Poštnina plačana v gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	1 D*v
TRGOVSKI	L, 135'
Časopis z st trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	20.	februarja 1923.	ŠTEV.	21.
0 vrednosti denarja.
Trgovec ' ali obrtnik, tako piše »Obrtnički vjesnik«, ki je leta 1914. imel, oziroma prištedil — recimo —
50.000 kron ter jih je »dobičkonosno« vložil v kako banko, da bi na starost ž.i\*el /. obrestmi od te glavnice, tak revež se je strahovito »vrezal«,kajti z obresimi od teh
50.000 kron ne more daries nikakor živeti; c. se je že tako postaral, da je za delo nesposoben, je bil primoran glavnico že davno potrošiti in je danes prisiljen, če nima drugega izhoda, da išče v mestni ubožnici zatočišče, a kjer take ni, ie obsojen na beraško palico. Takih ljudi je danes na stotine. Ako se tolažimo s tem, da ni danes na svetu nikjer bolje, je to zelo slaba uteha. '.
Danes stoji dinar 5.20, jutri bo 5.30,1 poiem zopet 5.10 itd. Kot se na:	di, se igrajo v Ziirichu z njim
kake. mačka z miško, dokler ne postne končno »stabilen« v padanju.
Ni umestno, da bi se sedaj prepirali o tem, tolmači-li Francija ali Nemčija krivo ta ali oni člen mirovne pogodbe, temveč misliti moramo bolj na to, da je danes ne samo zapadna, ampak skoraj cela Evropa izpostavljena uničevanju, kakršnega ni bilo že od tridesetletne vojne. Severna Francija se še •■ni opomogla od vojne, ker še stanuje tam okroglo tri mlijone ljudi v hišah, porušenih vsled vojne, a vzlic vsemu temu preti zopet nova vojna. Države in mesta so propadala že “prej, □ Svet je obstojal dalje. Ali se bo ta proces zdaj zopet obnovil?
Med tem gojimo nade, da zdaj temu ne bo tako; pomagati si moramo sami. Kdor hoče živeti ne sme obupavati.
tudi mi v naši državi si moramo sami sebi pomagati, kajti od drugod pomoči pričakovati, bi bila velika nesmisel in lahkomiselnost. Nihče nas namreč ne bo pomiloval, nihče imel z nami sočutja, ako zadene naš dinar ista usoda, kot avstrijsko krono ali nemško in poljsko marko.
»Naposled po brezuspešnem poskušanju od strani države (t. j. od strani bivšega finančnega ministra Kumanudija in njegovega pomočnika PlavšičaJ«, tako piše dr. Ne-deljkovič v »Trgovskem Glasniku« s potvarjanjem tečajev stanje na našem deviznem trgu izboljšati, smo z največjim veseljem pozdravili novi režim svobodne trgovine, ki je uvedena na naših borzah in sploh v naši devizni politiki. Ta režim svobode želi, naj se nam resnica vsaj pokaže v pravi luči in ne, da bi se z napačnimi službenimi tečaji sami sebe varali. Kadar človek spozna vse svoje slabe strani, svoje Pogreške in bolezni, tedaj šele lahkp najde zdravila za to in šele tedaj mu je dana možnost, da se cim preje opomore«.
Dogodilo se je slučajno ravno te dni, da so nastali istočasno konflikti v evropski politiki, da so se pojavili glasovi o mobilizaciji pri nas itd. Pod pritiskom teh glasov je nastala prava zmeda na našem denarnem trgu. Mnogi in mnogi so sc hoteli na vsak način rešiti dinarja in si nabaviti druge, seveda zdrave valute. Umevno je, da so se morali vsled tega dvigniti tečaji tujih valut. Ti zadnji dogodki na borzah nam kažejo in dokazujejo, da se papirnata valuta ne more tako dolgo stabilizirati in okrepiti, dokler je v
prometu več papirnatega denarja, kakor ga je potrebno za faktično tržno potrebo.
Ravno pri nas je mnogo ljudi, ki skrivajo doma velikanske množine papirnatih dinarjev. Najboljši dokaz za to so razne tatvine, ki se dnevno dogajajo pri nas. Te dni so se razširile vesii o ponarejenih lisočdi-narskih bankovcih in ljudje so drug za drugim hodili povpraševat v banke, niso-li morebiti ponarejeni njihovi tisočaki. Imeli smo slučaje, kakor n. pr. v Subotici, da so kmetje donašali v banke milijone dinarjev v tisočakih, jasno je torej, da je tako v mestih, kakor na deželi, papirnatega denarja mriogo odveč. Take množine papirnatega denarja so nevarne za vsako papirnato valuto, torej tudi za našo. V celi bivši uv-stro-ogrski monarhiji je bilo I. 1914 v prometu nekaj nad dve miljardi kron papirnatega denarja, toda država je imela zlata za pet miljard, torej je bilo več kot še enkrat toliko zlata nego papirja; ljudje so jemali rajši papir, kakor zlato ali srebro, ker je bilo slednjega v izobilju. Seveda je to zlato požrla vojna in je bilo koncem vojne 1. 1918 v prometu v bivši monarhiji 35 do 40 miljard papirnatega denarja, a zlata bore malo.
Povrnimo se zopet k dinarski valuti. Da bi se mogel dinar stabilizirati, ali z drugimi besedami, da pre-preprečimo njegovo padanje in ga vzdržimo na povoljno visokem tečaju, bi bilo priporočljivo, da se prične s politiko deflacije, to je z reduciranjem ali zmanjšanjem svo-le izdanih nočanic. To je lepo rečeno, toda država potrebuje denarja, a ga vsled svojega brezglav-nega gospodarstva, oziroma zapravljanja — nima. Državnim uradnikom bi se morali prejemki na vsak način zvišati, ker lahko rečemo, da v primeri z današnjimi razmerami, sploh ne dobivajo nikake plače, razen tega ima država ne-broj drugih izdatkov, toda od kod vzeti denar, če bi se iznos emitiranih bankovcev še reduciral.
To reduciranje more država iz svojih lastnih financijelnih sredstev izvesti le v zelo malenkostni izmeri. Treba bi se bilo lotiti drugih močnejših sredstev.
Minister financ g. Stojanovič misli, da bo s forsirunim izvozom dosegel stabilizacijo dinarja. Kaj g. minister pravzaprav misli izvažati ni razumljivo, če moramo pri taki gospodarski politiki, kakor se je do sedaj izvajala, uvažati v poljedelski državi moko in drugi za prehrano potrebni živež sami? Same svinje m eventuelno druga živina ne bodo stabilizirala dinarja.
Kdo nam bo torej pomagal? Reduciranje novčanic samo nam ne bo pomoglo, ker se je že na to mislilo, da se poveča obtok bankovcev še za eno ali dve miljardi, pa je bila Narodna banka proti temu povišanju. Država potrebuje denar, a ves ta denar se nahaja v rokah poedinca, ki čaka na prvo priliko, da se teh dinarjev reši ter da se z njimi nabavi druge valute. In zato pada dinar. Moramo si na drugi način pomagati sami, osobito toliko casa, dokler niso politični odnošaji V jZa^! uravnani, dokler traja narodno tlačenje, ko hoče eden narod gospodariti nad drugim, ter se ne bo začelo z drugo pametnejšo gospodarsko politiko, toliko časa ne bo dinar stabiliziran.
