X O J 2 E K O S S I Kenwick,W.A.6107
J unij 1990
35 Kenwick Road, (09) 4591928
saOSLOVENCEV,K//šde
MEDSEBOJNE STIKE.
Cenjeni b r n l c i!
Za veliko noč smo si prijatelji, lahko "bi rekel vsi kristjani »voščili vesele velikonočne praznike. Ampak koliko od nas, ki smo voščili vesele /elikonočne praznike našim prijateljem in bližnjim, smo resnično pomislili, kaj smo pravzaprav rekli. Ali se je kdo vprašal, Če to voščilo ni samo neke vrste slikovit izraz nečesa, kar je bilo rečeno le lahkomiselno?
Za koga od nas ima praznovanje velike noči to starodavno značilnost, katera bi temu praznovanju pristojala?
Še preden so cerkve velikonočno praznovanje predstavile njihovim vernikom, je ta slavnost že obstajala. V starih časih je bila namenjena po-slovitvi od zime in začetku prebujanja narave po zimskem spanju, času ponovnega uživljanja, preroditve in ponovnega začetka rasti. Več kristjan-skih religij je to temo prevzelo.
Kje pa sto j imo' dandanes ? Kdo še sploh pozna to začetno smisel, kar se tiče obhajanja velike noči. Vsaka čast pristoja našim duhovnikom za njihov trud vzdrževanja cerkvenih tradicij, ampak če vzamemo povprečnega človeka vsaj tukaj v Avstraliji, je velika noč za njih povezana le še z bar-vanimi ali navadnimi pirhi in pred vsem se veselijo prostega časa ki ga uživajo Čez praznike, vseeno če so to kristjani ali ateisti. Ampak izraz,
veseli velikonočni prazniki je ostal, kot Še dosti drugih izrazov v našem življenju.
Mi, ki živimo v Zapadni Avstraliji niti ne moremo obhajati veliko noč sot slovo od zime, te tukaj pravzaprav ni. Ostane nam le Še kristjansko ozadje vsakoletnih velikonočnih slavnosti. Kljub temu obišče cerkev veliko število vernikov, posebno Če dobimo obisk slovenskega duhovnika. Za druge, Če verujejo v kristjanstvo ali ne pa upajmo, da vsaj vidijo v obhajanju velikonočnih praznikov pomen starodavnih Šeg, katere so oddaljene daleč vstran od današnjih navad. Duševna obnovitev bi nam morala vedno stati pred očmi, zakaj si torej ne bi izbrali ravno velikonočne praznike za obnovitev spominov vsaj enkrat na leto?
Slovenci v Perthu (in drugje) se radi držimo tradicij in to je dobro. S tem vzdržujemo del naše kulture. Ampak tradicije, samo zaradi tradicije, postanejo sčasoma brezvrednostne. Zato je trenutna obnovitev v vsaki generaciji zelo važna. Ta pa pade v mnogih primerih v pozabljenost in lahko se zgodi da se generacije med seboj ne razumejo več. Zato bi ravno velikonočno praznovanje lahko služilo temu, Če bi se vsak zavedal zakaj mi veliko noč praznujemo, da je vedno potreben nov začetek medsebojnega razumevanja. Kladi ljudje bi morali poskusiti razumeti starejše in starejši bi se morali tesneje približati mladini. To bi bila obnovitev v smislu velikonočne blagodejnosti.
harsikdo bo morda rekel da pišem preveč poučno in doktrinarno. Kdo tako misli, naj ima prav ampak po mojem mišljenju je tak način obnovitve za nas že dolgo zapadel. Torej začeti^moramo misliti na takšne obnovitve, pa tudi ce je velikonočno praznovanje ze za nami.
Pa še nekaj drugega!
Vedno vec slišimo v sporočilih ali čitamo v časonisih o neobrzdanih nasiljimn uporabljanju fizične sile v privatnih domovih med družinami. Po navadi prisluhnemo tekim novicam in jih potem simptomatično pustimo ob strani. Zavzamemo se jih le, Če se nekaj dogodi v krogu naših znancev ali se zgodi med nami samimi.
