščino; leta 1971 pa je od 2325 občanov bilo že 2.022 „čistokrvnih" Nemcev. Ali so Hrvati v Vorišta-nu v zadnjih desetih letih vsi pomrli ali pa so pozabili svoj hrvaški materini jezik, vprašuje glasilo gradiščanskih Hrvatov. .Kdo je ta človek, ki je zastrašil naše ljudi, ali kaj so bili vzroki, da je rezultat izpadel tako negativno v Vorištanu? Dobro vemo, da nam bodo takoj, odgovorili, da ima v demokratični državi vsak človek pravico, da se svobodno izjavi. Gotovo. Toda ravno v primeru Vorištana se nam zdi, da tukaj ni bila na delu svobodna volja marveč nekaj drugega. To pa je tisto, kar se ne da tako lahko zbrisati iz sveta — namreč odkrita ali prikrita gonja in hujskanje proti našemu jeziku."
Take ugotovitve pa so ob .dejstvih", ki jih avstrijska ljudska štetja ugotavljajo glede jezikovne pripadnosti, upravičena tudi še za mnoge druge občine tako na Gradiščanskem kot na Koroškem.
obisk avstrijskega ministra za prosveto in kuituro dr. Freda Sinowat-za, ki je ta teden bivai v Jugosiaviji na povabilo čiana zveznega izvršnega sveta Trpe Jakovievskega.
Obisk ministra Sinowatza je traja) štiri dni, program pa je bii prirejen tako, da si je gost poleg pogovorov, ki jih je imet s pristojnimi jugosiovanskimi funkcionarji, tahko ogiedai tudi razne zanimivosti ter kuiturne in umetnostne ustanove tako v Beogradu kakor tudi v Novem Sadu, v Zagrebu in v Ljubljani. Pri tem je bi) veiik poudarek na vzgojnih zavodih in kuiturnih ustanovah narodnostnih skupin, še posebej v Vojvodini, kajti tovrstna ureditev je deiežna priznanja tudi raznih mednarodnih organizacij ter bi — kakor je biio v zvezi z obiskom ministra Sinowatza poudarjeno v Beogradu — iahko nudita koristne izkušnje tudi Avstriji pri izpoinje-vanju tovrstnih obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe.
Giede predvidenega sporazuma o sodeiovanju na področjih kutture in vzgoje poudarjajo, da sta Avstrija in Jugosiavija sicer že skieniii okvirni sporazum, zdaj pa naj bi siediia še dveietna pogodba, ki bi obsegata konkretne obiike in akcije takega sodeiovanja. Ati bo v tem okviru končno rešeno tudi vprašanje medsebojnega priznavanja zreiostnih spričevai in diplom, še ni znano.
tONE SVETiNA	167
Luks je stikai po žepih svojih mrtvih znancev kakor *Nena in brskai po njihovih iistnicah. .Tudi majhne intor-"'scije so dragocene," je ponavijai WoKova navodiia. Kar zanimalo njega, je biio stotniku prekteto maio mar. ^b smrti mnogih je bii vesei — kakor zmeraj — da jo je srečno izvozit.
Z dobrim spremstvom so se povzpeti po krvavih sle-^sh v zadnji streiski jarek, kjer so vztrajati najboij zagrizeni Partizani do noči in se v varstvu teme umakniti v skaiovje. jarkom je jadrata jata krokarjev in kavk. Stotnik je avtomat in pomedi krokarja, ki se je ziba) nad naj-''žjim mriičem. Seveda ga je zgreši). Toda ob streiu se je V^Ščeča jata dvignita in se začeta nagio spreietavati nad kot bi se hudovaia, zakaj so jo zmotili pri pojedini.
V jarku je Luks pokazai stotniku in majorju nekaj mrtvih ^oditeijev-komunistov. Z nogo je preobrnit Pauiusa, zaiitega * strnjeno krvjo, in dejai:
.Ta pes mi je bii najboij nevaren. Prepričan sem, da
je že daij časa sumničit. Komaj sem krotii njegove dvo-"le.*
Eden izmed komandirjev je sionei, kot bi bii še živ, na ^zki bredi z nerpoi izpraznjenim šaržerjem. Krogta osfro-^ 'sica ga je biia zadeta v čeio. Suha, sparjena prst je bita Prepojena s krvjo. Zaudarjata je kiseikasto. Prevračati so "*d'če jn Luks je bii razočaran, ker med njimi ni biio nobe-
nega od obeh vosovcev in ker nobeden od poveijujočih ni imet ne torbice ne iistnice.
S skaiovja, kamor so piezaii gorski iovci, je sem in tja pade) strei, včasih pa so siišaii tudi ratai z vrha. Jata črnih ptic se je sedaj dvignita od ožarjenih sten. Biio jih je toiiko, kot bi se zbraie z vsega pogorja.
Na sedto so se vračali po drugi strani. Nekateri mriiči na obrobju rušja so imeli že izkijuvane oči in iznakažene obraze.
Vrniii so se na sedio. Stotnik je povedat Luksu, da ga bodo takoj postati s posebnim pismom k majorju Wol(u. Naroča) mu je, kaj naj mu pove, in da naj jih čimprej obišče.
Luks je pritrjevat in povzdigovat majorja do neba. Mimogrede je povedal nekaj tudi o gostitničarki Doris. Srečanja z njo se je najboij veseiii. Doris ga je biia namreč — ko se je brez posta potikat po mestu in okievai, aii bi se pridružit taboru beiih ali piavih — povezaia z Woi(om.
Kniecke je takoj uganit, da so Luksove namere z gostii-ničarko take narave, da ne bi biie všeč Wotfu. Zato ga je prizanesijivo pogiedai in dejai:
.Pripraviti ste nam imenitno zmago. Zato vam ne želim, da bi bita ta zmaga uvod v vaš poraz. Pri majorju bodite previdni in ne trudite se preveč okoii gostiiničarke. Tam so se stvari od ianske jeseni, ko ste odšti v partizane, žeto spremenite."
Luks ga je začudeno gtedat s svojimi begotnimi očmi in besede so mu obtičaie v griu. Njegova zgovornost je pojenjata. Tik ob poti na sedtu, kjer se je svet že prevesit, je iežata mrtva partizanka in ostekteneto strmeia v vejice macesna. Luks je ob pogtedu nanjo zaničtjivo ukrivit ustnice, obraz se mu je za spoznanje stemni). Stotnik je ujet ta izraz njegovega neugodja in dejat:
.Lahko si je predstavijati, zakaj se vam je ta zamerita.*
Obstat je in jo nekaj časa zamaknjeno gtedat.
Na pobočju, kjer sta tekla izpod sten k reki dva potočka, so zabobnele strojnice in zagrmete bombe. Ko so se spuščati proti kaverni povetjstva, je priteket kurir s sporo-čitom, da stotnikovi tjudje napadajo tehniko.
.Zanimivo bo gtedati, kako bodo izbezati jazbece iz tuknje."
Z naglimi koraki so se napotili za kurirjem. 2e med potjo je pokanje potihnito in zbati so se, da bodo prepozni. Po vijugasti stezi, ki je bita podobna stečini divjadi, so se vzpenjati ob potoku skozi zarasto goščavje, dokler niso zagtedati stapa, ki je z višine dreves šumet čez previsno steno. Desno od njega pa so videli ptoščad, kjer se je trto vojakov.
Preriniti so se skozi grmovje in se znašti na tiaku iz kamnitih ptošč. Pred razkrečenimi vrati, ki bi se sesute, če bi jih dregnit z nogo, je ležat mrtev psiček. Za potkrogom vojakov pa so zagledati gotogtavega starca, ki je stonet ob steni in držat roke kvišku. Podoficir, ki je vodit napad, ga je zastiševai in mu pritiskat na titnik cev pištote.
.Kaj se dogaja?* je rezko zavpit stotnik, ko je za kurirjem stopit na ptano.
Vojaki so obstati, povetjujoči pa mu je poročat, da so odkriti bunker terenca, verjetno prikritega obveščevatca, ki so ga pravkar nameravati ustretiti.
Stotnik je razpodit vojake. Od povetjujočega je vze-det, da so pri čiščenju terena nateteti na stezo, ki jih je pripetjata do skrivališča. Pot ure so obtegati bunker, iz katerega ni šinit noben stre). Ko so se najboij pogumni vzpeti na skato nad vhodom in zasuti vrata z granatami, jih je presenetit ta starec in jih začet zmerjati po nemško, nazadnje pa je stopit ven z dvignjenimi rokami.


Koroški večer na Jesenicah spet potrdi) močno vez sodeiovanja
V okviru vsakoletnih srečanj kulturnih in literarnih detavcev na Koroškem in Jesenicah je bi) v soboto 3. marca 1973 na Jesenicah Koroški večer, ki je ponovno potrdi) močno vez med Slovenci tu in onstran meje. Topot je nastop naših kutturnih detavcev na Jesenicah bi) največji, kar so jih dostej organizirati. Na prireditvi sta sodetovata dva pevska zbora, in sicer mešani pevski zbor SP .Bilka" iz Bilčovsa" in moški zbor iz Loge vasi, nadatje književniki Mi)ka Hartman, Valentin Polanšek, Stanko Wakounig in Andrej Kokot, večer pa je bi) povezan z otvoritvijo tikovne razstave Jožeta Boschitza iz Metlove.
2e ob prihodu na Jesenice je naše goste pričakata godba na pihata jeseniške železarne s predstavniki potitičnega iin kulturnega
Slovensko prosvetno društvo ..Bitka" v Bitčovsu vabi
na komedijo Vasiijeviča Nt-kotaja Gogotja
ŽENtTEV
v nedetjo tl. marca 1973 ob 14.30 uri popoidne in ob 19.30 uri zvečer pri Miktaviu v Bit-čovsu.
Ljubiteiji odrske umetnosti in vesetega razpoioženja prisrčno vabtjeni.
Odbor
Stovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni
vabi na Finigarjevo dramo v štirih dejanjih
NAŠA KR!
v nedetjo 11. marca 1973 ob 14.30 urt pri Vogtu v Št. Primožu.
Gostuje: Katotiško prosvetno društvo iz Šmiheta pri Ptt-berku pod režijskim vodstvom Stankota Vavtija.
Rojaki iz Št. Vida in oko-ttce prisrčno vabtjeni!
živtjenja občine Jesenice. Po prisrčnem sprejemu je predsednik ZOKPOS Jože Var) otvori) razstavo Jožeta Boschitza in goste povabi), da si razstavo v Delavskem domu ogledajo. Sicer ne bomo pisati ocene o razstavi mtadega slikarja, vendar naj povemo, da gre za nadarjenega umetnika, kar je bilo slišati tudi iz ust priznanih strokovnjakov. Jože Boschitz bo po razstavi na Jesenicah razstavljal še v Radovljici.
Glavna prireditev je bila v dvorani gledališča Tone Čutar, katero so napolnili ljubitelji koroške pesmi in besede. Na začetku je najprej zapel domači moški oktet, zatem pa je v imenu gostiteljev spregovoril Joža Varl, ki je v svojih besedah nakazal plodno sodelovanje med jeseniškimi kulturnimi delavci in koroškimi besednimi ustvarjalci. Pri tem je posebej naglasil enakopravno vključevanje zamejskih Slovencev v vseslovensko kulturno delo, kar je hkrati tudi potrdilo, da
V
Spominski pohod na Stol
Osmi pohod na najvišji vrh Karavank v spomin na junaško bitko Cankarjeve brigade pred 31. leti je sijajno uspel, saj se ga je v nedeijo ob lepem sončnem vremenu udeležilo okoli 700 planincev in bivših borcev. Tudi letos se je tradicionalni pohod na Stol odvijal pod pokroviteljstvom osrednjega slovenskega časopisa Dela.
Zbirališče je bilo v Valvazorjevem domu in v bližnji vojaški karavli. Seveda sta bili obe zavetišči mnogo premajhni, da bi sprejeli takšno množico ljudi, zato so se številni planinci v nedeljo zjutraj iz doline povzpeli proti Stolu in se tako rešili mučnega prenočevanja v omenjenih dveh postojankah. Nepregledna kolona pod vodstvom gorskih reševalcev se je vila proti Prešernovi koči na Malem Stolu. Večina navdušenih planincev se je povzpela tudi na bližnji Stol. V Prešernovi koči je vsak udeleženec dobil izkaznico s posebno izdelanim žigom za ta pohod. Tisti, ki so bili prvič na tem pohodu, so prejeli bronaste, za tretjo udeležbo srebrne, za petkratni vzpon pa zlate značke.
