JULIJ 1 C Cešč.Presv.Krvi 2 P Obisk. M. D. + 3 S Leon II. p. 4 N 4. pobink. 6 P Dan neodvis. 6 T Dominika 7 S Ciril in Metod g 8 C Elizabeta Port. 9 P Veronika + 10 8 7 bt. bratov 11 N 8. pobink. 12 P Janez Gaul. 13 T Anaklet 14 S Bonaventura 16 č Henrik 3 16 P Karmel. M.B. + amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških, jŠTEV. (NO.) 134. CHICAGO, ILL., SREDA, 14. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 14, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Proti začetnemu pričakovanju se zavlekla španska vojna skozi celo leto dni. — Napovedovanje, kak bo končni v rezultat, nemogoče. — Špansko vprašanje bolj zamo-. tano kakor kdaj prej. — Velika vladna ofenziva vzbuja pozornost. Pariz, Francija. — Prihodnjo nedeljo bo minulo leto dni, kar je izbruhnila v Španiji krvava državljanska vojna, ki je izpremenila to deželo v deželo grozot, trpljenja in barbarskega klanja. Pač je spočetka malokdo mislil, da bo ta divjaška blaznost trajala celo leto dni. Večina javnega mnenja je tedaj napovedala, da bo uporniški general Franco zasedel celo Španijo v nekaj tednih ko je imel na svoji strani skoraj brez izjeme celo špansko armado. Proti pričakovanju pa se je pričela vojna vleči teden za tednom in nato mesec za mesecem. toda čim bolj dolgo se je vlekla, tem bolj se je pričel odmikati njen konec v ne-dogledno bodočnost in tem bolj je postajalo tudi negotovo, na kateri strani bo končna zmaga. V takem stanju je vojni položaj tudi še danes, po letu dni: Končni rezultat je nemogoče prerokovati. Skozi celi svoj potek pa je tvorila ta vojna tudi resno ne- varnost, njo cela znano, ste^ žavi, Italij spočetka- ne zaplete v Rvropa. Kakor e fašistični dr-Nemčija, takoj vili na stran TOVARNA SE ZAPRTA generala Franca in mu pričeli pošiljati svojo pomoč. Na drugi strani pa je vlada dobivala znatno pomoč zlasti iz Rusije in Francije. Istočasno so vreli v Španijo postovoljci iz skoraj vseh drugih evropskih držav, eni na stran upornikov, drugi na vladno stran. Tako se je na španskem ozemlju razvila prava evropska vojna v malem obsegu. Na prizadevanje Francije se je nato sestavil mednarodni nev-tralnostni odbor, sestoječ iz 27 evropskih držav, ki je imel paziti to, da se ima preprečiti nadaljnji dovoz tujezemskega človeškega in bojnega mattri-jala na Špansko. Po dolgem Preklanju in prerekanju se je končno ustanovila mednarodna patrulja ob španskih mejah ki pa se je kmalu pokarala, da nima nikake iskrenosti za podlago in kot taka tudi obstojati ni mogla. Nemčija in Italija ste odtegnili svoje sodelovanje v njej in špansko obrežje je postalo zopet odprlo. Poleg tega pa je tudi Portugalska odvzela pravico mednarodnim opazovalcem, da bi kontrolirali njeno mejo, Preko katere se pride v Špa-nUo, v ozemlje, zasedeno od "acijonalistov. Zdaj ob koncu prvega leta v°jne je špansko vprašanje boli zamotano, kakor je bilo kdaj prej. Ker je Portugalska odprla svojo mejo je zagrozi-tudi Francija, da bo storila lsto in bo dovolila prevoz ma-terijala za špansko vlado. Ta-bo imela Evropa zopet Priliko, da se bo lahko nemo-eno Postavila na eno ali dru-stran. V Španiji sami pa e ravno zdaj odigrava nekaj, Youngstown družba ni otvori- la obrata. East Chicago, Ind. — Vodstvo Youngstown jeklarske družbe je bilo prisiljeno, da je v ponedeljek še obdržalo zaprti svoji dve tukajšnji tovarni, dasi je prej napovedalo otvoritev obrata v njih. Bržkone se je družba premislila, podvzeti ta nevarni korak,zato, ker governer Townsend ni bil pri volji, da bi ji poslal v pomoč vojaštvo. Zaposlenih je v teh tovarnah okrog 7,200 oseb in, kakor objavlja družba, se jih je priglasilo za delo v ponedeljek okrog 1000, kateri pa so bili zopet poslani domov. -o- STRELA UDARILA MED KOPALCE Chicago, 111. — Več sto nedeljskih kopalcev, ki so ob jezeru pri Diversey ave. iskali odpomoči proti vročini, se je preplašenih razbežalo, ko je po kratki električni nevihti strela udarila med nje v neko drevo in vrgla ob tla ter poškodovala deset mladih ljudi, ki so tamkaj vedrili. K sreči pa ni bil nihče težje ranjen