* * »
Ivan Mohorič;
Nekoliko valutne statistike.
Ko je ob novem letu 1919. odredil finančni minister dr. M. Ninčič žigosanje kronskih novčanih Avstro-ogrske banke v riaši kraljevini, se je žigosalo v Sloveniji nekaj nad pol miljarde kron. Podrobne uradne podatke o žigosanju imamo za vse politične okraje, izvzemši konjiški okraj. V vseh ostalih okrajih Slovenije je bilo žigosanih 494,254.684 kron. Rekord odpade na Ljubljansko mesto, kjer se je žigosalo nič manj kot 98,858.493 kron; na drugem mestu je mariborski okraj, kjer je bilo žigosanih 71,800.632 kron; na tretjepn ptujski okraj z 41,671.370 K in na četrtem Murska Sobota s 35,773.617 kronami; na petem mestu je celjski okraj s 35,653.203 kronami. V ostalih okrajih variira množina žigosane gotovine med 10 in 24 mi-
lijoni kron, in sicer je znašala v;			
okraju Brežice		24,123.976	K
»	Črnomelj	11,017.108	»
»	Kamnik	13,667.079	»
»	Kočevje	13,885.856	»
»	Kranj	20,204.430	»
»	Krško	24,056.658	»
»	Litija	14,054.386	»
«	Ljubljanska		
	okolica	14,676.610	»
»	Ljutomer	12,391.788	»
»	Logatec (neza-		
	seden del)	5,678.386	»
» *	Novo mesto	16,619.010	»
»	Radovljica	10,771.410	»
»	Slovenjgradec	14,523.626	»
»	Velikovec	15,427.046	»
Minimum je imel nezasedeni del političnega okraja Logatec, in sicer sodna okraja Cerknica in Lož, drugače je slika precej normalna, dasi momentano v okraju se nahajajoča gotovina ni nikako merilo za bogatost, podjetnost ali pa gospodarsko razvitost kraja. Tako imamo v krškem okraju nad 24 milijonov kron gotovine, medtem ko je je bilo v gospodarsko razvitem političnem okraju Ljubljana okolica le 14-6 milijonov. Velika množina gotovine v Ljubljani je razumljiva vsled tega, ker se tu nahajajo državne in druge javne blagajne, centrale bank, uprave industrijskih podjetij itd. in zadružne centrale, ki imajo vedno večje množine gotovine v blagajnah.
Do decembra, ko se je vršilo kol-koyanje žigosanih novčanic, je gotovina v Sloveniji močno narasla in je bilo kolkovanih 727,703.079 K, torej napram množini žigosanih bankovcev nad 238 milijonov kron ‘več. Napačno bi bilo trdili, da je tega^ povečanja izključno kriva površna naredba o žigosanju, ki je omogočevala naknadno žigosanje, ker je množina, ki se je ugotovila takrat v Sloveniji, le slučajna situacija, iz katere se zopet ne da sklepati ničesar na kupčinjsko stanje, niti ne na aktiva in pasiva našega gospodarstva. Pri podeželnih okrajih je znašalo povišanje gotovine v kolkoyanih novčanicah napram žigosanim po dva do tri milijone. Znatne izpremembe opazujemo le v celjskem okraju, kjer je bilo kolkovanih 49,368.881 kron, torej 14 milijonov več kot žigosanih, dalje v ljubljanski okolici kolkovanih 24 milijonov 923.580 kron, torej za 10 milijonov več, v mariborskem okraju 82,808.565 K, torej za 11 milijonov kron več.
Izredno velika je bila množina gotovine, ki je bila kolkovana v
Ljubljani, in sicer je znašala 246 milijonov 349.229 kron, torej,za nad 150 % več kot ob priliki žigosanja. To se da pa razlagati, da je tedaj že posloval v Ljubljani čekovni zavod, s katerim se je množina gotovine znatno povečala. Nasprotno pa opažamo v Prekmurju znatno zmanjšano stanje gotovine, in sicer od 35 na 22 milijonov kron. Po po-
sameznih ostalih kolkovanih kron:	okrajih je bilo
Borovlje	12,386.840 K
Brežice	26,016.727 »
Črnomelj	14,146.640
Kamnik	13,857.160 »
Kočevje	18,807.386 »
Konjice	5,785.228 »
Kranj	26,369.722 »
Krško	27,529.2/0 »
Litija	17,509.530 »
Ljutomer	15,607.310 »
Logatec	8,473.960 »
Mur. Sobota	22,840.215 »
Novo mesto	19,462.865 »
Ptuj	44,758.460 »
Radovljica	12,720.330 »
Slov. Gradec	15,105.640 »
Velikovec	22,875.539 »
lž te Statistike se lahko izračuna, koliko znaša za vsak okraj posebej 20 % odtegljaj ob priliki kolkovanjo. Za celo Slovenijo znaša to 145 milijonov 540.615 kron, kar je posebno za sedanje prilike znatna vsota. Ako bi se to vprašanje enkrat rešilo, bi danes ne bilo takega pomanjkanja gotovine pri naših denarnih zavodih in če bi se magari izplačalo en del v državnih zadolžnicah, ki bi imele lombardno pravico pri Narodni banki.
Podrobne statistike o zamenjavi kolkovanih novčanic v dinarske novčanice nimamo, ker so jo delegati finančnega ministrstva, ki so izvršili izmenjavo, odnesli v Beograd. Sumarna vsota zamenjanih novčanic znaša 662 milijonov kron, torej za 80 milijonov več kot ob priliki kolkovanju, ki se je vršilo dobre tri mesece poprej. Pomnožitev gotovine' celotno odgovarja razvoju cen tekom leta 1919, ki se je kljub deflacijskemu poizkusu z najetjem 20 % prisilnega državnega brezobrestnega posojila nadaljeval v smeri relacijske politike med dinarjem in krono.
Zanimivo je število in porazdelitev falzifikatov, ki so bili konfisci-roni^ ob priliki zamenjave kronskih novčanic. Vsega skupaj je bilo zaplenjenih 9515 tisočakov, 3696 stotakov, 1548 petdesetukov, 1372 dvajsetakov in 110 deselakov v skupni vrednosti 9,990.540 kron. Pri finančni deželni blagajni je bilo zaplenjenih bankovcev v vrednosti 3,945.060 kron. Med posameznimi davčnimi okraji nosi rekord Maribor z falzifikati za 2,297.670 kron. V Murski Soboti je bilo zaplenjenih falzifikatov za 396.690 K, v Celju za 308.790 K, v Radgoni za 306.940 K, dalje v Ptuju 250.480 K, v Ljutomeru za 172.450 K, v Ložu 174.370 K, v Metliki za 157.100 K, v St. Lenartu za 145.660 K, v ostalih krajih za manjše zneske. Najmanj jih je bilo v davčnih okrajih Železna Kaplja, Sevnica in Kozje, in sicer po 500 do 2000 kron.
Tudi glede teh falzifikatov finančno ministrstvo do danes še ni ničesar odločilo, ali se jih ljudem zamenja v celoti, odnosno Ie deloma in v kakšnem razmerju. Je mnogo denarnih zavodov, ki jim ležijo velike vspte mrtve na tem računu.