Nedaleč od Prešernove nove koče je bila ob spomeniku prvoborca Jožeta Kodra, ki je padel ravno na tem mestu, spominska slavnost, na kateri

pojem enotnega slovenskega kulturnega prostora dobiva tudi praktično osnovo. Ob koncu svojih izvajanj je govornik prosil predsednika ZSO dr. Francija Zwittra, da spregovori o trenutni narodnopolitični situaciji na Koroškem. Njegova izvajanja objavljamo na drugem mestu našega lista.
V pevskem delu je pod vodstvom Stanka Černiča najprej nastopil moški pevski zbor iz Loge vasi. Zbor je pri publiki našel izredno topel sprejem in to ni čudno, saj je pel izključno Kernjakove pesmi. Tudi mešani zbor .Bilke" iz Bilčovsa, ki je pel pod vodstvom Valentina Kapusa, je enako navdušil s svojim prav tako koroškim sporedom. Med nastopi zborov so recitatorji jeseniškega gledališča in filmski igralec Miha Baloh brali pesmi navzočih avtorjev. Le-te so gostitelji zadržali še na Jesenicah in jih v nedeljo popeljali v Vrbo in Do-slovče, kjer so si ogledali rojstno hišo Prešerna in Finžgarja.
Med 17. in 24. marcem bo na cetovškem sejemskem razstavišču S. strokovni sejem gastronomije in turizma .Gost 73". Zanimanje za to razstavo je iz teta v teto večje, kar je seveda razumtjivo, če upoštevamo, kakšno važno vtogo igra pri nas turizem.
Hkrati z naraščanjem števita obiskovatcev raste tudi števiio raz-stavtjatcev. Letos se je prijaviio toiiko razstavtjatcev, da je zmanjkato prostora na razstavišču, tako da mnogo podjetij ne bo mogio raz* stavtjati. Gastronomska razstava, ki je bita prvotno regionatnega značaja, ima danes že mednarodni sioves. Na ietošnjem sejmu gastronomije in turizma bo razstavtjato 227 razstavtjatcev, kar je za 39 več kot tansko teto. Skupno bodo zastopati 609 podjetij iz 22 držav, tz Avstrije bodo zastopane vse zvezne dežete, najbotj pa razumtjivo Koroška s 127 podjetji. Med tujimi državami vodi Zahodna Nemčija s 104 podjetji, nakar stedijo: ttatija s 46, Francija s 2$ ter Švica s 23 podjetji.
Posebnost tetošnjega sejma v haii 12 na sever, koncu razstavišča bo razstava pod gestom „Gost in oprema za prosti čas", na katerem so-detuje 41 razstavtjatcev. Razen tega bo sejem nudit še mnogo drugih zanimivosti od stroja za umivanje posode pa do raznih začimb in živi). Najbotjšo informacijo pa posreduje seveda obisk prireditve, katero si vetja vsekakor ogtedati.

Železna Kapla
je pozdravil udeležence ter nekdanje soborce na Stolu Franc Konobelj-Slovenko.
Osmi spominski pohod na Stol je bil eden najmogočnejših. Med številnimi navdušenimi planinci je bil tudi zastopnik Slovenskega planinskega društva v Celovcu. Kljub ogromni u-deležbi in zimskim razmeram ni bilo na pohodu nobenih zapletljajev.
Minuli teden je nenadoma umrl 88-letni Franc Boltežar, p. d. Vivodov oče v Lobniku. Na zadnji poti na kapetško pokopališče, so ga poleg svojcev in sorodnikov spremili tudi številni znanci in prijatelji iz bližnje in daljne okolice.
Življenje Vivodovega očeta je bilo eno samo trpljenje in prizadevanje za ohranitev slovenskega življa na Koroškem. Ker je bil po naravi človekoljuben in blag značaj, je že v prvi svetovni vojni na italijanski fronti prišel navzkriž s svojim predstojnikom, ki ga je zasačil, ko je streljal v zrak namesto po sovražnikih. V drugi svetovni vojni se je že marca 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Partizanske edinice so obiskale njegov dom
skupno 150-krat. Sele koncem vojne so fašisti posumili, da sodeluje s partizani, pri katerih sta bili tudi njegova hčerka Mar)ica-Majda in nečakinja Amalija-Tatjana. Takrat so Vivodovega očeta skupaj z ženo in tremi sestrami izselili. Tudi druga Vivodova hčerka Jerčka je bila izseljena, hiša pa je ostala dot-go časa prazna. Hud udarec za Vivodovega očeta pa je nedvomno bila nasilna smrt njegove nečakinje — partizanke Tatjane, ki je tik po prestani drugi svetovni vojni padla pod kroglo angleškega zasedbenega vojaka.
Občina P!iberk-Bistrica pripravijena na občinske voiitve
Na zadnjem sestanku ožjega pripravljalnega odbora za volitve v združeni občini Pliberk — Bistrica je bil potrjen končni in temeljito pripravljeni program Enotne tiste (EL lista 4).
Smernice volilnega programa so zbrane v sedmih točkah: 1. napredek v gospodarstvu, 2. delo v domačem kraju, 3. pospeševanje tujskega prometa, 4. enake pravice in dolžnosti vseh občanov, 5. mirno sožitje obeh narodov, 6. skrb za mla-
dino, 7. Informacije o perečih problemih občine in konstruktivno sodelovanje z vsemi, ki se trudijo za lepšo bodočnost naših občanov.
Naša lista je nadstrankarska, po načrtu napredna in v svojem delu neodvisna! Naši kandidati so že na delu in bralce naših časopisov v občini Pliberk — Bistrica prosimo, da bi nam pomagali vsak na svoj način za dosego čim boljšega uspeha pri teh, za nas tako pomembnih volitvah!
Ob odprtem grobu se je od zaslužnega prosvetaša, ki je že od ustanovitve leta 1908 bil član ka-pelškega prosvetnega društva, poslovil predstavnik SPD .Zarja" Mi-hej Kuhar, v imenu Zveze koroških partizanov pa njen predsednik Kart Prušnik-Gašper. V kratkem nagovoru je osvetli) lik tega velikega slovenskega rodoljuba, ki ni samo spoznal potrebo boja proti krivičnemu in barbarskemu režimu Hitlerjeve Nemčije, temveč tudi spodbujal borce za svobodo v vztrajne bojevnike za lepšo in pravičnejšo bodočnost. Življenje in delovanje pokojnega Vivodovega očeta pa naj bo vsem za vzor v boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Blagi pokojnik naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Stotnik Kniecke si je ogledal starca in mu velel:
.Obrnite se k meni in spustite roke!"
Starec je ubogal. Stotnik se je radovedno zazrl v njegov od sonca ožgani obraz, naguban in razoran kot gorovje, v katerem je bival, in poraščen kot okolica skrivališča. Razkuštrani, že osiveli lasje so mu padali na čelo in poplesavali v vetru. Bil je stok in za spoznanje upognjen. Koščeno telo so nosile trdne noge. Oči so se mu lesketale kot sivo modro jutro nad gorami. Brez strahu se je zazrl v stotnika, ki ga je radovedno vprašal:
.Kdo ste in kaj delate v tej votlini?"
Starcu se jeza še ni skadila. .Povejte mi, kdo ste vi in s kakšno pravico preganjate starca, ki vam nič noče," mu je zabrusil v čisti nemščini s porurskim naglasom.
Ker ga je Kniecke, presnečen nad njegovim predrznim odgovorom, jezno ošinil z očmi, je starec dodal:
.Samotar sem. Tu prebivam že petnajst let in mi ni mar, kaj se dogaja v dolini, kaj imajo ljudje med seboj."
.Od česa pa potem živite?"
.Od človeške neumnosti," je odvrnil starec ravnodušno.
.Kako to mislite? Zdaj vas ne razumem več."
.Živim od vojne."
,Od vojne živimo tudi mi."
.Toda jaz živim na drug način. Petnajst let že pobiram jeklo in železo po bojiščih Soške (ronte, pa se prav nič ne pozna."
.Potem je res, da živite od človeške neumnosti," se je nasmehnil stotnik, ki mu je bil starec všeč. Segel je v žep in izvleke) cigaro. .Prosim, vzemite!"
Starec je stegnil koščeno roko in vzel ponujeno cigaro. Prav dobro je poznal ljudi, zato je vedel, da je s stotnikom že vzpostavil človeško razmerje in da se mu ni treba bati. S strani je nekajkrat ošinil Luksa z nezaupljivim pogledom. To je opazil tudi stotnik in vprašal agenta:
.Luks, ali poznate tega moža?"
,Ne, gospod stotnik. Slišal pa sem zanj. V brigadi so govoriti, da nekii čudak samotari pod sedlom in da mu ni preveč zaupati."
.Če je tako, dragi mož, potem nam oprostite. Zmotili smo se in pomotoma razbili vaše zavetišče. Saj veste, danes tičijo pod zemljo samo tisti, ki vedo, zakaj se skrivajo."
.Ubili ste mi psa," je dejal starec očitajoče. Sklonil se je k živali in jo pobožal po okrvavljenem smrčku. Bilo mu je zelo hudo.
Stotnik ga je začudeno gledal, ko je nežno božal psa. Tudi v njem se je zganilo usmiljenje.
.Žal mi je zanj. Tudi jaz imam rad pse. Če bo mogoče, vam bom priskrbel drugega."
.Pes je popadel vojaka," je dejal ogorčeno vodnik, ki je vodil napad, da bi opravičil svoje ravnanje.
Čez nekaj časa sta se starec in stotnik menila kot prijatelja. Stotnik je razgnal vojake in tudi Luksa je poslal na poveljstvo. Od nekdaj so ga zanimali samotarji, posebno pa se je čudil tistim, ki so se pred ljudmi umaknili visoko v gore in živeli tiho, trdo, samotno življenje v okolju, ki je bilo pri srcu tudi njemu. Tudi v Alpah, kjer je bil pred vojno vojak, je slišat za samotarske starce. Nekaj jih je tudi poznal. Toda nihče mu ni bil tako všeč kakor ta kleni čudak izpod Krna.
Vstopila sta v njegov od bomb raztreskani brlog, kjer je še vedno smrdelo po eksplozivu. Zunaj je žgalo sonce, v skalni votlini pa je bilo hladno. S kratkega hodnika sta stopila v izbo, vklesano v živo skalo.
.Med prvo svetovno vojno je bilo tu poveljstvo avstrijskega divizijskega štaba."
tzpred kaverne se je odpiral razgled na vso dolino Soče, noter do Kobarida in gora nad njim. Skozi vejevje drevja pa sta videla konico Krna. Tod se je vlekla pred
dvema desetletjema fronta. Starec je pripovedoval stotniku, da se je tu boril kot avstrijski vojak. Dve leti je pre-ležal v okopih, pasel uši, obvezoval rane, naskakoval z bajonetom in stradal. Sodeloval je pri kobariškem preboju Soške fronte, kjer je padlo dvajset tisoč Italijanov. Ni še pozabil, kako so rjoveli, padali in bežali v brezumnem strahu pred smrtjo. Tod so ležale gore mrličev, ki so jih zakopavali noč in dan ...
Stotnik ga je z zanimanjem poslušal, ker se je tudi njegov oče boril na Soški fronti ter je otrokom večkrat pripovedoval o italijanski kanonadi in življenju pod zemljo, v kavernah.
Starec je sedel k ognjišču in s trskami naglo zakuri! ogenj, ki je razsvetil temačni prostor in vdahnil vanj novo življenje. Stotnik pa se je razgledoval po zakajenih stenah-V enem kotu je stala iz grobih desk zbita postelja, ob njej miza, blizu vrat kamnito ognjišče in ob njem police.
S starcem sta sedla vsak na eno stran ognja, kadila in se pogovarjala, kot bi se bila že davno poznala.
.Všeč so mi ljudje ki ljubijo gore, občudujem pa posebno tiste, ki se ne bojijo živeli samotno, čeprav je to največji greh zoper našo družbo. Pravzaprav je to odkrit upor zoper našo noro civilizacijo," je modroval stotnik.
Starec je z zanimanjem spremljal njegove besede; V očeh se mu je vžgal smehljaj.
.Menda imate prav. Sit sem bil sveta, iz katerega prihajate. Do grla in čez glavo! Življenje se mi je zagnusilo; da bi si ga bil sam vzel, če se ne bi bil spomnil na ta raj pod krnskimi vrhovi. Kadar se človek preveč zanima za svet ljudi, je slep za lepoto narave. Ko pa se zagledaš v gore in naravo, uzreš v njej samega sebe. In kdor najde sebe, t<* znova najde pot do ljudi. Do tistih redkih, ki jim to ime še pritiče."