Slišal sem že večkrat, da je družbeno življenje tukaj v zapadni Avstraliji bolj orientirano na moško stran. Ženskam je baje tukaj težje priti do svojih pravic in uveljavenja kakor pa v severni Evropi.
Uporaba sile je tukaj mnogokrat veljala kot dokaz moškosti, posebno v smislu obvladanja, kot je pač enkrat bilo v "glorificiranem Wild West-u".
Seveda so se časi spremenili, ne pa Še vse stare navade. Imamo Še slučaje, da pride mož domov iz cerkve(vseeno kakšne vere), se doma iz dolgočasja ali navade napije, potem pa pretepe ženo ali otroka. Najhuje v vsem tem je, da se policija "v družinske razmere" ne vmešava in v mnogih primerih vdružina ne pride do svojih pravic.
Ce pa pogledamo na drugo stran, v našo imenitno družbo obilja, so razmere precej iste kot pri "navadnih" ljudeh. Tudi pri njih se ustvarja mnogo nezadovoljstva in je občutljivo v hišnem gospodarstvu.
Zavist, nevoščljivost in ljubosumnost tistih ki so se sicer ustanovili, niso pa dosegli njihovih ciljev katere so si predstavljali v njihovih sanjah, jim ne da miru in v mnogih primerih iščejo izhod iz njihove tuge s tem, da si najdejo grešnega kozla ali "trpina, za tuje grehe", v svoji lastni družini. To so ljudje katerim se ni posrečilo, da bi se popolnoma uveljavili v njihovem poklicnem ali privatnem življenju. Ljudje te vrste postanejo v mnogih primerih tirani v lastni hiši. Uporabljajo svoje družine (ali partnerje), da se na njih znebijo svojih razočaranj in kompleksov.
Kdo so ti ljudje ki se poslužujejo sile v družini, samo da bi dokazali njihovo razgledno točko? V prvi vrsti so to tisti, katerim manjka spoštovanje do samega sebe ( ne da govorimo še o spoštovanju do drugih) in popustljivost. Njihove občutke manjvrednosti nadomestijo s silo, ker niso duševno sposobni se izkazati kot odrastel mož-beseda, Če pride do potrebne razlage in pojasnil.
Resnica je. da ni vedno moški vsega kriv. Nenapisan zakon ca je,da mora (ali bi moral) biti "on" tisti, ki se prepirom izogne in uredi kakršnokoli ze situacijo s pametnim (izmuzlj ivimjpremislekom, da razloži in popusti, kar se tiče družine in družbe v splošnem.
Finančni in drugi problemi v družini se ne morejo rešiti s silo. Vezati moža ali ženo na sebe s prepirom in drugimi ukanami, da bi on/ona ostal/a z nekom skupaj mogoče iz bojazni, je nemogoče. Vsaka uporaba sile, telesnega ali psihologicnega značaja, je obsojena že v naprej na neuspeh. Nikdo ne doseže s silo ničesar, sploh pa ne vdanosti in ljubezenske naklonjenosti.