Upati je, da bo sedaj, ko se izvrši rapalska pogodba in evakuira
še tretja cona v Dalmaciji in v Primorju, valutna zamenjava defnitiv-no rešena, ko bo padla odločitev glede ključa zamenjave v Dalmaciji, in želeti bi bilo, da bi se potem obenem uredilo tudi gornje vprašanje.
Vojnih avstrijskih posojil se je žigosalo v Sloveniji za 266,348.010 K, predvojnih obveznic pa za 105 milijonov 636.875 K. Poprej se je cenilo stanje vojnih posjil na mnogo večjo vsoto in se je računalo, da jih imamo najmanj pol milijarde. Tudi rešitev tega vprašanja še visi. Mnoga podjetja so vojna posojila odpisala, ker ne računajo več na možnost kakega vnovčenja posojil, druga pa tega niso v stanu in bi negativna rešitev povzročila zelo kritičen položaj zavoda. Vojna posojila so bila kot pupilarno varna podpisana v največji meri od naših hranilnic, dalje za denar, ki ga upravljajo naša sodišča, za penzijske zaklade, za javne humanitarne in druge sklade in fonde in zato bi bilo po mojem mnenju treba pri reševanju tega vprašanja strogo ločiti položaj prizadetih zavodov, uradov, skladov, odnosno privatnih interesentov in na podlagi zanesljivih podatkov šele določiti način prevzetja.
Brezkončno zavlačevanje rešitve teh vprašanj, poleg cele vrste drugih visečih stomiljonskih terjatev, kakor so terjatve proti bivšemu avstrijskemu erarju, dalje privatno pravne terjatve naših državljanov v Avstriji, pomenjajo ogromno brzdo in strašen minus v našem gospodarstvu, ki zelo ovira podjetnost, spod-kopuje zaupanje publike v državo in njene naprave, otežuje izvršitev mnogih nacijonalizacij in na drugi strani znatno prispeva k vladajoči draginji.
Krošnjarstvo.
(Konec.)
Statistika za leto 1921.
Kakor rečeno, izzvali so zelo množeči se krošnjarji in številne pritožbe glede njih vladne ukrepe, in sicer v Banatu, Bački in Baranji prepoved krošnjarjenja, pri nas pa njegovo omejitev. V tem pogledu je izdal dne 3. avgusta 1920 ljubljanski oddelek ministrstva trgovine in industrije podrejenim oblastvom nalog, da omeje podeljevanje kroš-njarskih pravic na težke vojne poškodovance in sploh ljudi, ki bi se sicer ne mogli pošteno in dostojno preživljati, a tudi tem le, če so povsem zanesljivi. Zlasti je poudarjal, da naj se krošnjarskega dovoljenja ne izda delazmožnim moškim in ženskam.
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
»Koliko?« vpraša trgovec.
»120 stotov«, pravi Fink.
»Vzemite«, pravi trgovec in čita naprej.
Zastonj se trudi Anton, da bi razumel, kako je mogoče kupiti volno če je prodajalec na tako odločni način odšel. Toda takoj se zopet odpro vrata, Tinkles vstopi in se po prstih priplazi za Finkov hrbet, mu položi roko na ramo ter pravi z otožno-zaupljivim glasom: »Koliko date še?«
Fink se obrne in mu odgovori z istotako zaupljivim smehljajem: »Ker ste vi, Tinkeles, 391/a, toda le pod pogojem, da nikomur ne črhnite besedice o tem, drugače ponudbo prekličem«.
»Ničesar ne bom govoril«, odvrne Žid, »recite 40«.
Fink se ogorčeno premakne na stolu in molče pokaže judu vrata. Trgovec odide, toda pri vratih se obrne, pride nazaj ter se vzravna pred Finkom: 39 V2 zadnja cena, če hočete.
Uspeh tega razpisa je nezadovoljiv. Statistika za leto 1921. izkazuje namreč v Sloveniji 84 novih in 237 v veljavnosti podaljšanih dovoljenj za krošnjarjenje ter 479 vizumov krošnjarskih knjižic (112 domačinom in 367 tujcem). Podeljenih je bilo torej 18 novih pravic več kot prejšnje leto, nasprotno pa jih je bilo 38 manj podaljšanih. Saldo — 20 krošnjarskih pravic gre torej na račun okoliščine, da je toliko oseb manj prosilo za podaljšanje, in ne na račun dobre volje, uvidevnosti in poslušnosti političnih obla-stev. Vizumov je bilo izdanih 280 več kot prejšnje leto, in sicer odpade od tega prirastka 49 na domačine in 231 na tujce. Kaže se torej večja mobilnost domačih in zelo velik pritok tujih krošnjarjev, kj je skoraj dvakrat tolik kot prejšnje leto.
Da ugotovimo verjetno število krošnjarjev, postopamo kakor v predidočem primeru. 84 vizumom in 237 v veljavnosti podaljšanim knjižicam odgovarja 321 krošnjarjev domačinov. Ker so bile lem knjižice vidirane v 112 slučajih, je smatrati, da jih je dobra tretjina krošnjarila v več kot enem okraju. Ce uporabimo to merilo (1/3) pri številu vizumov tujim krošnjarjem in priznamo tem iz predvidnosti še enkrat toliko mobilnost, dobimo 150 — 190 tujih krošnjarjev. Vseh krošnjarjev je bilo torej v Sloveniji leta 1921. 471 —511.
V 800 slučajih uradnega poslovanja v krošnjarskih zadevah je bilo 735 strank moškega, 65 ženskega spola (čemur odgovarja po zgornji kalkulaciji s povprečnim številom 490 krošnjarjev 451 moških in 39 žensk); 121 jih je bilo starih pod 30 let, 256 med 30. in 40. letom, 212 med 40. in 50. letom, 126 med 50. in 60. letom, 85 nad 60 let (74 + 157 + 130 + 77 + 521 Samcev je bilo 166 (102), poročenih in vdovcev 634 (388). Število žensk je torej ostalo približno isto, dočim je število mladih ljudi, tudi takih pod 30. letom, znatno narastlo.
Glede števila krošnjarjev prednjači zopet kočevski okraj (176 domačinov in 14 tujcev = 190), kateremu slede okraji: Maribor mesto in okolica (37 + 82 = 121), Celje mesto in okolica (26 + 65 ==*' 91), Kranj (43 + 28 = 71), Ptuj mesto in okolica (41 domačinov), Brežice (7 + 34 = 41), Murska Sobota (10 + 27 = 37), Slovenjgradec (11 + 27 = 32), Črnomelj (21 +6 = 27) itd. Najmanj jih izkazuje politična ekspozitura Mozirje (3 tujce).
Predmeti krošnjarjenja so bili v tem letu: galanterija (največ), nato manufaktura, modno in krojno blago, južno sadje, perilo, čipke, domače platno, pletenine, ženska roč-
Po nekoliko obotavljanju odgovori Fink: »Naj bo«, nakar se Tinkeles v svojem obnašanju popolnoma izpremeni; kazati se prične velikim prijateljem trgovine ter končno z zanimanjem povpraša, kako gre principalu.