Pliberk
Pred nedavnim smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Nonči vasi Jurija Trampuša, p. d. Božičevega očeta iz Doba. V 75. !etu starostti ga je smrt nepričakovano iztrgala iz naše srede in prizadejala Božičevi družini in sorodnikom veliko žalost. Velika množica Pogrebcev je bila prepričljiv do-^°z, kako priljubljen in spoštovan <6 bil pri domačem ljudstvu.
Jurij Trampuš se je rodil pri Božiču v Dobu. 2e kot mladenič je mora) trdo prijeti za delo. Ko je bil štor komaj dvajset let, se je smrtno Ponesrečil njegov oče. Moral je Prevzeti Božičevo kmetijo, na kateri je pametno in napredno gospodaril. Zadnja leta je živel v Pliberku v novi hiši, ki jo je zgradil Pred leti, njegov sin pa nadaljuje tom, kjer je prenehal njegov oče.
Značilno za Božičevega očeta je, da je bil zaveden pripadnik slovenske narodnostne skupnosti in zelo napreden kmet. Dolga leta je bil občinski odbornik občine Blato, u-stanovitelj Kmečke gospodarske zadruge, deset let njen predsednik ter aktiven član Slovenskega prosvetnega društva .Edinost".
Pogrebne svečanosti je opravil prelat Zechner ob asistenci številnih duhovnikov iz sosednjih župnij. Ob odprtem grobu se je poleg prelata Zechnerja poslovil od pokojnika tudi pliberški podžupan Mirko Kumer in se mu zahvalil za njegovo dolgoletno delo v občini Blato; domači pevci pa so mu v slovo zapeli v srce segajoče pesmi žalostinke.
Pokojnega Božičevega očeta bomo ohranili v lepem spominu, žalujočim svojcem pa velja naše iskreno sožalje.
Radiše
Čahorče - Kotmara vas
Pred nedavnim je Folti Beguš v Čahorčah praznoval god in 92. rojstni dan. Slovesnosti za dvojni praznik so se udeležili tudi nekateri odborniki domačega SPD in posojilnice.
Folti Beguš, po poklicu zidar v pokoju, se je rodil 12. februarja 1882 v Šmarjeti pri Kotmari vasi. Leta 1910 se je poročil z Nežo Kazianko in imel z njo 8 otrok. Danes stanuje v Čahorčah v hišici, ki si jo je sam zgradil. Rad se spominja na mlada leta, ki so bila kljub težkemu življenju polna zanimivih trenutkov. Zelo se mu je vtisnilo v spomin kresovanje v Šmarjeti, na praznik Cirila in Metoda. Dobro se spominja, ko so 1. 1908 začeli graditi kotmirŠko šolo in 1. za tem popravljati cerkev in župnišče. Ob tej priložnosti sta s tesarjem starim Vahom na cerkveni stolp pritrdila zvezdo in to dejanje naznanjala z veselimi vriski. Prav posebno pa je ponosen, da je v Celovcu poleg drugih znamenitih stavb pomagal graditi tudi mestno gledališče.
Jubilantu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Nekaj pripomb k predavanju
o sedmem členu avstrijske državne pogodbe
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pust je za nami. Prav nobeden se ni hotel poročiti, verjetno bi vsi hoteli ostati samci. Ker se nismo nič ženili, zato smo igro se učili.
Radiški prosvetaši so nas na pustno nedeljo zopet vabili v društveno dvorano pri cerkvi. Udeležba pri *gri ,,Lažizdravnik" je zopet poka-^aia, da res radi prihajamo na prireditve na sončne Radiše, saj smo Zasedli dvorano do zadnjega kotička.
Domači godci so za uvod zaigrali Polko, nakar je tajnik domačega prosvetnega društva Tomi Ogris pozdravil navzoče. Naši fantje so nadaljevali z veselimi vižami; srbele so nas pete in radi bi se zavrteli ob njihovih zvokih, a zaradi pomanjkanja prostora to žal ni bilo mogoče, hlato so nastopili igralci z igro, ki so Jo zelo dobro podali. Nasmejali smo se do solz in to skoraj ob vsaki besedi. Ne bomo posebej ocenjevali mladih igralcev, vendar moramo priznati, da so odlično reše-yali vsak svojo vlogo. Po prvem dejanju je Stanko Wrulich recitiral svojo pesmico o ..Domišljavi Hanzelj-
novi ženitvi". Nato pa sta nastopila naša najmlajša — Anica in Daniel Wrulich iz Zgornjih Rut in nam pokazala „pustno korajžo" z deklamacijo o .pustu".
Po drugem dejanju pa so nam naši fantje zopet zaigrali nekaj poskočnih viž. Ker so nas srbele pete, smo jo po prireditvi zavili v gostilno k .Taverju", kjer smo jih lahko tudi popraskali.
Dom v Tinjah vabi na
TEČAJ ZA EMAJL! RANJE
hi bo od sobote 10. marca
15.	ure do nedeije 11. marca
16.	ure. Cena za penzion 35 in za študentke 60 šiiingov; materiai se posebej obračuna.
psihološkim vplivom tudi številni slovenski starši odjavili svoje otroke od dvojezičnega pouka. Zato se iz števila tedanjih odjav in sedanjih prijav k dvojezičnemu pouku ne da sklepati na število pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Ker ti negativni družbeni vplivi še vedno obstoje, ni mogoče reči, da sedanja rešitev dvojezičnega šolstva odgovarja državni pogodbi po .črki in duhu*.
Slovenski jezik pred uradi in sodišči je po mnenju predavatelja dopuščen predvsem zaradi tega, da pripadniki manjšine ne bi bili zapostavljeni ali prikrajšani v njihovih pravicah zaradi .jezikovnih ovir*. Tako pojmovanje bi resda narekovalo zgolj .primerne olajšave", kakršne je predvidel člen 66 senžermenske mirovne pogodbe. Člen 7 državne pogodbe pa zagotavlja širše jezikovne pravice kakor senžermenska pogodba ter daje pravico do uporabe slovenskega jezika pred uradi in sodtišči tudi tistemu pripadniku manjšine, ki popolnoma obvlada nemški jezik.
Odpadnžšfvo - čio veš&a fragrecfi/a
Jakob-Petelin Gallus Iz Celovca vab) na
KONCERTE
17.	marca ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah
13. marca ob 11.30 url v farni dvorani v Železni Kapli
18.	marca ob 19.30 uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Spored: 1. Kantata .Ustoličenje karantanskega kneza" Z. Koroška v pesmi in besedi
V t/o/očfMe#! fZr&g se s strgpe#:'#:/ ZzPgJZ prof;
S/ovence?w, prof;' $/ofg#o#? sp/o# Z# prot/ vsem, ^Z so vs%; zg z#os#e ot/nose z vzAo^/o#!, vedno spet po;gv/;g gpo&ojf#Z g/gv#oso/s%i d/re^tor /n #gče/-#/& p/Z^erš^egg „Gre#z/g#<//?eZ#:g" A"gr/ 5tM^ov#/^. 7*g-&o ;e poz/#!: 7977 ngpgde/ ce/o dnngjs^egg ^gr<//#g/g Aon/gg, &er se ;e /e-tg drz#// pr/zngt/ Po/jg^o#! do#:o-v/ns^o prgv/eo v Zg/?od#Z Po/js^Z; prgv tg^o Zz svoje ./MŽHO&oroš&e perspe^t/ve" pg je zg/?od#o#e#M&Z v/gdZ oč/tg/ rgzprodgjo ZVe#!ČZje, Z?er je #gvezg/g stZ^e zg gre-d/tev rgz#!er s Po/js&o, prvo žrtv/jo HgcZstZčne ggres/je.
Kdo pg je tg Stg^ov#/^? Z.Zstg/Z s#:o v $fgriZ) čgso-pZsZZ? Z# Mg/ete/Z #g njegovo Z#:e, &o je s/gž/?ovg/ v Šr. /g^o/nt v Požg. Letg 7946 je o#!enjenZ ^rgj o/ns&g/ tcdgnjZ ni/nZster Ne/mer. člo/s^g ndgd/ng #!g je zgpe/g sg#:o v nemške#! jezZ^g. Ce/ovš&Z Vo/^swZ//e je tedgj zgp/sg/, dg so otrocZ /rote/Z zgpetZ tgdZ s/ovens^o pese#!, vendgr so se vgje zg s/ovens&o petje zde/e gčZte/jg itg-&ovnZ^g /*gje preveč zg#!gdne. Tg&egg očZt^g Stg&ovnZ^ nrendg nZ prenese/ ter je poročZ/o o#!e#jewegg /Zstg ozng-čZ/ /?ot .čZsto /gž". V do&gz je ce/o zgp/sg/; .Dg Zc/? mgfter/Zc^erseZts te/Z?tt von Pgrntner S/otoenen g/<stg#!-#!e, Zst zZtZerter Zngr/J/ #!e/?r g/s g&sgrd."
Vo/&swZ//e #!g je tedgj verje/ Zn je prZnese/ poprgve^. Todg, g/Z se Stg&ovnZ& tgdZ dgnes še prZzngvg Z? svoj/ fg^rg;#/ ZzjgvZ, dg je po #!gterZnZ strgnZ s/ovens^egg po^o/enjg, dg je njegovg mgterZnščZng torej s/oventZ?Z jezZ&? A/endg ne več; svgj njegovg poznejšg dejgnjg ^g-žejo, dg se je #!edte#! precej spremen//. Z/gstZ &ot ng-če/nZ& „Grenz/gnd/?eZ#!g" je dovo/j jgsno po^gzg/, &g^-šnegg dg/?g otro^ dg je. Z.etg 7970 je odŽdon// prošnjo
S/ovensZ?e prosvetne zveze, dg Zn v ten: do#!g predvgjg/Z t/ovcntZ?/ j//#! „5g#:orgstn!Z;Z". Njegov tedgnj/ od^/o-nZ/n/ .od/o^" f^g^or je Z?gZ<gvo Z#!enovg/ svoj odgovor ng prošnjo 5PZ) je ngrgvnost ^/gs/čen pr/#:er ngrod-nostne nestrpnost/ Zn nesprgv/j/vegg sovrgštvg do vsegg, Z?gr je s/ovens^o.
Posebno prepr/č/j/vo pg je Zst/ 5tg&ovn/& Zzpove-dg/ svojo dg/?ovno pr/pgdnost v s^rgj#o ne#!Š^ongc/o-ng/ne#! /Zstg Ag#!ergdscZ)gJt (^g^or zngno je orgg#Zzg-c/jg z /#!eno#! „Pg#!ergdsc/?gjt 7V" z/*Zrg/Zšče ncZ;dgnj;A 55-ovcevj. /z 5tg^ovnZ^ovegg .po/Zt/čnegg #!gn/jestg" ngvgjg#!o /e ne^gj cvetet . . . po/ZtZscZ?e gnd #:Z/itgrZscZ;e F/gnZ:ent/c/?ergng ... g//e #!/t#e/Jen, g#! e/nen /eZ<endZ-gen V/g// ggjzgZ<ggen, den ggc^ d/e stdr&ste P/gt ggs de#! Osten ntcZn wegspg/en ver#:gg ... d/e gngezg/dten Opjer der v/e/en NrZegc n/cPt s/nn/os geZ'rgcZ?t... G/gg-Z^en gn gnser Vo/Z; n/cZ?t ver/oren ... de#! Z*edroZ?ten pgropg sc/?g/t/Zg... So err/cAten w/r PjeZ/er... e/n ZdeZner ^MC^eZt/eMer PjeZ/er Zst ggcZ? dgs Grenz/gnd-Z^eZ#! B/eZZ<grg ...
Č/ove^ se o Z? tgZdZ) Zz/ZvZZ? zgres vprgšg, v ^gtere#! čgsg žZvZ#:o. Nje pg je Zn/ tg .Wg//Z^ggcr gegen den Osten" (dg je tg .Osten" prZnese/ ZvstrZjZ svobodo, Stg-^ovn/^ sevedg n/^dgr ne Z*o #!Oge/ pre/^gvZtZJ pred končen: vojne 7943? Zg&gj se n/ ZmrZ/ do zgdnjegg „End-s/egg" — Zns zg#! PZr^en^regzf
A/jgZ? vse#!g pg je tgdZ Stg^ovnZ^ /e zngčZ/en prZ-#!er č/oveš&e trgged/je vsg^egg odpgdniTg, Z:Z sZ?gšg v sePZ zgtret/ še zgdnj/ Z:/Zc vest/, LZ gg tg Zn tg#! #!ordg /e še spo#!/njg ng vrednote, ^gter/#! se je ZzneverZ/.