Iskreno,
Mamica, očka in Janezek so se odpeljali na nadeljski izlet."Lej očka, kako visoka trava je zrasla. Kaj^je nihče ne kosi?" je vprašal.Najbrž res nihče, je zabrundal očka. In kakšna škoda se dela! In zakaj je nihče ne pokosi? Zato, dragi sine, ker je pri nas premalo kmetov. Zakaj? Zato, ker jih je zelo veliko odšlo v mesta, pa nima na kmetiji kdo delati! ,
Naslednjo nedeljo je Janezek z očkom odšel na nogometno tekmo.Se preden sta moštvi pritekli na igrišče, je opazil, kako skrbno negovana in natančno pokošena in prirezana je trava na igrišču. Pa je v zvezek zabe-ležiliGORJE KMETIJSTVU V TISTI DRŽAVI, KI IMA NAJLEPŠO TRAVO - NA SREDINI NOGOMETNIH STADIONOV!	(se nadaljuje)
MODA Ženski svet po zadnji modi, vedno seksi, se vozi, hodi. Če dovolj so vitke krače, ženska si natakne hlače. A drugače mini, maksi - vse se danes nosi v praksi! Nova moda nič ne skriva, vedno bolj je zanimiva: dolgo krilo - v tem je vic! - ima razporek - vulgo: šlic!	MeRa
Pavla Gruden, Sydney

NAŠI TEMELJI
SLADEK PLEN
Pesmi iz slovenskega srca -vezi izseljenskega naroda, ki v tuj ini je doma doma,
besede pisane in izrečene,
besede nelzgovorjene,
kivtko se v bilskovitč misli sled,
ledene rože in ledene sveče pojave kratke kratke sreče, ljubezen, mati, oče, domovina
melodije naše poezije -venci, ki jih spletajo poeti iz rož na perutnicah domišlije
/
vse to slovenske, naše so besede, ki preživele so stoletja bede pisane s solzami, tlako in kirvjo,
ki kjerkoli smofnas opominjajo: z nego materine le besede živela bo Slovenija.
tiho zlato zimsko Čisto mlado jutro
na Jugu
južne hemisfere iščem pesem za prijatelja na severni polobli
komij vidna v večnost vtkana neslišna
enkratno zablešči
v rahlo pozibavanje vodnih draguljev prš sonca slika mini mavrice v ta spomin
prosoj no zelenilo^ treh mickenih pajckov v vrtničnem grmičju ena sama pozornost
vsak v srcu svojih krošnic v pajčevini Čaka na svoj plen
moj sladko me zaboli
PESNIK
Kot redka Školjka z biserom v sredini med školjkami brez biaera se skriva, tako poet največkrat skrit prebiva med tisoči na zemeljski JSirini.
Kaj ves sodeč po Školjkini luskini? Zunanjost njena često nevabljiva ne zdi se vredna ti pogleda - siva a morda biserna je po vsebini.
Življenje, mehko ali trdo, krasne v srce poeta sklada melodije. Molče, navidez ure dolgočasne,
poet presrečen, da je sam prebije. Iz misli in občutkov blagoglasne vrstice zlaga ljudstvu v poezije.
MOLČEČA PESEM
Pomisleki na poezijo mi zapirajo oči. Globoko v meni pesem zatrepeČe.
K ustnicam je ni. Groza pred osame/osi/o nazaj v notranjost mi jo vleče.
Saj, rada bi se naslonila na sočutje sočloveka za navidezno vsaj srečo...
Tako pa mučno spi. Iztirjeno ČioveŠivo Ljubezni je prižgalo svečo.
Črne luknje
I, ju ti je brez lakote duha so sami v sebi irnc luknje.
Glave pohlepnega duha izmozga jo se v trne lun kje
Tehnologij a
lire?, mod r ost i napreduje v Črne luknje.
Modrost brez tehnologije ustvari dom i z Črne luknje.
Tat, ki ilriavi krade, 7, i (I n sebi in njej Črne luknje.
Država, ki o k r a d e narod, skoplje sebi frne luknje.
!,un[ion »rolcUrial v ozadju načrtuje črne luknje.
Lumpcnproletariat v ospredju proizvaja Črne luknje.
Domovina je zdravje,	Kdor v tujem svetu
cc so Čiste njene	svoj rod blati, ta ni vreden
trne luknje.	Črne luknje.
Zemlja, £.e bi mogla, bi nam odrekla grobne črne luknje.
Ko bo sonce proč, bo Zemlja kaos lastne pra-
Črne luknje.