In zopet zaškripajo vrata, novi kupci in prodajalci prihajajo in odhajajo,	ljudje govore	in	vrve —
denar se steka neprestano.
* *	*
Tudi	domačija,	h kateri je zdaj
Anton spadal, se mu je zdela nenavadna in nekako mogočna.
Hiša sama je bilo staro neso-merno poslopje s prizidki ob straneh in zadaj polno zidov, malih stopnjišč, koridorov in skrivnostnih prehodov. Toda	bilo	je	vseskozi
umetniško delo in človek se je nehote počutil domačega v njem. Celo pritličje je bilo določeno trgovini in v njem so se nahajala razen pisarniških prostorov edino-le blagovna skladišča. V sprednjem delu hiše v prvem nadstropju so bile dvorane in sobane, v katerih je stanoval gospodar sam. Gosp. Schro-ter je bil le malo časa poročen; v prvem letu zakona je izgubil ženo in otroka. Ko so mu umrli tudi starši mu je ostala od cele rodbine edino še sestra.
na dela, suha roba, čevlji, kleparski izdelki, lonci, porcelan in dežniki.
Statistika za leto 1922.
Vsled nadaljnjega naraščanja števila domačih in velikega dotoka tujih krošnjarjev bila so politična oblastva z razpisom od 18. oktobra 1921 opozorjena na razpis iz prejšnjega leta in so dobila dodatno navodila, kako omejiti dotok tujih krošnjarjev. Z ozirom na nastale dvome v konkretnih slučajih in enotnost prakse so jim bili z razpisom od 13. novembra 1921 izrecno našteti primeri vsled danih razmer za enkrat še obzira vrednih izjem, veljavnih predvsem za prebivalce kočevskega in ribniškega sodnega okraja.
Uspeh razpisov — malenkosten. Zopet je treba ugotoviti neuvidevnost mnogih političnih oblastev, hkrati pa opažamo, žal, še drugo okolnost, t. j. neko brezbrižnost na-pram dobljenim navodilom in naročilom, združeno z naraščajočo letargijo in apatijo kot znaki propadajoče uprave. Deloma je iskati vrok brezuspešnosti »omejevanja« krošnjarstva tudi v tem, da imajo sami v revščini živeči državni uradniki usmiljenje do bednih sotrpinov ter jim privoščijo, da si pomagajo, kakor si znajo in morejo, pri tem pa, boječ se delati komu krivico, ne delajo potrebne razlike med onimi, ki so v resnici obzira vredni, in onimi, ki obzira ne zaslužijo.
Statistika nam kaže še vedno 661 slučajev poslovanja v krošnjarskih zadevah; na novo je bilo podeljenih 64 krošnjarskih pravic, podaljšanih 205, skupno torej 269 slučajev. Slučajev vidiranja krošnjarskih knjižic je bilo 392 (80 domačinom, 312 tujcem). V primeri z letom 1921. opažamo padec števila uradovanja za 193 enot, od teh odpade na nove pravice 20, na podaljšane 32, na vizume domačinom 32 in na vizume tujcem 55. Uspeh torej še nikakor ni zadovoljiv.
Po pripadnosti je bilo 265 krošnjarjev pristojnih v Slovenijo. Ti so si izposlovali 80 vizumov, kar odgovarja slabi tretjini števila krošnjarjev. Uporaba tega merila pri tujih krošnjarjih nam da z vpošteva-njem približno še enkrat tolike mobilnosti 100—130 tujih krošnjarjev (povprečno 115). K lem je prišteti še 4 tujce, ki so dobili tukaj nanovo krošnjarsko pravico. Vseh krošnjarjev je torej bilo 265 + (100 + 4, odnosno 130 -f 4) = 369 — 399 krošnjarjev (povprečno 385).
Glede na spol odpade 592 vseh slučajev uradnega poslovanja na moške, 69 na ženske, čemur odgovarja po našem verjetnostnem ra-
Starih običajev svoje hiše se je trgovec strogo držal. Vsi pisarniški gospodje, ki niso bili še poročeni, so stanovali v njegovi hiši, spadali pod njegovo gospodinjstvo ter obedovali vsak dan točno ob eni uri pri njegovi mizi. Naslednjega jutra po Antonovem prihodu je spregovoril gospod Schroter le malo besed z njim ter ga nato predal gospodu Jordanu in provinci-jalni trgovini. Zdaj, nekoliko minut pred poldne, je bil Anton poklican v sobe v prvo nadstropje, da bi bil predstavljen dami — hišni gospodinji. Z napetim pričakovanjem je stopal po širokih stopnjicah, pokritih s preprogami; sluga mu je odprl irt ga peljal skozi celo vrsto soban
v sprejemnico. Medpotoma je občudoval Anton mirni in solidni sijaj oprave, velika stenska zrcala, težke zavese, slike, cvetlične mizice itd. Sluga odpre pred njim zadnja vrata, in Anton napravi na gladkih parketnih tleh globok poklon, ko ga principal predstavi neki mladi dami z besedami: »Moja sestra Sabina«.
Gospodična Sabina je bila oblečena v elegantno poletno obleko/ Fini bledi obraz je bil obdan s temnočmimi lasmi. Ni bila starejša od Antona, toda imela je dostojanstveno obnašanje hišne gospo-
čunu 345 moških in 40 žensk, število žensk je ostalo absolutno skoro isto, dočim se je relativno znatno povečalo. V 57 slučajih uradnega poslovanja so bili krošnjarji stari manj	kot	30 let,	v	214	slučajih	med
30. in	40.	letom,	v	177	slučajih	med
40. in	50.	letom,	v	129	slučajih	med
50. in	60.	letom, v 84	slučajih	nad
60 let. (Številom slučajev odgovarjajo po verjetnostnem računu sledeča števila oseb: 33+125+103+ 75+49). Slučajev samcev je bilo 116 (oseb 67), poročenih in vdovcev 545 (oseb 318).
Posamezni okraji izkazujejo naslednje število krošnjarjev: Ljubljana mesto 6 domačinov + 22 tujcev, Ljubljana okolica 7 + 6, Črnomelj 24 + 1, Kamnik 15+2, Kranj 49 + 14 (med temi 35 žensk), Kočevje 106 + 9, Krško 6 + 12, Logatec 5 + 4, Litija 16 + 8, Novo mesto 8 + 1,'Radovljica 26 + 10 (med temi 18 žensk), Maribor mesto in okolica 27 + 52, Celje mesto in okolica 11 + 39, Ptuj mesto in okolica 7 + 43, Brežice 5 + 14, Konjice 2+10, Ljutomer 3 + 4, Slovenjgradec 16 + 31, Mozirje 3 tujce. Prevalje 1 + 20, Murska Sobota 5 + 6, Dolnja Lendava 5 tujcev.
Kot predmeti krošnjarjenja so po padajoči vrsti zastopane sledeče vrste blaga: galanterija, manufaktura, krojno blago, južno sadje, slaščice, domače platno, suha roba, čevlji, kleparski izdelki, slamniki in klobuki, porcelan, drobnarija, ženska ročna dela in semena.
Da dobimo jasnejšo sliko, reasu-miramo zgornje podatke v naslednji obliki:
KROŠNJARJI.