J. N.
Sklicevanje na zadevo Isop Franc v tej zvezi ni utemeljeno, ker razsodba komisije za človekove pravice pri Evropskem svetu ni zajela celotne tozadevne problematike in je bilo kritizirano v tej razsodbi izraženo mnenje komisije, češ da ni bilo interesa, ki bi ga bilo treba ščititi, ker zna tožilec v zadostni meri nemško (prim. Veiter, Das Recht der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Usterreich, str. 592, 593, 784).
Razumljivo je, da je predavatelj skušal zagovarjati zakon o dvojezičnih topograf, napisih in označbah, vendar preseneča njegova nekritičnost npr. do 20-odstotne klavzule in do zahteve po znatnem številu slovenskega prebivalstva sploh. To predvsem spričo jasnih tozadevnih izvajanj lin primerov pri Veiter-ju (str. 495 do 499 prej omenjene knjige)!
Unkartova analiza pojma .Vindiš' potrjuje vtis, da se je intenzivno bavi) s tem problemom in prišel do jasnih zaključkov, predvsem glede raznarodovalne vloge agitatorjev vindišarstva.
Tajno ugotavljanje manjšine je dr. Unkart odklonil kot nepotrebno, ker bi, čeprav bi bilo izvedeno v miru in brez nacionalnih strasti (kar pa je tudi po njegovem iluzorno!), potrdilo samo to, kar je že znano. Zahteva po tajnem ugotavljanju manjšine pa je tudi pravno neutemeljena, .ker dajo ljudska štetja in prijave k dvojezičnemu pouku za izvajanje zaščitnih določil dovolj točne podatke o številu in območju naselitve slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem". Ljudska štetja in prijave k dvojezičnemu pouku morejo biti podlaga za izvajanje določil 7. člena državne pogodbe samo, če bi potekata v miru in brez nacionalnih strasti, kar pa je spričo dejanskih razmer ravno tako iluzorno kakor ugotavljanje manjšine v .idealnih* okoliščinah.
Kljub tem resnim pridržkom pomeni predavanje dr. Unkarta z ozirom na koroške razmere pol leta po dogodkih lanske jeseni okrog dvojezičnih napisov dotočen premik v smer večjega razumevanja za manjšinska vprašanja na Koroškem.
p. a.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Stotnik ga je zamišljeno poslušal in vprašal:
.Ali je to vse, kar vas je pognalo v divjino?"
.Morda ni vse. Za vse človek niti sam ne ve ali pa se 3ave kasneje. Dvajset let sem prebil v rudnikih Porurja in ^ mestih vašega industrijskega bazena. Kaj vse sem doživeli Ati se čudite, da sem si zaželel sonca, samote, rose in trav? Potreboval sem jih kot vodo. Nisem več mogel živeti v betonski džungli in ne v temi podzemlja."
Stotnik, ki se je zadovoljil s to napol resnico, je priki-T*al in spet obema prižgal. Starec pa je nadaljeval:
.Živim od železa. Granate in traverze od bunkerjev šle vedno dobro v denar. Posebno pri Lahih. Odvijal sem tim vžigala in jih nosil v dolino."
.To je igra z življenjem," je dejal pomenljivo stotnik, starec pa je odvrnil:
.A tudi za življenje."
Potem je razmaknil srajco in pokazal ramo, kjer je "Ha koža ožuljena in trda kakor podplat.
.Pri granatah imam srečo. Opredelile so moj življenj-ski način. Pri njih se lahko zmotiš samo enkrat... Mnogo 'judi so že raznesle v krvavo kašo. Konec koncev pa je *°ko: čim bolj človek ljubi življenje, tem manj razmišlja o smrti."
.Jaz mnogo razmišljujem o smrti, bržčas zato, ker ne ljubim več življenja. Smrt je gnusno in bedasto dejstvo na-^sga prizadevanja. Nekaj kar me spravlja v slabo voljo."
Njun pogovor je zmotil kurir, ki je prišel povedat, da stotnika kličejo na poveljstvo. Stotnik je starcu obljubil, da 9o bo obiskat zvečer.
In res se je vrnil kmalu potem, ko je mrak zagrnil go-'oje. Z njim sta prišla dva rojaka, ki sta prinesla za starca Zabojček konserv in prepečenca. Poleg tega mu je stotnik Podaril še zavoj cigar in steklenico ruma.
Sedel je k ognju in dejal:
.Poskusite rum. Ta ima priokus po kobariški fronti."
Oba sta ga srknila. Starec ni prezrl, da je stotnik nekam mračen in žalosten.
Ko je stotnik odložil kozarček, je dejal:
.Ubili so mojega dobrega prijatelja."
Na poveljstvu je bil zvedel, kako je bilo s Teichnerjem. Njegova smrt ga je pretresla. Ta drzni, zamišljeni gornik, ta sveženj mišic, ledeno mirni mož, kii je v najbolj nevarnih trenutkih rad prižgal pipo, ko da ni nič, je mrtev ... Ni in ni mogel verjeti.
.Vojna je," je dejal starec sočutno.
.Pobili smo mnogo vaših in tudi naših je padlo precej," je dejal stotnik.
Starec pa je zmajat z glavo in položil na ogenj novo poleno.
.Neumnost... Ali se vam ne zdi, da se pobijate brez potrebe? Za jalove ideje in nore težnje. Ali nismo vsi ljudje?"
Stotnik ga je začudeno pogledal, toda starčeve čiste oči so se lesketale kakor kaplje rose.
.Morda imate prav. Zdaj tudi jaz že izgubljam vero v smisel vojne. Srečuje me pamet, ki je vas srečala že pred dvajsetimi leti*.
.Vsakdo mora priti sam stvarem do dna. Kdor spregleda, se spremeni, škoda, da jih spregleda tako malo. Mnogi spregledajo prepozno.
Potem je zamišljeno, ko ga govori le sebi, nadaljeval:
,Za seboj imam petnajst let pod zemljo, tri leta ječe, šest let, vojaščine, od tega tri leta fronte. Ali se potem še čudite, da so se mi odprle oči?"
.Prav nič se ne čudim".
,Če mi zamerite ati ne: dovolj sem star, da lahko govorim resnico. Pomilujem vse, ki ubijajo. To so ljudje,
ki so ostali na živalski stopnji. Morda niti na živalski ne. Živali ubijajo samo iz potrebe; človek pa večkrat tudi za zabavo. Izrodki smo." Pomolčal je in pobrskal po žerjavici. Potem je nadaljeval: .Rad imam vsako življenje, nebo... golo skalovje ... Toda bojim se ljudi. Razpeli so vislice prek sveta. Ujeti v lastno zanko otepajo okoli sebe in mendrajo vse, kar nam je bilo sveto. Ali se vam ne zdi, gospod stotnik, da je svet dovolj prostran za vse? Da bi zemlja pametnim rezala dovolj kruha, in to brez prelivanja krvi, brez nasilja in umorov?"
.Prav imate," je kimal Kniecke in si nalival. .Toda ne jaz ne vi ne bova spremenila tega sveta."
.Toda ta svet je spremenil naju. Menda vsakega po svoje. Poglejte!"
Starec je razgalil prsi in pokazal zaraslo sled bajoneta, ki ga je preparal izpod srca do ramena. .To je spomin iz Galicije." Zavihal je oguljene hlačnice in pokazat suha, mišičasta meča z brazgotino: .To je spomin s Soške fronte. Povejte mi, kaj se je spremenilo na svetu od tedaj?"
.Nič. Začeli smo novo vojno..."
.... v kateri je vse tako in še mnogo slabše, kot je bilo v prejšnji. Torej se razvija zlo hitreje kakor dobro. Zato živim sam in se ne zanimam več za to, kar počno ljudje."
Nekaj časa sta molčala. Ogenj je prasketal in metal sence na gube starčevega obraza. Čez nekaj časa se je oglasil stotnik:
.Poznate gorovje, v katerem smo se spopadli s sovražnikom? Rad bi spravil prijatelja iz ostenja Rdečega roba. Ne maram, da bi ga obrale ptice."
Starec je malo pomislil in dogovoril:
,V stenah se ne znajdem. Tja me je redko zanesla pot. Tam ni železa ne življenja. Ne bom vam mogel pomagati.


Smeh je živijenje
Staro je že mesto ob Zeteni reki. Nad visokimi in ozkimi hišami! se strmo dviguje grad, zasanjano zre na mesto ter se ogleduje v Zeleni reki. Pred davnimi stoletji je v njem živela mogočna gospoda, danes pa je grad zapuščen, le otroci se love po temačnih hodnikih ter bliižnjem kostanjevem parku. Meščani vedo, da so otroci smeh, a brez smeha je življenja tako prazno in žalostno. Nekoč, pred tikrat sedmimi leti, je že bilo tako pusto. Takrat je v deželo pridrt sovražnik. Otroci pa pušk, čelad in bajonetov ne marajo, mrkih mož v unitormah pa se boje. Zato so ostajati doma, smeh je bil zaprt med zidovi stanovanj.
Toda prišla je svoboda. Bratstvo in ljubezen sta preplavila utice, vsi ljudje so bili enakopravni, otroci so postali bogastvo, nada in bodočnost.
Takrat je sedem modrih starcev sedlo prvič za okroglo modro mizo. Vso noč in še ves naslednji dan so modrovali. Zvečer, takrat, ko priplava mesec nad mesto, so objaviti svoj sklep:
— Krivično je utesnjevati otroke po šotah in dvoriščih. Oni so smeh, živtjenje. Naj preplavtijo utice, ceste naj postanejo prostor njihovih iger.
Otroci so njihov sktep pozdraviti prvi. Preplaviti so ulice, peskovnike so jim nadomestila križišča, prometniki so jim postali tovariši pri njihovih igrah. Vrvice zmajev so gosto prepletle trotejbusne žice, papirnati obrazi zmajev so z vseh stranti radovedno zrti na meščane. Avtomobili, trolejbusi, avtobusi in celo kolesarji so nenadoma biti potisnjeni s cestišč. Toda meščani so biti zadovoljni. Otroci se pač morajo nekje igrati! Vendar, vsak dan je kateri od otrok zašet pod kolesa avtobusa ali tovornjaka. Morali so miniti trikrat trije meseci, da so meščani opazili, da je smeha otrok po uticah vse manj in manj. Zaskrbtjeni so lizbrali tri najuglednejše someščane ter jih poslali k sedmim modrim starcem s prošnjo, da rešijo otroke mesta.
Takrat je sedem modrih starcev sedlo drugič za okroglo mizo. Vso noč in še ves naslednji dan so modrovati. Zvečer, takrat, ko mesec priptava nad mesto, pa so objaviti svoj sklep:
— Krivično je utesnjevati otroke po šolah in dvoriščih, napačno je pošiljati otroke pod kolesa avtobusov in tovornjakov. Oni so smeh in življenje. Naj se igrajo v parkih!
Otroci so odšli v parke. Cvetlični nasadi
so bili v nekaj dneh uničeni, skrbno pograbljene, s peskom posute steze razkopane, otroci pa so se dolgočasiti. Toda vrtnarji deta niso opustiti, med njimi in otroki je prišlo do prave vojne. Kar so vrtnarji čez noč uredili, so otroci čez dan porušiti. To niso početi iz ztobe, hoteti so se samo igrati! Užatien) vrtnarji so poslati tri svoje najugtednejše tovariše k sedmim modrim starcem s prošnjo, naj rešijo cvetje, okras mesta.
Takrat je sedem modrih starcev sedlo tretijč za okroglo modro mizo. Vso noč in še ves naslednji dan so modrovali. Zvečer, takrat, ko priplava mesec nad mesto, pa so objaviti svoj sklep:
— Krivično je utesnjevati otroke po šolah in dvoriščih, napačno je pošiljati otroke pod kolesa avtobusov in tovornjakov, nespametno jih je tudi pošiljati v parke med cvetlične nasade. Naj se igrajo doma po dvoriščih in stanovanjih. Toda otroci so smeh. Mesto pa smeh potrebuje. Zato naj se popoldne v spremstvu staršev sprehajajo po ulicah mesta.
Otroci pa tega sklepa niso pozdraviti. Tega sklepa ni pozdravit nihče. Lica otrok so se zresnita, smeha ni bito več, med sprehodi pa so motčatii. Zaskrbtjeni meščani so pričakovati nov sktep sedmih modrih starcev.
Sedem modrih starcev je zaskrbtjeno sed-to za okrogto modro mizo. Tokrat so modrovali tri noči in še ves naslednji dan. Zvečer,
Jerry je izpotnit osem tet. Prepričan je bit, da je Waggles, njegov Waggtes, najtepši pes na svetu. Toda zdaj je bit žeto nesrečen: nikjer ni moget najti svojega majhnega tjubtjenca.