KLASJE ZA DOLGOČASJE
ilo z ilom se peča sila s silo se i i; r a ljudstva hrusta lakoto
plodna prst brez pluRa politika prima vlačuga aids usluga
korupcija p r o p, r e s kultura regres tlelo stres
evangelijem razprtija resnica umazanija ljubezen fantazija
za mlade nastanki za stare ostanki za J u g o sestanki
zli duh se koti otroci materam napoti strah se bohoti
povsod narkomani kristjani pogani zverine Zemljani
teroristi fanatizirajo kabalisti eksploatirajo eksorcisti inkasirajo
kasta miiio kaste po Zemlji kužne kraste Konec raaas t e
len gen tri dva en vija vaja - zen

NEDOKONČAN DVOBOJ **************************************
Utrujeno se je skobacala iz taksija in pričela pobirati torbe in kovčke. Umazana, izgubljena v vročini avstralskega poletja, se je nasmehnila svojim zimskim škornjem in toplemu puloveju, ki so jo bili, se pred dvema dnevoma, greli v Ljubljani. Plačala je Šoferja, ki je nemirno postopal okoli svojega umazanega taksija in mu zazelela prijeten dan.
■4 V
"Tudi vam", je odgovoril in si požvižgal.
* ^ ¥
Sele ko je ostala sama, se je obrnila po dvorišču. Vrtnice, bledo rumene in bele, so nihale pod vročimi žarki. Veliki listi tiare iz Tahitija so Uveli trepetali v sapici, in med njimi so se kazali prvi popki cvetja. Srce se ji je pomirilo.
"Ni se cvetela, mene je Čakala" je srečna pomislita. Se bolj kot na svoje orhideje je bila navezana na to otroško veliko drevo, ki je v zimskih mesecih bilo kot pet golih, ztakanih rok, ki prosijo za kruh, spomladi in poleti pa so te debele, kratke veje nosile dolge, Čudovito zelene liste in potem, okoli februarja, ko se je avstralsko poletje poslavljalo, so pokazali belo rumeni, diseci cvetovi tahitijskih otokov.
Pobrala je dva kovčka in stopila do vrat. "Le kam sem dala ključe?" se je jezila in brskala po torbi, polni zmešnjave. Potni tisti, denar iz petih držav, parfum, različne tablete, cigareti,pinkala, gtej - jabolko, vse iz Ljubljane ga je nosila i
Sele takrat jo je opazita. Strmela je v njo, kot bi bila pošast, čeprav je bila tako majhna, da bi jo lahko držala v eni roki.
"Kdo si? Čigava si? Kaj delaš tukaj pri meni? Kako si drzneš sedeti na mojem oknu?" Tiho je Silva govorila muci, in brez glasu ji je muca odgovorila. Njene oci, ki so bile ob enem barva pšenice in barva morskih alg, so jo opazovale brez strahu. Njen majhen gobček, bel, rjav, crn, siv (Silva je opazila, da ima muca vsaj osem barv v svojem kožuhu), je od časa do časa izpustil glas, in ni vedeta, ali je podoben joku ali mjavkanju.
"Pa kaj ti je, si tacna?" Silva je končno odklenila vrata In med tem ko je nesla kovčke v spalnico, je pozabila na muco. Njene rjave oči so hitro pregledale
stanovanje,, da vse je bilo tam, ni imela tatov medtem ko je bila odsotna!
Tako jo je bilo med potovanjem strah, da ji vse pokradejo, saj je o tatvinah
in umorih vsak dan brala v časopisih. Avstralska mesta, ki so postajala kot v
Cigago ali New York; umori, popivanje, posilstvo, tatvine, mamila.. .
V	v	.	^ .
Utrujeno je vzdihnila in si pričela tako rekoč trgati hlače in pulover s prepotenega telesa in se gola napotila proti kopalnici. Nato se je spomnila še ostale prtljage na dvorišču in je neodločno obstala. Da, mora vse prinesti noter, se nato zakleniti, sele potem se lahko varno tusira.
"Olala", je zacvilila, ko se ji je živa a mehka Žoga zakotalila med nogami. Spoznala je muco z okna in jo jezno zagrabila in odnesla iz stanovanja. "Kako si drzneš? Kako si sploh upas?" Skoraj grobo jo je spustila na okno. "Kaj pa ce imas bolhe ali uši, kaj jaz vem kdo si in od kod si!" Muca jo je jezno gledala in njeno malo telo je bilo ena sama razdrazena grba,
V	V	✓
"Oh, kar lepo se počutim, niti preveč utrujena od 25 urne vožnje z letalom", je zamrmrala Silva, potem ko je umita in sveža stopila iz kopalnice. Oblečena v lahno poletno obleko se je !ačna odpravila v kuhinjo. Na razpolagi ji je bila črna kava in konzerve; hladilnik je ze sest tednov sameval z odprtimi vrati, kot oropan grad.