A. po slučaju uradnega poslovanja
	1920	1921	1922
. v zadevah:			
a) nove knjižice	66	84	64
b) prolongirane	265	237	205
c) vizumi			
domačinom	63	112	80
tujcem	136	367	312
	530	800	661
!. po spolu:			
moški	478	735	592
ženske	52	65	69
	530	800	661
5. po starosti:			
pod 30 let	57	121	57
30—40 let	141	256	214
40—50 let	189	212	177
50—60 let	83	126	120
nad 60 let	60	85	84
	530	800	661
1. po stanu:			
samci	64	166	116
poročeni in vdovci 376		634	545
izkaz nepopoln 880	661
dinje. Ponudila mu je sedež in ga prijazno vprašala, kako si je uredil svojo sobo in ali pogreša še česa.
»Moja sestra vlada nad nami vsemi,« pravi trgovec z ljubeznivim pogledom na damo, »razkrijte ji svoje srce, ako imate kako željo, ki se tiče gospodinjstva. Ona je namreč dotični činitelj, ki drži gospodinjstvo v redu.«
Anton pogleda damo in boječe odgovori: »Do zdaj sem našel vse mnogo sijajnejše, nego sem bil navajen od doma.«
»Vaše življenje se Vam bo kljub temu zdelo sčasoma enolično,« nadaljuje trgovec, »v naši hiši vlada stroga enakomernost, pričakovati morate mnogo dela, a malo razvedrila. Meni preostaja tudi po pisarniških urah zelo malo časa. Ako bi pa želeli v kaki zadevi sveta ali pomoči, prosim, da se pred vsem vedno na mene obrnete.«
Po tej kratki avdijenci vstane in pelje Antona v jedilnico. Medpotoma mu razloži stališče učenca v trgovini. Anton najde svoje tovariše že zbrane; v skromnih oblekah so pričakovali obeda. S Sabino je vstopila starejša dama, prikupljive zunanjosti, daljna sorodnica družine, ki je pomagala gospodični pri gospodinjstvu. Gospodje so napra-
	1920	1921	1922
5. po pristojnosti			
v Slovenijo	376	462	344
izven Slovenije	154	338	316
	530	800	661
B. po verjetnostnem računu			
	1920	1921	1922
1. po številu:			
domačini	313	321	265
tujci (povprečno)	117	169	120
	420	490	385
2. po spolu:			
moški:	379	451	345
ženske	41	39	40
	420	490	385
3. po starosti:			
pod 30 letom	45	74	33
30—40 let	112	157	125
40—50 let	149	130	103
50-60 let	66	77	75
nad 60 let	48	52	49
	420	490	385
‘4. po stanu:			
samci	51	102	67
poročeni in vdovci 218		588	318
točen zaključek nemogoč		490	385
Iz rečenega je razvidno, da kroš-aijarstvo v Sloveniji ni brezpomembno in da množeče se pritožbe niso brez podlage.
Naloga vlade je, da posveča krošnjarstvu potrebno pažnjo in si za rešitev tega vprašanja začrta program, ki naj bi bil:
1. Prehodna omejitev krošnjar-stva po dosedanjem načrtu s potrebnim poudarkom napram političnim oblastvom 1. stopnje.
2. Prepoved krošnjarjenja po ob-•rnejnhi krajih.
3. Prepoved krošnjarjenja po mestih in letoviščih ter kopališčnih krajih.
4. Prepoved krošnjarjenja po ^sejmih.
\ Izpopolnitev evidence tujih krošnjarjev od verjetnosti do gotovosti.
N
Sevniška železniška nesreča.
fiz prakse našega trgovskega sodišča.)
Kakor so poročali tudi časopisi, 'pripetila se je dne 12. aprila 1919 ob 9. uri zvečer na progi južne železnice med postajama Loka in Sevnica katastrofalna nesreča, radi katere je nekaj potnikov na dobljenih poškodbah umrlo, nad 30 bilo jih je pa več ali manjtežko telesno poškodovanih. Ko je namreč privozil osebni vlak v bližino vasi Orehovo, 3y2 km pred Sevniško po-  __________________________________
S* damama poklon, in Antonu je bil odkazan prostor na koncu dolge mize, med najmlajšimi kolegi Njemu ravno nasproti je sedela Sabina, poleg nje brat, na drugi strani sorodnica, zraven nje gospod Fink m dalje vsi ostali, natančno po činu m službeni dobi. - V splošnem je vladala pri obedu precejšnja tišina, Antonovi sosedje so govorili le malo in še to s pritajenim glasom, pogovor je vodil skoraj izključno le principal. Edino gospod Fink se je obnašal popolnoma prosto in neprisiljeno, pripovedoval male smešne dogodbice, znal druge ljudi izvrstno oponašati v glasu in obnaša-
vnlini ’ti«Z°Tal svoii sosedi- dobro--	* (eh, skoro pretirano pazlji-
•Ir°rP iP hii!Veče?°- Anton- čigar srce je bilo se polno spoštovanja,
je z nekakim svetim ogorčenjem
opazil, da se napram celemu omizju
obnaša Fink tako, kakor da bi bil
obed pripravljen le zaradi njega.
pri vsem tem pa se mu je zdelo, da
se gospodar sam obnaša napram
temu mlademu gospodu precej
hladno, a tudi, da se Fink za to
trgovčevo obnašanje zelo malo
meni.
(Dalje prihodnjič.)
stajo, nastala je v koridoru vagona 1. in II. razreda, ki je bil uvrščen kot četrti za lokomotivo, na nedognan način eksplozija in v koridoru razširil se je plamen, ki je posegal v stranske kupeje.
Da se rešijo, je pet potnikov skočilo skozi okno iz vagona in izmed teh se je ena ženska ubila, drugi štirje pa so dobili težke poškodbe. V vagonu ostali potniki so pa z malo izjemo dobili težke opekline, na katerih jih je nekaj umrlo.
Ta železniška nezgoda povzročila je celo vrsto pravd pri ljubljanskem deželnem kot trgovskem sodišču. Vložili so tožbo na odškodnino ponesrečeni potniki ali pa svojci pri nezgodi smrtno ponesrečenih potnikov. Tožitelji opirajo svoje tožbe na zakon o jamstvu železnic z dne 5. marca 1869, štev. 27 d. z., irdeči, da je nezgoda nastal^ po »dogodku v prometu« in opirajo svoje zahtevke tudi na določila občega državljanskega zakonika, ker se železnica ni držala predpisov obratnega reda iz leta 1856 obratnega reglementa iz leta 1892 in drugih za varnost potnikov na železnicah skrbečih predpisov.