Jerry je mistit na Waggtesa z njegovimi vetikimi ubtji in tepimi, rjavimi očmi. Jerry in njegov pes sta bita vetika prijatetja, povsod sta hodita skupaj.
Toda, kje je sedaj Waggtes?
Jerry se boji zanj. Nekaj se mu je morato pripetiti.
„Kaj se je zgodilo?" je vprašat Jerry starejšega dečka, ki je stat v bližini radovedne množice.
.Nekaj psov je odšto na zamrznjeni potok, toda ted je bit pretenek in se jim je vdrt," je odgovorit deček.
Jerryju je skoraj prenehato utripati srce.
.Kakšne vrste psi so biti? Ati so rešeni?" je vprašat vse v eni sapi.
.Trije ati štirje psi so padti v vodo in vsi, razen majhnega svet-tosivega psa so prišti srečno ven," se je gtasit dečkov odgovor.
Jerry je pričet teči, preden je deček povedat do konca. Prerivajoč se skozi množico je prišet na breg reke. Tam na sredi reke je zagledat majhno, svettosivo gtavi-co svojega psa.
Prav tedaj sta prišta mimo ga-sitca, ki sta imeta s seboj testev.
„Ne bodi v skrbeh, sinko. Napravit bom vse, kar te morem," je reket, ko se je počasi premikat naprej po testvi.
Jerry je opazovat gasitca. Ko je ta doseget konec testve, je začet odvijati vrv, ki jo je imet s seboj. Previdno se je vzravnat in
REŠITEV
Potožita sta jo na rob nevarnega tedu, nato je eden začet testi po testvi. V roki je držat vrv.
.Rešite mojega psa, prosim, gospod!" je Jerry kričat gasitcu.
.Ati je tvoj pes?" je vprašat ga-sitec, obrnjen k dečku.
.Da gospod," je pojasnit Jerry. .Njegovo ime je Waggtes. Jaz — jaz upam, da ga boste tahko re-šiti."
Njegov glas je prešel v ihtenje. Gasitec ga je razume). Vedet je, kako sitno rad ima otrok tega psa.
vrget vrv. Toda zanka je padta poteg psa.
Deček je stal tiho, komaj da je dihat. Njegove oči so strmele v gasitca. Zanka je spet in spet padta preblizu in mati Waggtes se je začet potapljati. Napor, da bi se obdržat na površju, je bit za matega psa prevetik.
Jerry se je obrnit proč. Sotze so mu tekte po tičih.
Nenadoma se zasliši veseto vzklikanje iz množice. Najraje bi vsi vriskati. Deček in pes sta se vsem smitita.
Pes je bit sedaj dovotj btizu, tako da ga je gasitec tahko doseget z rokami. Držeč psa v roki je prišet po testvi na breg in stopit pred dečka.
Toda Waggtes se ni moget premakniti! Jerryjevo upanje je splavalo po vodi, toda odtočit se je tiho čakati. Tudi množica je čakata motče. Jerry si je komaj upat pogtedati. Najprej se je zazrt v gasitčev obraz. Gasitec pa se mu je smejat in mu dal Waggtesa.
Pes je odprt oči in zdeto se je, da se tudi on smeje.
„Je vse v redu?" vpraša Jerry tiho, nezmožen verjeti, da je pes rešen.
.Zdrav ko riba," je reket gasitec. .Takoj ga nesi domov. Morda je žejen in ga zebe. Pusti ga, naj se odpočije! Jutri bo kakor prerojen."
Gasitec je bit ves srečen, ko se mu je Jerry zahvaljevat. Tudi množica je kramljata o srečni rešitvi.
Najsrečnejši od vseh pa je bit Jerry, ki je stisnit Waggtesa pod svoj suknjič in odhitet domov.
Mgg</d/fM4, &dj Z?/ dd/ fešd, drdgd, v pozdrdf?
5owce Mdšf, zvezde vse, vse z/dto in bisere, šd re%d dd/ ;?! še srce, Mdgdd/end — /jdšd ?He/
Afdgdd/end, &dj %d dd/ tešd, drdgd, še v pozdrdv?
Grede Mdše, cvetje vse, rože, rdeče, Hdge/jne.
Vse to in še tešd dd/, Mdgdd/ettd — zd /jd^dv.
/1 Mdjdrdžje, &dr ZtHdfH.' Mdrod woj, ZdtMČevdH,
!M pCSTTM Mdše Zd — /jd^dV, Mdgdd/end — rte /d dd//
Pdv/e KerMjd&
"i
takrat, ko priplava mesec nad mesto, pa so objaviti svoj sklep:
— Krivično je utesnjevati otroke po šotah in dvoriščih, napačno je pošitjati otroke pod kotesa avtobusov in tovornjakov, nespametno jih je tudi pošitjati v parke med cvet-tične nasade, nezdravo jih je tudi utesnjevati po stanovanjih, otroci so smeh in smeh je življenje. V gaju jim bomo postaviti gugalnice in vrtiljake, tam tudi ne bo cvetličnih nasadov, tekanje po travi bo dovo-tjeno vsem. Tudi v mestu jim ne bo grozila nobena nevarnost več. Promet bodo urejale posebne trobarvne luči — semaforti. Skrb zanje bo zaupana otrokom!
Solarji so oblekli uniformo prometnika-Prevzeti so skrb za sematore. Skrbeli so, da so meščani upoštevati prometne predpise, da avtomobitisti niso izsitjevati prednosti ter varno vodili sošolce čez prometno križišča.
V mesto se je vrnit smeh. igrišča so otrokom vrnita rdečo barvo tic, gugatnice nari-sate smeh, semafori pa so ga varovati.
Zato so meščani skteniti sematoru postaviti spomenik. Rdeče-rumeno-zeten sema-torček. Njihovemu zgtedu so stediti pre-bivatci vse dežete ob Modrem morju. Tud) v vašem kraju. Kje pa je postavtjen, boste nekateri vprašati. Na križišču vendar, tn kaj tam počne? Ureja promet; vsi ga ubogajo in spoštujejo. Zakaj?
Zato, ker varuje otroke, zato, ker varuje smeh.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Dobiti ga boste, če je pritetet čez steno; če je ostat v čereh, je izgubtjen."
.še jutri ga bomo iskati. Če ga ne bomo našti, vas prosim, da ga poiščete vi. Pokopljite ga pod steno in mu zasadite križ na grob." Odprt je tistnico in mu dal fotografijo. Stotnik in poročnik sta v civitni opravti stala pod steno in strmela v koničast oblak, ki je trčit v vrh gore. Poročnik je držat v rokah vrv in oba sta se smehljala. Starec je spravit totogratijo na potico in dejat:
.Ustreget bom vaši želji, če bo te mogoče."
Ko je Kniecke odhajat, sta si stisnita roki. Starec ga je spremit do vrat. Stotnik je zavit k tolmunu, kamor je padat stap, in zajet potno prgišče htadne vode. Nekajkrat si je zmočit obraz, potem pa se je izgubit v grmovju. S konca steze se je še enkrat ozrl k starcu, ki je stal visok in koščen med podboji, za njim pa se je svettikat plamen in risat njegovo temno senco v naročje noči. Stotnik je vedet, da se je postavit od prijatetja. V duši mu je bito grenko. Začutit je svoje razpadanje, nemoč v kosteh in sence dvoma v duši.
5
Poročnik Teichner se je počasi prebujal iz nezavesti. Ptaziit se je skozi jame samote, napolnjene s sluzasto krvjo. Pod prsti je čutit stedove ljudi, ki jih ne bo videl nikoti več. V zavesti mu je težata črna vertikala noči brez zvezd, po kateri so se vrtinčite dimaste megle z duhom po ekrazita. Pod njim so se odpirala usta modrikaste praznine. Ves njegov napor, da bi se potegnit čez rob in ztezet na odrešilno ravnico, je bit zaman. Kot Prometej je bit prikovan na vertikalo. Vedno ga je nekaj potegnito nazaj. 2e ko je mistit, da bo izptezat, ga je močan sunek pahnit v sketečo
bolečino. Toda ti sunki so mu vračali moč in ga oživljali. Tema je bledela in se obarvala rožnato. Zasijala je iskra razuma in mu velela, da mora odpreti oči. Veke pa so bile težke kot zapornice na zarjavelih tečajih. Naposled jih je le odprt in spet zamižal pred svetlobo, ki je rezala vanj z noži bleščave. Ko je spet odprl oči, je skozi veke zagledal na robu čelade skrčene ptičje kremplje. Orjaški krokar mu je visel nad obrazom in z nasršenim perjem zastiral svod. Hudobno se je zalesketalo dvoje drobnih očesc. Preden se je zavedet, je veliki kljun usekal v svetlobo očesa. Vse telo mu je prešinila bolečina, kot bi ga prebodel z žarečo sabljo. Oko se je razlilo. Z grozo je zamahnil z roko po ptici, da je zavreščala, ga udarila nekajkrat s perutmi po obrazu in odtrčala ... toda sedla je na okrajek stene, kjer je ostala na preži.
Skušal se je premakniti, pa ga je telo tako zabolelo, kot bi bilo razstavljeno na tisoč koscev, ki ima vsak svojo bolečino.
Bolečina mu je vrnila zavest. Vedel je, kaj se je z njim zgodilo. Bi) je zagodzen v skalno poč na okraju prepada. Nad njim se je bočita gtadka stena, podobna trebuhu, po kateri je pridrset te-sem po padcu. Dvignit je obe roki in se zazrt v razcefrano meso, posneto do kosti. Samo eno nogo je tahko premaknit. Sicer pa si je zaman prizadevat, da bi se dvignit. Skušat je krikniti. Jezik mu je bit otrpnit in se je komaj zganit. Mukoma je izgovorit nekaj ztogov. V spačeni odmev so zakrehate ptice. Nekaj senc je ztovešče za-ptahutato in posedto okoti njega. Nad prepadli je vladat strahoten mir.
Skušat je misliti. Zdelo se mu je, da se je vrnit z datj-nega popotovanja in da je drug čtovek v drugem svetu. Stopit je iz zarjavete ktetke spon v svet, kjer se datjave umikajo v neskončnost. Med surovim skatovjem so po poticah
rastte borne bitke, nekaj mahov in lišajev. Nad njim so bite razpete širjave neba s soncem in pticami. Nekje gto-boko pod prepadi je tudi drevje, je pomislit. Tako nekaka si je predstavtjat raj, in ni si bil na jasnem, ali se mu sanja ali se nahaja na drugem svetu. Nikjer ni bilo več ne cimbat ne praporov ne zastav s kljukastimi križi ne bajonetov ne vlakov in mravljišča tjudi . .. vse je utonito v meglah spomina.
Če je zaprt oko, so precej prijadrate nadenj ptice. Spet se mu je krokar spustit na prsi in se s kremptji oklenit njegovega žeteznega križa t. reda, ki ga je dobit za poboj v Cerknem. Z gibom roke ga je odpodit. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi ga ujede obrale živega.
Ti strahopetni psi so ga pustiti pticam ... V zahvato, ker jih je vodil od zmage do zmage in čuval njihove glave. Nehvaležnost je plačilo tega sveta . .. Prav je, da so odšli. Z njim je končano ...
Spomin mu je poromal domov na Tirolsko k stenam, kjer se mu je ubil oče kot gorski vodnik. Menda ga je opta-zila strela, da je strmogtavil s klientom vred. Niso ga našti-Zasuli so ga plazovi in materi se je skoraj zmešalo. Vse viharne noči je bledla in čakala nanj. Tako bo čakato nanj njegovo dekle. Zmenita sta se, da se bosta vzela tisti dan, ko bo utihnilo orožje ...
Iz blodnih spominov ga je zdramil hrup padajočega kamenja in vreščanje ptic, ki so splašene zaplahutale nad prepadi. Utrnila se mu je iskra upanja, da ga morda ta rešujejo. Skušat se je dvigniti na komotec, da bi jih prej zagtedat. Dotgo ni bito ničesar. Potem pa je na potici za-gtedat čtoveka, ki se je ptazit po vseh štirih ter padat ia vstajat ko pijan. Kadar je padet, so sedati nanj krokarji, ko se je dvignit, so vrešče ztefeli.
.Čtovek."
(Datje v prihodnji števitki)
Zakon o dvojezičnih napisih
in njegove očitne pomanjkljivosti s pravnega vidika
.Povod" za zakon o dvojezičnih topografskih označbah in napisih z dne 6. julija 1972 (BGB1. štev. 270) je 7. člen avstrijske državne Pogodbe, ki v tretjem odstavku določa: .V ^Pravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim j") mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini."