* ' ,
Ujela je mucin pogled: topel, nežen, proseč, izgubljen. Silvine
v	"
oci so izgubile del jeze in očitanja, in se potopile v mucinem pogledu. "Skoda, da nimam mleka", je pomislila, odprla vrata in ponudila muci skodelico vode. Sele takrat je opazila, kako drobna je muca, vse kosti so se ji videle. A vendar, imela je usnjen ovratnik, torej nekomu je pripadala! Brez besed se je Silva vrnila v kuhinjo in napravila največjo napako v svojih petindvajsetih letih življena. Odpra je eno konzervo sardin zase, in eno konzervo za muco. Hitro je zaprla vrata. Mucine oci, polne toplote in hvaležnosti, so jo jezile. "Nikar si ne misli, da bo to na dnevnem redu", je zamrmrala in obe sta pričeli jesti, muca na oknu, Silva stoje v kuhinji. Od časa do časa sta se spogledali.
Minilo je nekaj dni. Silva se je počasi spet privadila toku življenja. Clazba radija, ki jo prebudi ob sedmih. Poslusa resno giazbo, se v mislih pripravi na novi dan in na službo, in ko se pričnejo poročila, se po mačje raztegne in končno vstane. Kopalnica, kuhinja, soba, kjer se obleče in naliči in se okrasi z zlatnino. Potem v avto in okrog devetih je v pisarni; ljudje, telefon, pisma,

✓
sestanki, prepiri. Ob enih se odpelje na bližnjo obalo in tam kosila, ob pesmi valov in kričanju galebov. Pomirjena se ob dveh vrne v službo in ostane do
v
petih, ko se utrujena odpelje domov. Čaka jo tiho, prazno stanovanje, polno
v	v
spominckov iz vsega sveta. Čaka jo muca na oknu!
Silva je zvedela, da je muca od sosedovih otrok, da ji je ime Kati a da je nihče ne hrani in nihče je ne ljubi. Silva je torej spregovorila s sosedo, čes, tako pac ne gre! Da ona se muce pač usmili in jo hrani, a muca ji vedno uide v stanovanje, tam se lovita in isceta in Silva je ze večkrat bila pozna v službi, ker je po vseh Štirih romala po tleh in iskala muco, ker je ni hotela pustiti cel dan v stanovanju.
"Kaj hočeš od mene, Silva? Naj si muco privezem kot psa in jo
V	r
obdržim privezano ali pa v kletki?" ji je grobo odgovorila soseda. "Prav, ce je tako, bom pa tudi jaz taksna", si je obljubila Silva in tistega dne muce sploh pogledala ni. Zajtrkovala je na drugi strani stanovanja, da ni slisala mucinega lačnega joka. Ko se je kasneje vrnila iz službe, in jo je muca zvesto čakata pred vrati, jo je grobo spodila. A komaj je za sabo zaprla vrata, je muca ze sedela na
oknu in jo nemo opazovala cez prozorne zavese. Silvine oči so se poglobile v
v	X
mucine in ji zagrozile, Le počakaj, borna videle, kdo bo zmagal! Ce bi jaz hotela
muco, bi si jo že zdavnaj kupila, jo ljubila in pazila nanjo. A je nisem. Ti nisi
moja, nimaš pravice, da se vsiliš v moje življenje. Razumeš?!" Le čuden lesket
muctnih oči ji je bil za odgovor.