Med drugim očitajo toženi železnici, da je pripustila prenapolnjenje vagonov, tako, da so v vagonu v kojem se je nesreča pripetila, stali potniki natlačeno celo po koridoru, ki je bil vrh tega zastavljen s prtljago. Razsvetljave ni bilo nobene. Vlak, dasi osebni vlak drvel je radi prejšnje zamude s hitrostjo brzo-vlaka, vsled česar so se iz stroja usipali celi snopi isker, ki so goreče padale skozi nezadelana okna v vagone. Železnica je proti predpisom pripustila, da so prišle razstrelilne snovi v osebni vagon, varnostne naredbe so odpovedale, zasilna vrvica ni bila napeljana, zasilna zavora ni funkcijonirala. Komunikacija med vlakospremnim osobjem in strojevodjo je odrekla tako, da potniki niso mogli povzročiti ustavitve vlaka ter je vlak vozil še od km 12.7 do km 15.4 tora j nad 3 km in je ustavil malo pred Sevnico, toda le zaradi nerazsvetljenega signalnega droga. Če bi se bil vlak takoj po eksploziji ustavil, bila bi škoda mnogo manjša, le bolj ma-terijelna, tako so pa zaradi nadaljnje vožnje potniki dobili mnogo hujše opekline in težje poškodbe, ker so skakali kar med vožnjo skozi okna iz vagona. Krivda zadene tudi vlakospremno osobje zaradi pomanjkljive pazljivosti.
^ Tožitelji so na podlagi teh okol-ščin predlagali sodbo, da je tožena železnica dolžna plačati jim odškodnino za prizadejano jim škodo. Tožena železnica je ugovarjala osobito sledeče:
Vzroka eksplozije se ni dalo dognati. Na vsak način je eden izmed potnikov imel s seboj smodnik, ki se je iz neznanega vzroka vnel. Barva in duh zasmojenih oblek, kakor tudi opeklin sta kazala sledove užga- j nega smodnika. Ranjenci tozadevno niso vedeli ničesar, zamogli so opisati edino-le trenutke neposredno pred eksplozijo, ravno tako pa tudi drugi potniki iz dotičnega vagona.
Službeno poročilo železniškega osobja navajalo je, da so ob progi našli mrtvo žensko truplo, poleg katerega je ležala ročna torbica s praznimi ožganimi škatlami za^ smodnik in deloma zažgan račun ljubljanske tvrdke Fran Kaiser za plačani smodnik. To je gotovo in priznano tudi od tožnikov, da se z vednostjo železnice v vlaku ni vozila eksplozivna snov in da eksplozije ni povzročil organ, za kojega bi jamčila železnica. Če je Pa eksplozivno snov prinesel v vagon potnik med svojo ročno prtljago m povzročil s tem eksplozijo, za
1železnica. Naravnost neizvedljivo je, da bi železnica potnikom ročno jDrtljago tako natančno preiskovala, da bi zabranila tudi malo količino eksplozivnih snovi S tako preiskavo bil bi železniški
promet silno otežkočen. Nezgoda pripetila se je le tako, da je prinesel doiično snov nek potnik v voz in zakrivil s tem dejanje, za koje železnica ne jamči in je celo po zakonu prepovedano. Samo prvi vzrok, ki ni dan »v prometu«, je pa merodajen za presojo o jamstvu železnice, vse, kar se je zgodilo pozneje, ne more več vplivati na njeno jamstvo.
Sicer je bil pa vlak pravilno opremljen.
Stroj je bil opremljen z vsemi do danes znanimi sredstvi proti bruhanju isker. Dimnik je imel predpisano sito. Bruhanje isker popolnoma odpraviti je pa pri dosedanjih tehničnih sredstvih nemogoče. Od brzine vlaka pa množina isker ni odvisna. Avtomatične zavore predpisane so le pri brzovlakih. Predmetni vlak je imel pa vacuum-zavoro in tudi 4 ročne zavore. Sicer je skoraj v vsakem vagonu tudi naprava za avtomatično zavoro, ki pa seveda pri osebnem vlaku ne funk-cijonira, ker je namenjena le za brzovlake.
Vlak je imel tudi vse predpisane optične in mehanične signale. Vagon, v katerem se je nesreča pripetila, je bil I. in II. razreda in pri teh vagonih bile so že takrat v oknih cele šipe. Razsvetljave v vagonu res ni bilo zaradi takratnega popolnega pomanjkanja materijala.
Predpisane brzine vlak ni prekoračil. Tudi orožniška postaja v Sevnici poročala je sodišču, da se je našlo pri truplu D. M. iz Zagreba, ki je skočila iz gorečega vagona, dopisnica puškarja in trgovca s smodnikom F. Kaiserja iz Ljubljane.
Tožena železnica je predlagala zavrnitev vseh tožbenih zahtevkov.
(Dalje prihodnjič.)
^naiaiaffilbaiaglBbiaManiaig
Družba „ILIRIIA“f Ljubljana
Kralja Peira trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
EagBgggaggigiigiigiis»gii5ngiis!^
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V tem času začenja slabeti trgovina z ostalimi kraji, ki so ostali še pod Turško in ki so bili od tedaj navezani sami nase, in se začenja uvoz vsmerivati v avsho-ogrsko monarhijo. Med izvoznimi predmeti se je izvažalo največ suhe prešiče, vole, šešarke, kože, loj, žito in les. Naj-intenzivnejši je bil izvoz žita v dobi krimske vojske od leta 1854. do leta 1856. Pota so bila v tem času le še za tovorne konje, ker so začeli šele tedaj graditi ceste za voze in uporabljati voze in je bila tako n. pr. šele leta 1866. dograjen v Užice prva vozna pot.
V tej dobi je bila osnovana prva tovarna za steklo v jagodini, za domače sukno in odeje v Užicah in Paračinu, Wajfertova m Bailonijeva tovarna, večji mlini, kakor BajIonovi in Popovičevi. Snovanje lovaren se je podpiralo z zakor.om o snovanju industrije v državi.
c) Prva trgovinska pogodba neodvisne Srbije.
Prvo trgovinsko pogodbo je sklenila Srbija leta 1881. Pred tem je imela nominalno turško tarifo, vendar je že od leta 1860 imela svojo posebno tarifo, katere carinske postavke so bile večje kot postavke turške tarife, katere pa so tuje države z nominalnimi protesti tolerirale. Ta pogodba je prinesla malo carine, ki so bile za vse blago brez razlike fabrikatov od pol-fabrikatov enake, in se je pri uvozu blaga plačalo 7%. Poleg tega je bila tudi carina po teži, tako, da se je dalo izbirati eno ali drugo. To pogodbo je bilo po mnenju Avstro-Ogrske smatrati za prehod k carinski uniji, katero je ona od svoje strani zamišljala, in katere se je Srbija ubranila s tem, da je v na-
glici pred tem sklenila trgovsko pogodbo z Anglijo in ji dala pravico največjih ugodnosti. To se je storilo iz političnih razlogov, da se za vsako ceno izognemo carinski uniji, ki bi bila vodila tudi k politični uniji in zato se ni pazilo na to, kakšne bodo carine in kaj bo z obrtno produkcijo, marveč se je privolilo v vse, kar je Anglija zahtevala.
Uvoz blaga iz Avstro-Ogrske je bil obremenjen z malo carino in so bili srbijanski obrtniki napram avstrijski konkurenci v obutvi, pohištvu in dunajskih oblekah brez carinske zaščite ter so moderni obrtniki trpeli velike škode, med tem ko so stari obrti, kakor kujundžijski, milarski, nožarski in kovaški propadli, posebno naglo pa so propadli drugi stari obrti, predvsem usnjarski. Nad 80% uvoza je prihajalo iz Avstro-Ogrske, izvoz pa je bil cel navezan na Avstro-Ogrsko.