Zakon z dne 6. julija 1972 izvaja — ali naj bi izvajal — določbo, ki ima po zakonu 7 dne 4. marca (BGB1. štev. 59) značaj ustavne določbe.
^ A!) je Izvedben) zakon potreben!
2e iz pojasnil k vladnemu predlogu državne Pogodbe je razvidno, da so nekatere določbe
člena neposredno izvršne (self-executing), tako na primer določilo o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku dodatno k nemškemu, jnedtem ko so glede označb krajevnih imen in krajevnih napisov potrebni še izvršni zakoni, podtem ko so o vprašanju, ali je določba o slovenščini kot uradnem jeziku neposredno t^vršna, mnenja strokovnjakov deljena, so si Slede topografskih označb in napisov vsi enotni v tem, da je potreben izvršni (izvedbeni) lakon. (Tako Veiter v „Das Recht der Volks-gruppen und Sprachminderheiten in Uster-teich", Ermacora v .Handbuch der Grundfrei-heiten und der Menschenrechte" ter Adamovic ^ .Handbuch des osterreichischen Verfassungs-techts"). Temu mnenju tudi Slovenci niso ugovarjali (Spomenica koroških Slovencev z dne H-10. 1955, skupna vloga ZSO in NSKS z dne 22. 6.1972 — stališče k osnutku zakona o dvojezičnih topografskih napisih). Potrebo Po izvršnem zakonu pa potrjuje, kakor se je ttedtem izkazalo, tudi praksa.
^ Pr):!o)nos! za tzvršno zakonodajo
Leta 1957 je predložila koroška deželna vlada ustavnemu sodišču osnutek zakona o Ugotavljanju slovenske manjšine v gotovih predelih Koroške, da bi ustavno sodišče odločilo V smislu člena 138 (2) zvezne ustave, ali je deželni zakonodajalec sploh pristojen skleniti zakon oziroma izvesti uradno ugotavljanje manjšine.
Ustavno sodišče je razsodilo z rekom štev. 3314/1958, da je za urejevanje pripadnosti k nacionalnim manjšinam pristojna zveza (člen 10 (1) t. 1 zvezne ustave), kakor tudi nasploh v vseh zadevah nacionalnega manjšinskega Prava. Torej je tudi za izvajanje določil o dvojezičnih topografskih napisih pristojen zvezni zakonodajalec, in sicer za zakonodajo in 'Ovajanje. Tudi to mnenje so Slovenci vzeli na Vnanje (skupno stališče ZSO in NSKS z dne 72.6. 1972 k zakonskemu osnutku o dvoje-ličnih napisih).
^ Besedito zakona
Zvezni zakon o dvojezičnih topografskih Napisih ima naslednje besedilo:
270. Zvezni zakon z dne 6. julija 1972, ki odreja določbe o namestitvi dvojezičnih topografskih označb in napisov na ozemlju Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom.
Nacionalni svet je sklenil:
.Sl. Na območju v prilogi navedenih krajev v občinah dežele Koroške morajo biti topografske označbe in napisi, ki jih nameščajo teritorialne skupnosti (Gebietskorperschaften), sestavljeni tako v nemščini kakor tudi v sloven-Scmi. Kot slovenska imena se morajo uporabljati krajevno običajne označbe.
§ 2. Izvajanje tega zveznega zakona je pomerjeno zvezni vladi. tZakonu je priložen seznam krajev)
Zakon je začel veljati 28. julija 1972.
* Formatna ustavnost zakona
. Stranki, ki sta glasovali proti zakonu (OVP jo FPO), sta kritizirali med drugim, da osnut-zakona, ni predložila, kakor je to običajno Zvezna vlada, temveč skupina poslancev socia-ijMične stranke (takozv. iniciativni predlog), to je sicer res izjemen primer, vendar po ustav-predviden. Zakon je bil izglasovan z navad-Oo večino glasov (90 glasov za, 87 glasov Proti, torej večina od 183 glasov) in tudi v *edu razglašen in razposlan. Formalno torej Ustreza določilom zvezne ustave.
. FPU-jevski poslanec Scrinzi pa je med dru-&*o tudi izjavil, da je tretji odstavek 7. člena državne pogodbe ustavna določba in da bi ***oral zato biti tudi izvršni zakon izglasovan j dvetretjinsko večino glasov (Kleine Zeitung z dne 27. 5. 1972). K temu je pripomniti, da na Primer tudi zvezni zakon o manjšinskem šol-
stvu in zvezni zakon o uporabi slovenščine pri sodiščih nista ustavna zakona, nekatere ustavne določbe zakona o manjšinskem šolstvu pa so potrebne zaradi ureditve pristojnosti. Ni nujno, da so zakoni, ki izvajajo ustavo, tudi ustavni zakoni, to je potrebno le tedaj, če to ustava izrecno določa in kadar izvedbeni zakon spreminja ustavo. Vprašanje pa, ali zakon o dvojezičnih napisih spreminja veljavno ustavo, oziroma posega v ustavne pravice na primer dežele ali občin, bi bilo treba preučiti posebej.
# Stvarni obseg vetjavnos!)
Od zakonodajalca običajno in upravičeno pričakujemo, da definira pojme, ki so predmet zakonskih določb. Toda v zakonu o dvojezičnih napisih zaman iščemo definicijo topografije. Ker zakon tega pojma ne definira, temveč ga očitno uporablja kot splošno znanega, je. Člen 6 občega avstrijskega državljanskega zakonika (ABGB) določa: „Kadar se zakon uporablja, se mu ne sme dati noben drug smisel, kakor tisti, ki izhaja iz pomena besed v njihovi zvezi in iz jasnega namena zakonodajalca."
V istem smislu določa rek upravnega sodišča z dne 4. 11. 1971: ..Razglašen zakon je razlagati iz njega samega. Drugi viri spoznanja namena zakonodajalca se smejo pritegniti šele, če je način izražanja zakonodajalca dvomljiv." Ravno tako tudi rek: „Na zgodovino nastanka zakona in na namen zakonodajalca se je ozirati šele, če je način izražanja v zakonu dvomljiv." Ta interpretacijska pravila veljajo tudi za področja izven občega državljanskega zakonika analogno. Predpogoj analogije pa je vedno enakost pravnega razloga in potrebe po
V tem smislu brez dvoma spadajo med topografske napise tudi na primer označba zavarovanega pokrajinskega območja (Natur-schutzgebiet), krajevna imena v uradnih zemljevidih. Toda poleg etimološke interpretacije, ki v tem primeru ne zadošča, je možna še druga, teleološka (telos — namen), torej po namenu zakona. Ta interpretacija je dopustna, saj razlaga iz zakona samega v tem primeru ne pojasnjuje dovolj namena zakonodajalca.
Če pa se ozremo na namen tretjega odstavka člena 7 državne pogodbe, tedaj vidimo, da je ta odstavek celota, da je uradni jezik širši pojem in da so uradni topografski napisi samo posebna oblika javne uprave, ki se poslužuje za dosego svojih ciljev predvsem jezika, in sicer takozvanega uradnega jezika.
Zoževanje stvarnega obsega veljavnosti zakona o dvojezičnih napisih samo na tiste, ki jih naštevajo pojasnila in odlok, torej pomeni zoževanje določb o slovenščini kot uradnem jeziku nasploh. Zato niti ni tako važno, ali štejemo na primer označbo uradnih poslopij pod zunanji uradni jezik in s tem pod določbe (= obstoječe odloke) o uporabi slovenščine pri uradih, ali pod pojem topografije; v obeh primerih gre za zahtevo po priznavanju slovenščine kot uradnega jezika! Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sodita, da je problem uradnega jezika še vedno odprt, neurejen.
# Krajevn) napis) raihčnth ))pov
Krajevni napisi, kakršni so bili običajni za časa monarhije in prve republike na prvi hiši v vasi, so imeli pravno utemeljitev v nekdanjem zakonu o ljudskih štetjih iz leta 1869 (ta zakon je veljal vse do leta 1950, ko je bi! skle-
Med HdjfeArnejše re/ergte n<2 zadnji/? 4. Korošci/? M/turn/Z? dne/?, Zd so Mi od 27. do 29. decffn/??-a 7972 v Ce/ofCK, je nedvomno spada/o predavanje dr. Pav/a y4povniM. Kot jurist se je /oti/ Z?rez dvoma naj/?o/j a^tna/nega pro/dema — namreč vprašanja dvojezični/? fo/?ogrg/s&:Z? označi? in napisov.
O zveznem zagona o dvojezični/? topograjs/dZ? označi?a/? in napisi/? z dne 6. ja /ija 7972 je dr. zlpovni^ — &aMr je uvodoma sam poadarii — razpravljal zgolj s pravnega vidika. Pri tem se je omejil na prikaz za&ona, pojasnil in odloga ^ zagona ter na &riti&o naji?o!j očitni/? pomanjkljivosti tega zakona.
Predavatelj ni posekej govoril o dogodki/? po postavitvi dvojezični/? napisov, ker — kakor je agotovii — kazenski in apravnokazenski postopki proti akterjem protMM-pitni/? akcij se niso zakijačeni in se ni mogoče napraviti pravne analize te/? dogodkov. Vendar pa je njegovo s pravno argamentacijo podkrepljeno predavanje ne-dvoamno pokazalo, da je vse, kar se je dogajalo lansko jesen na Koroškem, v očitnem nasprotja z avstrijsko astavo in zakoni.
zaščiti. Razlaga pojma topografija* je potrebna tem bolj, ker je ne najdemo, kot rečeno, ne v zakonu, ne v pojasnilih k osnutku zakona (vsaj ne zadovoljive) in ne v izvedbenem odloku.
V pojasnilih je zgolj poudarjeno, da velja zakon samo za take topografske napise in označbe, ki jih nameščajo teritorialne skupnosti (zveza, dežela, občina) in sicer ne samo za take napise, ki jih morajo nameščati omenjene skupnosti po predpisih zakonov, temveč tudi za take, ki jin dejansko nameščajo. Odlok pa, kolikor je mogoče razbrati iz časopisov, določa, da je razumeti pod topografskimi napisi tiste označbe, ki so v neposredni zvezi s krajevnimi dejstvi in ki služijo temu, da le-te označijo. To so torej pretežno krajevni napisi in kažipoti, toda vedno le pod pogojem, da stoje v enem izmed 205 v zakonu navedenih krajev. Torej samo, če označujejo v zakonu omenjeni kraj.
Po odloku ne spadajo k topografskim označbam. v smislu tega zakona napisi na javnih poslopjih in uradih (na primer občinski urad, poštni urad, železniška postaja), ker so ti napisi samo označba funkcije teh poslopij in ne opis kraja. Ravno tako po odloku niso topografski napisi označbe cest in posameznih hiš.
S tako interpretacijo pojma topografija se ne moremo strinjati. Zateči se moramo k razlagi pojma topografija, ker le-te zakon, pa tudi člen 7 državne pogodbe ne definira, razlaga urada zveznega kanclerja pa je preozka. Ze zgolj etimološka razlaga, na katero se sklicuje odlok (Duden, Fremdtvorterbuch) ne narekuje take ožine.
* Topografija: 1. ..Itrojapltje", nauk in spretnost, k! se ukvarja t opisovanjem In grafUnlm, kartografskim upodabljanjem kakih krajev ali manjMh delov zemeljske povr4lne (z oblikovanostjo tal, vodovjem, naseljenostjo Ipd ); 2. tok snemek ati zemljevid.
Topografski: krajeplsen, k) se tlie topografije. (Glej: Franc Verbinc, Slovar tujk, tretja Izdaja, Ljubljana 1971)
njen nov zakon o ljudskem štetju). Člen 9 prvotnega zakona (ki je nespremenjen veljal do leta 1950) je določal: .Na začetku in na koncu vsakega kraja naj bo na stroške občine na ustreznem mestu nameščena tabla, katero je treba vedno vzdrževati čitljivo. Ta tabla mora nositi ime kraja, občine in političnega okraja, h kateremu kraj spada in pri krajih, ki so v obmejnem pasu, tudi to pripombo. Politična deželna oblast določa, v katerem deželnem jeziku je napraviti napise."