Bil je petek. Po treh dneh se je dvoboj se vedno nadaljeval, brez kretenj, brez besed. Silva ponoči ni mogla spati. Ni mislila na Ljubljano, ni mislila na samotno življenje, niti na službo, niti na prelepe skolke, ki jih bo spet nabirala konec tedna, ko se bo potapljala v morju. Ni mislila na sodelavca Franca, v katerega je bila ze dolgo zaljubljena, a on ni o tem nic vedel, preveč je bil zatreskan v svoj računalnik. Ni mislita na brata Toneta, ki se je pred kratkim poročil z neko Italijanko v Benetkah, daleč od starsev, daleč od Slovenije, kot ona. Tudi na mamo, uciteljico v Siski, ni mislita, niti na očeta, ki se je, s svojo drugo Ženo odselit v Piran. Ne, ni bilo prostora v njenih možganih aii srcu za druge ljudi. Le dva bitja sta bila pomembna, ona in muca. Le ena bitka je bila pomembna, tista med nedolžno in vdano potrpežljivostjo muce in jezo, trmo in
v	*
neumnostjo Silve. In sele v petek se je Silva	zavedala teh besed in čustev.
Do takrat se je sla nek neumni dvoboj z muco, tako iz principa, iz trme, nenadoma pa je spoznala, da muca predstavlja vse dobre lasnosti, ona pa slabe. Obrnila se je na trebuh, otročje zagrabila vzglavnik in se razjokala.
"Silva, Sitva, kako le more??" je karala samo sebe. "Le kako si lahko vse te dni jedla in pila, ko te je muca tiho opazovala skozi umazano sipo priprtega okna? Kako si jo lahko nekajkrat grobo potisnila od vrat, da je prestrašena zbežala pod parkiran avto? Zakaj si ji dala hrano, prijateljstvo m ji bozaia drobno telo , ie za nekaj dni, potem pa si jo, brez srca, kaznovala za nekaj, kar ni storila? Silva, Silva..." je nadaljeval tihi glas njenega srca, "mar ne vidiš da muca ni ti? Pozabi na otroštvo, to je daleč, daleč. Pozabi na tista kratka leta sreče, predenj sta te oce in mati pozabila, se posvetila delu, politiki in avanturam, ko si ti nedolžna, lačna
v	"	v
in izgubljena presedala dolge mesece, opazovala in čakala. Čakala na cudez, ki se ni zgodil... Silva, ali -"
Hlipanje se je pomirilo. Odločno je vstala , ura je kazala eno zjutraj. Dekle rjavih oči in mastnih rjavih las, dekle z zarjavelim srcem, v zeleznem oklepu, da ne bi veČ nikoli trpela, se je tiho napotilo v kuhinjo. Silva je odprla vrata. Zunaj na pragu je mirno spala muca, pod zvezdami in luno, pred vrati nekoga, ki jo je potreboval, a tega do sedaj ni vedel.
"Mirna, Mirna, prehudi se." Muca je ze stala na oslabelih nogah, kot da bi razumela, da ima novo ime, novo življenje, nov dom. Kot da bi razumela, da je dvoboj končan, in da ni pravega zmagovalca. Ne bo sla v stanovanje, če dekle tega ne mara^ ne bo več cvilila in prosjačila na oknu. Mirno bo Čakala na svojo skodelico mleka ali na konzervo, na božanje tresoče se roke. ■ .
"Mirna, oprosti, bila sem tako grozna, tako neumna! Počakaj-" Silva je odprla konzervo sardin, nalila skodelico mleka in se vrnila na prag. "Tako, začniva se enkrat, tokrat brez napak." Medtem ko je muca tiho jedla, se je Silva vsedla na prag in se zastrmela v noč. Bilo je toplo in vlažno.
v	v
"Zbogom otroštvo", je zamrmrala. "Zbogom sovrastvo, jeza. Ko drugič obiŠČem starse in brata, ko bomo spet štiri stebri nekdanjega splava, razbitega na bregovih umazane reke, bom kot Mirna. Potrpežljiva, tiha, nezahtevna, nežna. Mogoče ne bo prepozno..."
* *
Črtico napisala Danijela Hlis
Marcela Bole, Vic.
(Mati) Stara mati.