Uvoz srbskega blaga je bil obremenjen z majhno carino. Teh majhnih carin pa nismo mogli bolje izkoristiti, ker nismo imeli dobrih poti, niti nismo imeli razvitega denarnega gospodarstva, marveč patriarhalno, v katerem se je prodajalo skoro samo to, kar je bilo ne-obhodno potreba, da se plačajo davki in da se nakupijo najnujnejše potrebščine, kakor sol, železnina, bombaž itd., na razliko denarnega gospodarstva, pri katerem se proda vse, ako se pri tem lahko kaj zasluži.
V to dobo pade okupacija Bosne in zaprtje njenih mej, ko so se zgradile ceste, ker so se Bosanci do leta 1881 posluževali potov preko Srbije za uvoz blaga v Bosno in za izvoz žganja, usnjarskega blaga. Vsled zaprtja je grozila nevarnost, da bodo obmejna mesta proti Bosni popolnoma propadla.
Ustanovni zbor društva /Trgovska akademija' v Ljubljani.
V pelek, 16. febr. se je vršil v sejni dvorani mestnega magistrata ustanovni zbor društva »Trgovska akademija«. Zbor je otvoril gospod Ivan Jelačin ml. ter je v svojem otvoritvenem govoru razjasnil pomen tega velevažnega društva, čigar glavna naloga je skrbeti za potrebna denarna sredstva za zgradbo poslopja za Trgovsko Akademijo za opremo zavoda s potrebnimi učili in didaktičnimi pripomočki, kakor laboratorij in knjižnico, dajati slušateljem zavoda študijske in ekskurzijske pot-pore ter delovati na to, da je uredba zavoda čim popolnejša in v kar najboljšem skladu z zahtevami modernega Trgovskega učilišča. Zbornični tajnik gospod dr. Windischer se je zahvalil v imenu predsedstva Trgovske in obrtniške zbornice pripravljalnemu odboru za njegovo uspešno delovanje ter podal obširno zgodovino želje naših trgovskih krogov za ustanovitev slovenske Trgovske akademije. Dvorni svetnik dr. Marn se je zahvalil onim krogom, ki so prvi dali inicijativo za zgradbo poslopja, čigar potreba je zelo nujna, kajti prihodnje leto, ko se otvori v obstoječi akademiji 4. letnik, bo zavod v veliki zadregi glede razmestitve dijakov. Povdarjal je, da od strani vlade ni pričakovati denarne podpore za zgradbo tega velevažnega poslopja. V društveni odbor, ki sestoji glasom pravil iz predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika, blagajnika in sedem odbornikov so bili soglasno izvoljeni: predsednik g. Ivan Jelačin ml.; podp-predsednika gg. Knez Ivan in dr. Win-discher; tajnik g. dr. Pretnar; blagajnik g. Tikač; odborniki: g. Rojina, g. Bonač, g. dr. Bohm, g. Šubic, g. Šarabon, g. Meden, g. Medic; preglednika računov: g. Stupica in g. Skaberne. Dalje je bil tudi izvoljen stavbeni odsek sestoječ iz društvenega predsedniška in gg. ing. šuklje, ing. škubec, arh. Costa Perarija in gradbeni ravnatelj g. Klinar. Letna članarina se je določila na 100 Din.
X X
X
Znižane cene za 33%
na železnicah, 75% popusta pri vizumih, oskrbo stanovanja, brezplačne vodnike, priliko za nove trgovske stike, za spoznanja novosti in modernih naprav na industrijskem polju, v vseh strokah imajo po-sctniki VI. Mednarodnega vzorčnega velesejma v Pragi, kateri se vrši od 11. do 18. marca t. 1. — Informacije in legitimacije izdaja Čehoslovaški konzulat in velesejmski zastopnik Aloma Company, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Izvoz in uvoz.
Izvoz iz Madžarske. Madžarska vlada je dovolila izvoz 1500 vagonov sladkorja, 250 vagonov fižola, 150 vagonov salame in 1000 vagonov čebule. V kratkem bo dovolila izvoz nadaljnjih 500 vagonov sladkorja in nekaterih drugih predmetov. Izvoz je dovoljen le proti plačilu s tujo valuto.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Padanje cen olja v Italiji. Letošnji oljčni pridelek v Italiji je izredno dober dvakrat boljši kakor lani, vsled česar padajo v nekaterih provincah cene oljkinemu olju. Ker se sedaj uporabljajo moderni stroji, sodijo, da bodo pridelali mnogo čistega olja.
Naraščanje cen sladkorju na svetovnem trgu. Iz Prage poročajo: Cene ameriškemu in kubanskemu sladkoriu so tekom februarja znatno poskočile. Temu zivšanju cen sledijo tudi ostala sladkorna tržišča.
Industrija.
Nova iovarna za impregniranje železniških pragov. Kakor znano, namerava prometno ministrstvo zgraditi v kaki bosanski gozdni krajini novo tovarno za impregniranje železniških pragov. Potrebni stroji se bodo nabavili iz Nemčije na račun reparacij.
Situacija češke kovinarske zadruge. Ker so Francozi zasedli Porurje in je zbog tega nastalo pomanjkanje premoga v Nemčiji, se kažejo za češko menja,zlasti kar se tiče konkurence na svetovnem trgu. Nemška industrija je začela pešati, ker domačega premoga ne morejo kupovati, ker je njih valuta tako silno padla. Zato pa so dobile v zadnjem času Skodove tovarne toliko inozemskh naročil iz angleških naselbin, iz Švice, Danske, Nizozemske in sovjetske Ruske, da bodo morale razširiti obratovanje, ako bodo hotele vsem naročnihom hitro in točno postreči.
Tekstilna industrija na Madžarskem. Tekstilna industrija se je na Madžarskem po vojni silno razvila. Danes imajo Madžari 61 tekstilnih tovaren, od katerih je le 18 iz predvojne dobe, 48 pa jih je nastalo po vojni. Madžarski
trgovski krogi pričakujejo, da bodo tekom dveh let popolnoma neodvisni od češkega in poljskega blaga, katero zdaj uvažajo. Računajo celo, da bodo izvažali v našo državo.
Carina.
Angleški fund šlerling carinska podlaga v Rumuniji. Rumunska vlada je sklenila, da se vse eksportne takse in carina na petrolej, bencin in olje plačuje v angleških funtih.
Denarstvo.
Dvajset dinarjev v zlatu en napole-ondor. Finančno ministrstvo je odredilo, da se pri plačilih taks in pri pre-sojevanju glede sodne pristojnosti smatra dvajset dinarjev za en napo-leondor (približno 325 Din).
Cene zlatu in srebru v Nemčiji. Nemška vlada kupuje zlatnike po 20 mark potom državne banke ter jih plačuje po 140.000 papirnatih mark (to je približno 600 Din, če računamo tečaj marke po 0.50 Din). Srebrne marke pa po 2.900 papirnatih mark.
Promet.
Promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Dne 15. t. m. se je pričela v Budimpešti železniška konferenca za končno ureditev osebnega in tovornega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko. V Budimpešto sla odpotovala iz Beograda naša zastopnika načelnik Jovičič ler inšpektor prometnega ministrstva Šuklje.