Današnji zakon o ljudskem štetju iz leta 1950 te ali podobne določbe nima več. Splošni zakon o občinah določa v členu 3 (2), da občinski svet lahko spremeni ime kraja, cest, ulic in trgov. Z ozirom na današnji promet stojijo danes krajevni napisi in kažipoti tik ob cesti, tozadevne določbe pa najdemo v zakonu o cestnem prometu. Poleg krajevnih označb in kožipotov v smislu zakona o cestnem prometu, ki nas tu zanimajo zaradi dvojezičnosti, pa obstajajo še krajevne table takozvanega občinskega tipa, to so označbe manjših krajev, ki nimajo oblike tabel v smislu zakona in tudi ne istega pravnega učinka — omejitve hitrosti na 50 km/h. Za te table občinskega tipa sploh ni obveznih določil (v smislu, da bi jih občina morala postaviti).
Na koncu tega poglavja pa poglejmo, kaj je kraj — Ortschaft. Kraj je eden izmed številnih predmetov, s katerimi se ukvarja krajepisje — topografija. Pravno definicijo pojma kraj najdemo v splošnem zakonu o občinah v členu 3 (2) v zvezi s premembo imena krajev: .Občinski svet lahko spremeni imena krajev, to je naselij, ki so zaporedno številjena, delov krajev in označbo cest, ulic ali trgov."
Imena koroških krajev so razglašena v uradnem listu (1965) za vse koroške občine (samo v nemščini!), medtem ko navaja .Spe-zialortsrepertorium von Karnten", ki ga je izdala leta 1918 Statistična centralna komisija na podlagi podatkov ljudskega štetja z dne 31. decembra 1910, poleg nemških tudi slovenska imena.
S 4. Koroških kulturnih dni
#	A)) je kraj upravna enota — upravni okraj)
Zakon o ljudskem štetju sicer določa, da morajo občine urediti podatke ljudskega štetja po občinah in kjer sestoji občina iz krajev, po krajih in napraviti takozvane krajevne preglede (Ortschaftsiibersichten). Toda iz tega pa tudi iz drugih virov ni mogoče sklepati, da bi bil kraj upravna enota.
Namestitev dvojezičnih napisov samo v nekaterih krajih v dvojezičnih občinah torej ne ustreza določbi člena 7 državne pogodbe, ki predpisuje take napise v sodnih in upravnih okrajih Koroške ... s slovenskim ali mešanim prebivalstvom.
#	Ogavi nap):)!
Zakon govori o napisih, ki jih nameščajo teritorialne skupnosti (Gebietskorperschaften), to so zveza, dežela in občine. V pojasnilih je povedano, da se nanašajo določbe državne pogodbe o dvojezičnih napisih samo na take napise, ki imajo uradni značaj in sicer zaradi tesne povezave te določbe z določbo o uradnem jeziku. Zakon pa se po pojasnilih ne nanaša samo na tiste napise, ki jih morajo nameščati po predpisih zakonov, temveč na vse napise, ki jin organi teritorialnih skupnosti dejansko nameščajo. To (po pojasnilih) ustreza očitnemu namenu določbe državne pogodbe. Dejansko pa ti organi nameščajo celo vrsto topografskih označb in napisov, ki niso omenjeni ne v zakonu ne v pojasnilih in ne v odloku.
#	Krajevn) obseg vetjavnos!)
Krajevni obseg veljavnosti zakona je razviden iz krajev, navedenih v prilogi. To pomeni, da rešitev ne sloni na teritorialnem principu, kot smo to vedno zahtevali. V pojasnilih je ta rešitev utemeljena s tem, da .slovenska manjšina ni naseljena strnjeno, temveč raztreseno". Nadaljnja utemeljitev v pojasnilih, da je treba besede državne pogodbe .v upravnih in sodnih okrajih" razumeti tako, da je uresničiti to določbo znotraj teh okrajev, ne pa v celih okrajih, je očitno izumetničena, prisiljena in ne ustreza splošno veljavnim načelom razlage zakonov. Ce bi bili zastopniki držav, ki so formulirali besedilo državne pogodbe, hoteli uresničitev manjšinskih pravic samo v določenih predelih dvojezičnih okrajev ali celo manjšinskih pravic samo v določenih predelih dvojezičnih okrajev ali celo občin, kot to določa zakon, tedaj bi brez dvoma našli drugačno formulacijo določb državne pogodbe. To tezo potrjuje tudi dejstvo, da so zastopniki štirih velesil zelo dolgo in intenzivno razpravljali na primer o pojmu narodna manjšina in jezikovna manjšina. Taka interpretacija ni utemeljena v nobenem smislu, sicer bi bili gotovo našli drugačno rešitev.
Določba zakona, da velja dvojezičnost napisov samo v navedenih krajih, in pojasnila k tej določbi namreč pomenijo, da je bilo treba te kraje v okrajih šele iskati in sicer po določenih kriterijih. Avtentični teksti državne pogodbe v drugih jezikih razen nemškega so jasni: .V takih okrajih".
# Odvisno:! od .sorazmernega*
Mevtta manjštne
Zakon ne navaja kriterijev izbire krajev in v tem smislu ni .transparenten". Za kriterije zvemo zgolj iz pojasnil, kjer je rečeno, da so bili izbrani kraji, v katerih velja dvojezičnost napisov, po podatkih ljudskega štetja z dne 21. marca 1961 in sicer tako, da velja zakon v tistih krajih, kjer je odstotek prebivalcev s slovenskim ali .slovensko-nemškim" ali .nem-ško-slovenskim" občevalnim jezikom dosegel vsaj 20 odstotkov (kategorije .vindiš", nem-ško-vindiš in vindiš-nemško niso vštete v ta odstotek!).
Pri določanju 20-odstotne klavzule se sklicujejo v pojasnilih na mednarodno prakso in prakso ob izvajanju podobnih določil v senžer-menski pogodbi. V tej zvezi citirajo prof. Vei-terja, ki je sam ugovarjal v televizijski oddaji .Querschnitte" in če beremo pri Veiterju malo naprej, tudi takoj zvemo, zakaj. Veiter namreč piše, da sicer govorijo nekatere pogodbe o manjšinski zaščiti o .znatnem številu" manjšine (quantite considerable), da pa je preostalo državam, da določijo to znatno Število.
Veiter pravi, da sloni 20-odstotna klavzula bolj na teoretičnih razpravah pravnikov manjšinskega prava kot na konkretnih uresničitvam Za časa avstrijske monarhije so vrhovna sodišča sodila, da zadostujejo že veliko manjši odstotki za pravice do priznanja jezika kot deželnega, posamič celo pod 5 odstotkov.
(Se HctMjMje)
SKAKALNA TURNEJA TREH DEŽEL:
M!LLOM!G DRUG!
V	Trbižu se je končata, letošnja skakatna turneja treh dežet. Zmagovalec pritjubtjene turneje, ki obsega prireditve v Sloveniji, na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, je postal Italijan Albino Bazzana, ki se je izkazal kot najbolj izenačen skakalec.
Prva prireditev turneje je bila na sporedu v Mislinji v Sloveniji, kjer je zmagal Slovenec Janez Loštrek, ki je dobil za skoka 60 in 61 m oceno 215,9 točk. Drugo mesto je osvojil Avstrijec Franz Salhofer (60,5 m, 62,5 m, 213,5) pred Italijanom Albinom Bazzano (56,5 m, 61 m, 212,6). Za koroške skakalce v prvi seriji turneje ni bilo dosti dobička. Zahomčan Hanzi Wal!ner je zasedel 7. mesto, njegov tovariš Hanzi Millonig pa se nikakor ni znašel na skakalnici. Wallner je v Mislinji dosegel daljave 58 in 59 m ter oceno 202,2. Kakor se je po končani turneji izkazalo, bi z nekoliko boljšimi skoki v Mislinji Millonig lahko odnesel skupno zmago.
Pretekli četrtek so se udeleženci turneje zbrali v Beljaku, kjer je bilo prizorišče druge serije skakalne turneje treh dežel. V domači okolici je bil Hanzi Millonig nepremagljiv. Z najdaljšimi skoki 74 m in 72 m je sigurno segel po prvem mestu. Za
Športni
vestnik
stil pri skakanju je dobil od sodnikov 200,5 točke. Za dvojno koroško zmago je poskrbel drugi Zahomčan Hanzi Wallner. Dosegel je daljave 72,5 in 71 m ter dobil oceno 191,0. V zahomškem taboru je bilo po pokvarjeni prvi seriji zopet vse v redu. Tretji je bil ponovno Albino Bazzana (66m, 69,5 m, 181,4). Jugoslovani Jurman, Lošt-rek in Gorjanc so zasedli mesta 5, 8 in 10.
Razveseljivo za nas se je nadaljevala turneja tudi v Trbižu. V zaključnem skakanju je na 80-metrski skakalnici pokazal svoje kvalitete Hanzi Millonig in drugič posegel po prvem mestu. Skočil je najdaljša skoka 76 in 76,5 ter za držo dobil oceno 212,6 točke. Bil je skoro za 10 točk boljši od drugouvrščenega Albina Bazzane (70,5 m, 74 m, 200,8). Tretje mesto je tokrat osvojil Poljak Stanislav Kubica (71 m, 74 m, 194,6). Četrti je bil Loštrek pred Avstrijcem Dielšom.
V	skupnem seštevku se zmagovalna trojica po točkah ni mnogo razlikovala. Zmagovalec turneje je postal Italijan Albino Bazzana s 594,8 točkami, drugo mesto pa je kljub slabima skokoma v Mislinji zasedel Zahomčan Hanzi Millonig (587,9 točk). Tretji je bil Jugoslovan Janez Loštrek s 582,8 točkami.
Med ekipami je zmagala avstrijska (Millonig, Wallner, Salhofer in Dielš) s 1725,1 točkami pred Jugoslavijo (1670,6) in Italijo (1648,3).
PRVAK! !Z BRAUSLAVE
V	Bratislavi se je te dni končalo svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Pri ženskah je postala naslednica avstrijske svetovne prvakinje Trixi Schubc Kanadčanka Karin Magnussen pred Američanko Janet Lynn in evropsko prvakinjo Christine Er-rath iz Nemške demokratične republike. 4. in 5. mesto sta dobili Angležinja Jeane Scott oziroma Švicarka Karin Iten.
Pri parih pa sta kljub neljube organiza-torične napake — med nastopom je prenehala igrati glasba — zmagala stara in nova svetovna prvaka Irina Rodnina in Aleksander Zajcev iz Sovjetske zveze. Vice-šampiona sta postala Ljudmila Smirnova in Aleksej Ulanov, prav tako iz Sovjetske zveze. Tretje mesto je zasedla dvojica Ma-nuela GroB/Uwe Kargelmann iz Nemške demokratične republike.
Pri plesnih parih so prva tri mesta zasedli: 1. Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov (Sovjetska zveza), 2. Angelika in Erich Buck (Zvezna republika Nemčija), 3. dvojica Green/Watts iz Anglije.
Pri moških je posta! svetovni prvak spet Ondrej Nepela (Češkoslovaška), ki je s tem že tretjič zaporedoma osvojil naslov svetovnega prvaka, hkrati pa se poslovil od aktivnega amaterskega športa. Drugo mesto pri moških je zasedel Sergej Četveruhin (Sovjetska zveza) pred Janom Hoffmannom (Nemška demokratična republika).
Izdajatelj, založnik )n lastnik: Zveza slovenskih organizacij no Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klogenturt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5 50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 4.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddoje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	4.35 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgled) — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
SOBOTA, U). 3.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.55 NaS hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila —
15.30	Godba na pihala — 17.10 Veseia doživetja godbenikov na pihala — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Solistična parada — 19.05 Koračnice predarlskih skladateljev — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.00 Trikrat Roda Roda — 20.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 11. !.: 4.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.20 Glasbena poslastica — 14.30 Voščila — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Mali večerni koncert — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ra)lye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 12. 5.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	4.05 Jutranja melodija — 6.50 Giasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 šolska oddaja —
9.30	Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja —
13.30	Na obisku pri koroških godbah na pihala —
15.00	Zborovska glasba — 17.10 Kaj radi slišimo . . .
—	17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18 00 Deželni razgledi — 19.05 Na obisku v gradiščanskem študiju
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič — 21.00 Kmetijstvo v prihodnosti — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 13. 3.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dežeia ob Dravi — 10.00 šolska oddaja — 13.30 In kaj menite vi? — 14.45 Koroška ljudska izobrazba — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov
—	17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgled! — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.40 Veselo zaigrano — 22.10 šport.
SREDA, 14. 3.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja melodija — 4.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šotska oddaja — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 13.30 Na obisku pri koroških zborih
—	15.00 Igra na orgle iz Koroške — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Ponočnjaki" — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne dežele poročajo: Nižja Avstrijska.