Stara mati v kotu sedi, in premišljuje, ne more verjet, da je že tak' dolgo na svet'.
Se spominja, kako je bilo lepo,	Ne nosi k materi slabih novic,
v materinem naročju,ji zreti v oko. prinesi veselja, za šalo kak vic.
Ko je bila pridna in poslušala mamo, Prinesi tablet, da bo mlajša postala, smetano sladko je dobila v kavo. za materin dan še dolgo,dolgo plesala.
Kmalu je sama mati postala,	Prinesi ji cvetja, s tem jo razveseliš,
ljubezen nepopisno otrokoma dala. za zahvalo gotovo poljubček dobiš.
Otrok in mati je v srcu srce — mati čuti, kadar komu slabo gre,
Dilys Rhodes, Kenwick.
Go away.
I saw a little mouse his beady eyes I see, running around the house not half as scared as me.
I cross my legs in fear please don't ask me why. I dread that little demon running up my thigh.
I jump upon a chair and give a little scream, as he runs around the legs O'h I wish it was a dream.
I wish I had a cat to catch that little mouse, he'd chase him around the table then thank goodness out of the house,
Cilka Zagar, N.S.W.
Good bye song and muddy waters!
God is laughing.
I am only praying, God.
My heart is as empty
as the expression in my eyes.
Thank you, God! I am still here.
I made it so far.
Best foot forward,
moderate voice,
the right size smile,
just enough wine
and daily bread.
Votlo Bojim strah Zaspi vodi, da ne pokliči še da ne bo v
trka sredi noči. se odpreti, me je v temi. mesec, ugasni zvezda, Bog, vodi, bomo zašli,
sina, zmoti
Bog,

Obvestiti moram naše naročnike in bralce, da bo "Konjiček" za njegovo tretjo obletnico v oktobru nehal izhajati.
Žalostno je, ampak kaj more človek napraviti? Glaven vzrok nehanja so izdatki, Časi se slabšajo in denar je vreden vedno manj. Moji izdatki (iz mojega žepa) se letno vrtijo okrog $ ?oo.- in $ 55o.-, to je za kopiranje in vzdrževanje fotokopirke. Ni ravno toliko ampak za enega penzionista je dovolj.
Moje starostno pešanje?Ne bi se tožil. Zadnjega maja sem obhajal 70-letnico, kar ni tako tragično vendar moji prsti postajajo vedno bolj trdi, napada me namreč vnetje sklepov (Arthiritis). Najhuje pa je, da tukaj pri nas ni Slovenca, ki bi pokazal zanimanje ali bil pripravljen za kakršnokoli že pomoč, kar se tiče vzdrževanja pisanja in slovenščine v splošnem. Tako prepadamo počasi in sigurno, dokler nas več ne bo! Zbiranje novic po-taja vedno težje in stane tudi denar. Ke preostane mi drugo, moram se ""predati".
Vaš urednik.
R
*
Simon Gregorčič - Poezije 1908.
Sreča.
i.
»Kjer mavrica se vprč v gorč,
vodi, livade, O vznožji sreče zlato jabolko imade.
Tu zlati dar si prisvoji zemljan, Če neopažen srečno se do njt^ prikrade.«
Pravljici ti mladenič verujoč Srčn6 napoti po bogate se zaklade.
Željni!» v prikazen to vabljivo zroč
Čez reke brodi, drzno skaka čez propade;
Ne straši ostra, trnjeva ga pot, Kaj njemu to, da krvavč mu noge mlade?
Naprej hitnaprej,... zdaj bo pri nji; — A ta nakrat se vmakne mu v megl£ grmade...
Mladenič tak je tisočkrati vsak:
Pred dušo nada čara mu sijajne vzgrade,
Češ: »tu boš srečno bival neki
dan;«
A ko pri vhodu že je, stavba vsa razpade.
Za srečo leta vsak, ki tu je ni, In upa vedno, dasi vse lažč mu nade, —
Da šteje revež stokrat sto prevžr,
Ko ude trudne k zadnjemu počitku klade!