Prometne omejitve. 1.) Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Sisak loko iz vseh smeri je pričenši od 19. februarja 1923 do nadaljnjega ukinjeno. Do vključno 18. februarja 1923 sprejete pošiljke naj iztečejo. — 2.) Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Sisak transit v smeri Zidani most—Sisak je pričenši od 19. februarja 1923 do nadaljnjega ukinjeno. Izjeme:	pošiljke
določene za industrijski vlak. Do vključno 18. februarja 1923 sprejele pošiljke naj iztečejo.
Davki.
Razglas. V smislu člena 38. izvršiln. predpisa k zakonu o osebnih davkih se naznanja, da je priredba občne pri-dobnine za davčne službe II., III. in IV. razreda za dobo 1922/23 dovršena in da so izvlečki iz pridobninskih seznamov (iz kojih je razviden določeni davčni postavek) na vpogled davčnim zavezancem od 25. februarja do 11. marca 1923 pri občinskem uradu one občine, v kateri se obratovanje vrši ter pridobninski seznami za pripadnike družb III. in IV. razreda pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljutomeru v času od 25. februarja 1923 do vključno 11. marca 1923, za pripadnike I. in 11. raz-
reda pa pri davčnem okrajnem obla-slvu v Mariboru. Obenem se razglaša, da je reparticija kontingentirane in predpis nekontingentirane občne pri-dobnine za leto 1922 izvršena ter je izkaz odmere na vpogled pri pristojnem davčnem uradu v času od 25. februarja do vključno 11. marca 1923 v smislu čl. 158. fin. zak. za leto 1922/23. Poraz-delbeni odbitek za leto 1923 znaša za davčno družbo I. razreda 12%, za ono II. razreda 4%, za družbi III. in IV. razreda pa ni ne porazdelbenega odbitka in ne pribitka. Predpis pridobnine onim zavezancem, ki v 15. dneh po preteku roka za vpogled odmere to je do vštevši dne 26. marca 1923 ne vlože priziva ali pritožbe pri pristojnem davčnem oblaslvu I. stopnje postane prav-noveljaven.
Dobava, prodaja.
Dobava novih vreč in ovojnega papirja. V pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 3 marca t. 1. ob 11. uri dopoldne ofer-lalna licitacija glede dobave 400.000 komadov vreč za sol; dne 15. marca ob 11. uri dopoldne pa ofertalna licitacija glede dobave ovojnega papirja za tobak. Predmetna oglasa sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava moke. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 25. februarja ponudbe za dobavo 8 vagonov pšenične moke tipa 80%. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
Razno.
Praški vzorčni velesemenj. Od 11.
do 18. marca t. I. pristopa glavno me-slo češkoslovaške republike Praga k prirediivi VI. mednarodnega vzorčnega velesemnja. Vsestranski uspeh, katerega so tudi do sedaj, posebno v tujini imeli vsi praški semnji, opravičuje upanje, da ludi la velesemenj ne zaostane za prejšnjim, čeprav današnja gospodarska situacija zelo ovira vse transakcije. Ravnateljstvo velesemnja, kakor iudi vlada čsl. republike nudi po-setnikom številne ugodnosti: 75 % popusta pri vidiranju potnih lislov, 35 % popusta na železnici, stanovanja, sprevodnike in našim trgovcem in industri-jalcem je dana prilika, da pri najmanjših izdatkih obiščejo Prago, pregledajo razvoj največje industrije v srednji Evropi in pridobe nove ugodne trgovske zveze. — Informacije in legitimacije, ki opravičujejo k uporabi gori navedenih ugodnosti, daje tukajšnji Češkoslovaški konzulat in zastopnik Praškega velesejma, Aloma Company, družba z o z., Ljubljana.
Valuta inozemskih vozovnic. Ker se tuje valute tako nepreračunljivo gib-
ljejo v svojih tečajih, je izdala uprava nemških državnih železnic dve naredbi da se izogne prevelikim izgubam. Vsakih pet dni bo izdajala tečajna poročila, po katerih morajo potovalni in železniški uradi preračunati cene. Kei bi pa to zahtevalo vendar do dva dnt predpriprave, da so vse cene preračunane, je sklenila uprava določiti la-kozvani riziko-pribitek, ki bo znašal za nizke valute do 10 odst. in za zdrave valule do 15 odstotkov.
Odkup privatnih pošt. V naši državi" se nahaja še okolu 600 poštnih postaj v privatnih rokah. Ministrstvo pošte in brz-ojava je sedaj sklenilo, da se v bodoče v vsakoletni proračun vstavi posebni znesek za odkup teh poštnih postaj.
Nove poštne znamke. Ministstvo za pošto in brzojav je sklenilo, da izda v kratkem nove poštne znamke, ki bodo nosile sliko kraljice Marije, kakor tudi slike nekaterih zgodovinskih mest v Jugoslaviji. Novo emisijo je prevzela v izdelavo ameriška družba, ki je izgotovila tudi zadnjo emisijo.
Češki koks za Francijo. »Innsbruckei Nachrichten« poročajo, da vozijo mimo Inomosta vsak dan dolgi vlaki s češkim koksom, ki je namenjen za francosko industrijsko ozemlje.
Tržna poročila.
žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 450 dinarjev, ječmen 310—311-50 dinarjev, oves 290 dinarjev, koruza 300 dinarjev, pšenična moka (št. 0) 64375, (šl. 2) 625 dinarjev, (št. 6) 500 dinarjev, (št. 7) 450 dinarjev. — Tendenca neiz-premenjena.
Veletrgovina
IŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Poslovne knjige
kupite najceneje pri tvrdki
LINEA
tovarniška zaloga
Alfonz Škof
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
(nasproti proteslantovske cerkve)
Spedjalna naročila raznih Journalov itd. dobavi v najkrajšem času. Za trgovce znaten popust.
MLINARJEM!
Obveščamo mlinarje in interesente za mlinske vodne kamne, da imamo
lastni kamenolom za mlinske kamne,
ki so danes pripoznanl, kot najboljši na svetu za mletje vsakovrstnih zrn in za vse vrste žita. Naši kamni so v vsakem pogledu boljši od znanega Vranjskega kamna, ker ima v sebi več kvarca in je splošno bolj soliden. Naš nalinski kamen je bil odlikovan na balkanski izložbi v Londonu leta 1907.
Cene so zmerne in garantiramo za blago.
Industrijalci mlinskog kamena
Jovan Topalovič & sinovi, Trstenik, Srbija.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzncr, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele
za vse sisteme.
REGISTRIRNA BLAGAJNA
999.99,1 predal, malo rabljena, 4 števci z elektromotorjem 220 voli Je za prodali Naslov pove g. Drago Beseljak, Ljubljana.
EN-GROS1	EN-GROS!
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & F ANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROS1	EN-GROS1
Najzanesljivejšo
gorenjsko črno
deteljo
nudi v vsaki množini po primernih cenah tvrdka: Ant. Stergar, Kamnik.
Raznovrstne
I šolske zvezke
S
E
m
! TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
^ Pozori Za trgovce posebno ugodne cenel
Eh
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
Prispevajte ob vsaki priliki
- »TRGOVSKI D0M“
m :	u.—	u	_	Orfnovorni	urednik:	Franjo	Zebal.	-	Tisk	tiskarne	»Merkur«	trgovsko-industrijske	d.	d.