ter so bili vsi odpuščeni iz bolnice, kjer so dobili prvo pomoč. Udarila pa je strela tudi v druge objekte v mestu. Tako je deloma razdejala zvonik katoliške cerkve St. Ita na Catalpa in Broadway ter povzročila škode do $2000. Vihar je prevrnil tudi več čolnov na jezeru. Imel pa je kratki vihar to dobro posledico, da je nekoliko o-hladil zrak po neprijetni vročini, katera drži to mesto v objemu že več dni. Vendar pa je vročina v ponedeljek znova pritisnila. -o- SMRT SLAVNEGA MODER-NEGA KOMPONISTA Hollywood, Cal. — Na posledicah nekega izrastka na možganih, zaradi katerega je moral biti operiran, je zadnjo nedeljo preminul tukaj slavni moderni komponist Geo. Gershwin, kateri je pred -dobrim desetletjem postal znan v Ameriki in Evropi po svojih reformah, katere je uvedel na glasbeno polje. Skomponiral je več pesmi, ki imajo klasično veljavo. Pokojni je že kot 13 letni deček pričel kazati svoj velik talent za glasbo in se je kmalu povzpel do slovesa. ZADNJE PO-1ZVED0VANJE Upanje za rešitev ameriške letalke gineva. kar vzbuja splošno pozornost. Dočim je bila španska vlada skoraj brez izjeme skozi celo leto v defenzivi, da se je namreč samo branila, je pa zadnje dni presenetila nacijonali-ste z veliko ofenzivo, na katere potek gleda cela Evropa z velikim zanimanjem, kajti možno je, da bo preokrenila celotni bojni položaj. Honolulu. — Ameriško le-talko Amelio Earhart in njenega pilota Noonana smatrajo takorekoč že za izgubljena, kajti vse dosedanje obsežno iskanje za njima je ostalo brez uspeha. Ameriška mornariško vodstvo se je odločilo še k zadnjem poizkusu in v torek je prispela k Phoenix otokom velika bojna ladja Lexington, katera je nosila s seboj 63 aeroplanov. Ti bodo izpuščeni preko morja, da bodo pregledali še enkrat vse male otoke in s tem se bo poizvedovanje zaključilo. -o- ŠE ENO PRIPOROČILO ZA VROČINO Chicago, 111. — Eden tukajšnjih zdravnikov podaja par nasvetov, kako je mogoče lažje prenesti poletno vročino. Predvsem pravi, da je dobro, pozabiti na vreme in ne vedno misliti na vročino in govoriti o njej. Dalje se naj vsakdo vzdrži vsakovrstnega razburjanja in skrbi, češ, da vznemirjenost poveča vročino. Praktično sredstvo, da se o-hrani postelj ponoči hladna, je ta, kakor pravi zdravnik, da se rjuha, na kateri ležimo, poškropi z vodo kakor delajo ženske s perilom, ko likajo. -o- NOVA LETALA IZREDNE BRZINE Washington, D. C. — Ameriška vlada je sklenila s Curtis Wright korporacijo pogodbo za izdelavo 210 armadnih aeroplanov, kateri bodo stali nekaj nad štiri milijone dolarjev. Ti aeroplani bodo rezultat najnovejših iznajdb in se bodo odlikovali zlasti po svoji hitrosti. Dosegli bodo namreč lahko več kot 300 milj na uro (po eno miljo v desetih sekundah!) in obenem bodo imeli pod kabino zračni prostor, ki jim bo omogočal plavanje, ako bi bili prisiljeni, spustiti se na vodo. -o-- ALI BO RES TAKO STROGO? Chicago, 111. — Kakor se povdarja iz uradnih krogov, se bo skušala v naprej z vso strogostjo uveljaviti odredba, po kateri je prepovedano v salunih nuditi gostom brezplačen prigrizek. Celo s prestami se ne bo smelo več po-streči in enako bo morala cd-pasti tudi prosta pijača "on the house." Ako se bo v resnici tako strogo gledalo na vse to, bo moral vsakdo prinesti prigrizek s seboj. --o- ČLANICAM DR. SV. KATARINE ZSZ. Cleveland, O. — Članicam dr. sv. Katarine št. 29. se naznanja, da je prihodnja ^eja v torek 20. julija. Pridite vse. — Ostali del dopisa pride v prihodnji številki, ker smo dopis za sedanjo števliko prepozno dobili. (Op. ured.) ODREDBA PROTI BREZOBZIRNIM VOZNIKOM Springfield, 111. — Ta ponedeljek je stopil v veljavo zakon, ki ga je sprejelo zadnje zasedanje državne zakonodaje in ki utegne prisiliti divje avtomobilske voznike k večji obzirnosti in previdnosti. Zakon namreč določa, da se tistemu, ki bo obsojen zaradi vožnje v pijanem stanju, dalje zaradi drugače neprevidne vožnje, ali pa zaradi pobega s pozorišča nesreče, odvzame pravica voziti avto za leto dni. Državne oblasti upajo, da bodo župani in šerifi posameznih mest sodelovali pri