ČETRTEK, 13. 3.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 4.50 Glasbeni mozaik —
9.00	šolska oddaja — 9.30 Veseie note mojstrov —
10.00	šoiska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Operetne me-iodije — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske godbe na pihala — 19.50 Note In beležke — 20.10 Koroška pratika — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja —
22.30	človek v družbi.
PETEK, 16. 3.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
4.05	Jutranja glosba — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00
šolska oddaja — 9.30 Klavirska glasba J. Haydna —
10.00	šolska oddaja — 11.03 Alpska ljudska glasba —
13.30	Veselo zaigrano — 14.45 Koroški pisatelji: Hans Gigacher — 14.45 Pojoča mladina — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.54 Oddaja delavske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Robert Stolz dirigira
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Mozartov teden 1973 v Solnogradu — 21.30 Zabavna oddaja.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 10. 5.: 9 00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 11. 3.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 12. 3.: 13.45 informacije — Zborovske skladbe.
TOREK. 13. 3.: 9.30 Dežela ob Dravi — 13.45 Informacije — športni mozaik — Majhen recitai attlstke Milke Eftimove.
SREDA, 14. 3.: 13.45 Informacije — Koroška literarna panorama.
ČETRTEK. 15. 3.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 14. 3.: 13.45 Informacije — Jaz pojdem pa v ravno polje,
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnovno oddajo (razen ob nedeijah !n praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informativna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestiia — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 10.	6.50 Beseda na današnji don — 8.10
Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednitk — 9.35 Giasovi v ritmu — 12.10 iz baietov iijiča Čajkovskega
—	14.10 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 „VrtHja<k" — 17.10 Z ansambiom Tommy Gumina — 17.20 Gremo v kino —
13.15	Dobimo se ob isti uri — 19.15 Z ansambiom Vi-Uja Petriča — 20.00 Večer z Juretom Robežnikom, njegovimi gosti in Piesnim orkestrom RTV Ljubijana —
21.15	Za prijetno razvedriio — 22.20 Oddaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 11.	6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za
vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz noših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši . . . — 10.25 Pesmi borbe in deia — 10.45 Voščiia — 11.50 Pogovor s posiušaici — 13.50 Z domačimi ansambii
—	14.05 Popuiarne operno meiodije — 15.05 Nedeij-sko športno popoidne — 17.05 Radijska igra, „Ure" —
18.00	Letite z nami — 19.15 Giasbene razgiednice —
20.00	V nedeijo zvečer! — 22.20 Zapiešite z nami —
23.15	Jazz za vse.
PONEDELJEK, 12.	6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbe-
na matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.20 Z veiikimi zabavnimi orkestri — 12.40 Z godbo Miiice iz Ljubijane — 14.10 Amaterski zbori pojo —
14.30	Voščiia — 15.40 Z našimi simfoniki v svetu iah-ke giasbe — 17.10 Ponedeijkovo giasbeno popoidne
—	18.15 Z jugosiovanskimi pevci zabavnih meiodij —
19.15	Z ansambiom Ottavia Brajka — 20.00 „Ti in opere'* — 22.15 Za ijubiteije jazza — 23.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, H. 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Sio-
PESC! V PROMETU:
„Rešiini ovinek"
iahko reši živijenje
Več ko! 700 m?tvih pešcev na !e!o, to je škoraj tretjina v:eh smrtnih žrtev, ki jih vsako ieto zahteva promet. Ob tej števiiki bi se moraii pešci zavedati, da se pri prečkanja ceste nedvomno splača napraviti majhen ^ ovinek ter cesto prečkat! na posebej v ta namen predvidenem in označenem ..prehodu za pešce". Ta majhni ..retiini ovinek* iahko reži živijenje!
Praviinemu zadržanju pešcev v cestnem prometu posveča posebno pozornost tud! kuratorij za varnost v prometu, ki je v ta namen pripravi! nastednje opozorito:
FUSSCANCEH geh den rgttenden Umtveg!
1^*	Kinatorium Rlr \Moehrsacherheit


vensko narodne — 12.40 Z domačimi ansambii —
14.10 Giasbena tribuna miadih — 14.40 „Na poti s kitaro" — 15.40 Od meiodije do meiodije — 17.10 Po-poidanski simfonični koncert — 13.15 V torek nasvidenje — 19.15 Z ansambiom štirje kovači — 20.00 Ptc-dajaina meiodij — 20.30 „Herojski zgied", radijska igra — 21.39 Lahka giasba siovenskih avtorjev —
22.15 Popevke se vrstijo — 23.15 Komornogtosbent večer pri sktadateiju Pavietu Merkurju.
SREDA, 14. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena matineja — 9.25 iz giasbenih šo! — 9.45 Giasbeni spomini — 12.10 Daniio Švara: odiomek iz opere „Vero-nika Deseniška" — 13.15 Zabavna giasba — 14.10 Pojo Komorni zbor RTV Ljubijana — 14.30 Voščiia — 16.OP „Vrti)jak" — 17.10 Naša giasbena galerija — 18.1&	***?
Giasbene vinjete — 19.15 Giasbene razgiednice —
20.00 Simfonični orkester RTV Ljubijana — 22.15 S fe-stivaiov jazza — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcem zabavne giasbe.
ČETRTEK, 15. S.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.UT Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Sio-venske narodno — 12.10 Lepe meiodije — 12.40 igrajo pihaine godbe — 14.10 Miadina poje — 15.40 Naši* soiisti igrajo Bacha — 17.10 Koncert po ieijah posiu-šaicev — 18.15 Zvoki z orkestri — 19.15 Z ansambiom' Mojmira Sepeta — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 iz sodobne nizozemske giasbe — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Paieta popevk in piesnih ritmov.
PETEK, 16.	6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena ma-
tineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Koncert za miade posiušaice — 12.40 Z domačimi onsambti — 14.30 Voščiia — 15.40 Odskočna deska — 17.10 Operni koncert — 17.50 čiovek in zdravje — 18.50 Ogieda-io našega časa — 19.15 Z ansambiom Dorka škoberneta —
20.00 Amaterski zbori tekmujejo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz !o-gov domačih — 23.15 Jazz pred poinočjo.
AVSTRUA1
SOBOTA. 10.	15.40 Hišni Koncert —
14.30 Za otroke — 14.50 Mala hišica — 17.15 Za mladino — 17.40 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Slavni kraji sestankov: „Piazza di Spagna" — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Oddaja Heinza Conradsa — 22.10 Morilčeva smrt, film.
NEDELJA, 11. !.: 9.30 Lahka atletika — 12.00 Smučarski poleti — 16.30 Za otroke — 17.10 Za družino — 17 55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Operni vodič —
18.30	Znanstvena odprava — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Kralj Richard II. — 22.00 šport.
PONEDELJEK, 12. !.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laurel In Oliver Hardy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.20 Ali vam vaš otrok pomaga v gospodinjstvu — 21.30 Ponedelj-ski lelešport — 22.30 čas v sliki.
TOREK, 13. 5.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda —
19.30	Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Oddaja „Kaj sem jaz?)" — 21.05 Bog obvaruj Avstrijo — 21.50 čas v sliki.
SREDA, 14. !.: 10.00 Šolska oddajo — 11.00 Tarzan, branilec pragozda — 12.20 Ponedeljskj telešport —
14.30	Za otroke — 17.35 Za mladino — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice In trije dečki — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Saga o Forsytih — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 15. !.: 1000 šotska oddaja — 18.00 Italijanščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Sliko iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti —
20.04	šport — 20.15 Horizont — 21.55 ..Spalnica" —
22.05	čas v sliki.
PETEK, 16. 5.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Program za delavce — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeannie — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar, „črni trikot" — 21.20 Oddaja o Koroški — 22.20 čas v sliki — 22.25 Vetešpton, film.
		AVSTRUA 2
		SOBOTA, 10. 3.: 17 00 Gospod San-ders živi nevarno — 18.30 Bos v parku
— 18.55 Glasbena poročila — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Drama — 22.00 čas v sliki.
NEDELJA. 11. !.: 14.00 Lahka atletika — 18.15 Tedenski obzornik — 18.30 Panorama — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 Tarzan, branilec pragozda — 21.35 čas v sliki.
PONEDELJEK, 12.	18 30 Neznano sosedstvo — 19.00
Biologija za vas — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Velike bitke — 21.40 Telereprize.
TOREK, 15. 3.: 18.30 Pristanišče — 19.00 Znanje brez znanja -- 19.30 Čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 21.30 Telereprize — 22.20 čas v sliki In kulturne novice.
SREDA. 14. !.: 18.30 Kaj je pogum? — 19.00 Načrtovanje — 19.30 čas v slik! in kulturne novost! — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Smrt birokrata — 21.55 Telereprize — 21.55 Čas v sliki in kulturne novosti.
ČETRTEK, 15. !.: 18 30 Boj za Cezarjevo dediščino
—	19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.00 Pregled sporeda — 20.04 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Oddaja: Dali, dali — 21.50 Beethovnovi potomci — 22.05 ..Materin ljubljenček" — 22.35 Telereprize — 22.55 čas v sliki in kulturne novosti.
PETEK, 16. !.: 18.30 Tečaj gimnastike — 18.45 Potovanja k umetnosti „lz Vincence v Benetke" — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20,15 „Nipon Monogatrl" — 21.55 Telereprize — 22.40 čas v sliki in kulturne novosti.
JUGOSLAViJA
SOBOTA, JO. S.: 8.55 šolska oddaja 11.25 Smučarski poleti — 15.00 Atletika v dvorani — 16.30 Košarka — 18.00 Obzornik — 18.15 Maroško, film — 18.55 Filmska burleska — 19.10 Mozaik — 19.45 Rlsonka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Zabavno glasbena oddaja — 21.30 Na poti k
zvezdam — 21.55 Arsene Lupin — 22.45 Kažipot —*
23.05	Poročila.
NEDELJA, 11. 5.: 8.55 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja — 9.20 Mestece Peyton — 10.10 Otroško matineja — 10.40 Poročila — 10.45 Delavski amandmaji — 11.15 Ljudje in zemija — 12.15 Naše malo mesto — 13.05 Smučarski poleti — 15.45 Z ansambiom J-Radicsa — 16.15 Atletika v dvorani — 18.15 Poročilo
—	18.20 Za konec tedna — 18.40 Vzpon in propad III-Reicha — 19.40 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.35 šoferji — 21.30 Zabavno glasbena oddaja — 21.45 športni pregled — 22.15 Poročita.
PONEDELJEK. 12. 3.: 9.35 Šoiska oddaja — 11.00-Osnove splošne izobrazbo — 14.45 šolska oddaja 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Madžarski pregled — 17.45 Zvonček Palček — 18.00 Risanke — 18.15 Obzornik — 18.30 Gvajana, dežela voda — 18.55 Mozaik — 19.00 Mali za mlade — 19.45 Risanka 20.00 Dnevnik — 20.30 Cvetje v jeseni — 21.30 Po sledeh napredka — 22.20 Poročila.
TOREK, 13. 3.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 16.10' Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Madžarski pregled — 17.15 Delavski amandmaji — 17.45 Moj dežnik je lahko balon — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik —
18.30	Melodije za vse čase — 19.00 Mozaik — 19.05-Pediatrija — 19.25 Odiseja miru — 19.45 Risanka 20.00 Dnevnik — 20.30 Diagonale — 21.20 Nenavadne zgodbe — 21.55 Stoletje kirurgov — 22.20 Poročila.
SREDA, 14. !.: 8.20 šolska oddaja — 16.50 Madžarski pregied — 17.45 Mačkon in njegov trop — 18.15 Obzornik — 18.30 Od filma do filma — 18.50 Živa filozofija — 19.10 Mozaik — 19.15 Vaš šlager sezone — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.30 Klubska karta
22.05	Likovni nokturno.
ČETRTTEK, 15. 3.: 9.35 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.40 V 80 dneh okrog sveta — 18.15 Obzornik — 18.30 Druščina Jehu — 18.55 Drzni po* morščaki — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.26-Kam In kako na oddih — 20.40 četrtkovi razgiedi **
21.30	Fernande! — 22.20 Albert Herring II. — 22.50 Poročila.
PETEK. 14. 5.: 9.30 šolska oddaja — 14.50 Madžarski pregled — 17.35 Veseli tobogan — 18.15 Obzorni*
—	18.30 Profesor Baltazar — 18.40 Vzgojni problemi — 18.50 Pet minut za boljši jezik — 18.55 400 let slovenske glasbe — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik — 20.Ž6* Reportaža — 20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti — 21.50 XX). stoletje — 22.15 Poročila — 22.20 Festival zabovnih melodij v Sanremu.