izvajanju tega zakona. KR1ŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Rekordna hitrost v prevozu pošte po zraku preko Atlantika se je dosegla, ko je prispela v nedeljo v nemško mesto Frankufurt pošta iz Natal, Brazilija, v 41 urah 20 minutah. — Jeruzalem, Palestina. — Kakor trdijo poročila iz Damaska, je prišlo pretekli teden do silovitih izgredov v Siriji in so morali poklicati vojaštvo za upostavitev miru. Demonstranti so zahtevali da se neki distrikt, imenovan Jezire, loči od Sirije. — Moskva, Rusija. — V mestu Kabarovsk, Sibirija, se je preteklo soboto izvršila smrtna obsodba nad nadaljnjimi 24 osebami, ki so bile obdolžene razdiralnih činov proti železnicam. Vest je pripela iz tukajšnjega japonskega poslaništva. -o-- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "An Slovenec!" DRUGI TEDEN LJUTEDEBATE Obe strani, zagovorniki in nasprotniki predloga glede sodišča, trdijo, da so si v sve-sti zmage. —o— Washington, D. C. — Srdita borba v senatu o zakonskem predlogu, po katerem bi se reformiralo vrhovno sodišče, da se poleg 75 let starih sodnikov imenujejo mlajši, je stopila v drugi teden debate, o kateri se napoveduje, da bo postajala ljutejša, čim bolj dolgo se bo vlekla. In vlekla se bo gotovo nekaj tednov, ako ne celo nekaj mesecev, kajti vladna stran je odločena, voditi, debato toliko časa, dokler ne bo sigurna potrebna večine. Enako pa je tudi opozicija pripravljena na najskrajnejše. Kakor trdijo nasprotniki predloga, imajo za sigurno na svoji strani 44 senatorjev, devet drugih pa je takih, ki se niso javno izrekli še za nobeno stran, in o katerih povdar-jajo, da jih bo lahko še pet pridobili in s tem doseči potrebno večino 49 senatorjev. Vladna stran pa nasprotno trdi, da ji je že popolnoma zasiguranih 50 glasov, morebiti celo 54, in bi se lahko takoj vršilo glasovanje, ako bi le nasprotniki k temu pripustili. Iz Jugoslavije Pesniška dolina na Štajerskem že tretjič pod vodo. Katastrofalna poplava in toča je kmete hudo prizadela. — Na Pohorju je strela ubila dve ženski ki so se zatekle med nevihto pod drevo. — Razne vesti. CARDENAS ZMAGAL PRI VOLITVAH Mexico City, Mehika.— Rezultati volitev, ki so se pred par dnevi vršile v mehiški parlament, kaž«jo odločilno zmago za narodno revolucionarno stranko, ki je stranka predsednika Cardenasa. Od 173 skupnih sedežev jih bo dobila ta stranka najmanj 160. POGREŠANA LETALKA Ameriška letalka Amelia Earhart, katera se je s svojim pilotom Fredom Noonan (na levi) izgubila na svojem poletu okrog sveta nekje na Pacifiku. Ameriška vlada je podvzela najintenzivnejše iskanje za ponesrečencima, vendar brez uspeha. Razdejanje nad Presko Maribor, 19. junija. — Med številnimi kraji, ki jih je v teh dneh hudo prizadela po-vodenj in naposled tudi toča, je tudi dolina med Presko in Sv. Katarino. Žalostno sliko nudijo sedaj ti kraji. Skoraj vse žito je zbila v tla in uničila toča, tako da letos žetve tod sploh ne bo. Najhujše so prizadeti posestniki v Zlebeh, v Studenčnicah in okoli Sv. Katarine. Tod žive samo mali kmetje, ki niti ob najboljši letini ne pridelajo na svojih njivicah toliko, da bi njihove družine imele vsaj kruh za vse leto. Letos bodo morali kruh kupovati — seveda, če ga bodo mogli — že kar poleti. Silne nevihte s točo so uničile tudi vse sadje, ki je letos kazalo še dosti dobro in obetalo vsaj sem pa tja kak dinar. Sedaj stoji po vrtovih povečini samo okleščeno sadno drevje, ki ne bo obrodilo tudi še nekaj let pozneje. Ni čuda, če je prebivalstvo po tej katastrofi vse obupano in zaskrbljeno gleda v bodočnost. -o- Nevihte s točo Sv. Rupert nad Laškim, 16. junija. — Na Medardovo smo imeli dopoldne prijetno solnč-no vreme, popoldan pa je prihrula nad Celje in okolico silna nevihta s strelo in točo; v soboto, dne 12. junija, popoldne se je vsula med divjo vihro kot lešniki debela toča po nekaterih krajih Sv. Ru-perta ter naredila na drevju, njivah, vinogradih in zlasti na hmelju občutno škodo. Grozdje se pravkar pripravlja na cvet, zato vinogradnik s strahom gleda vsak dan proti nebu, na katerem se vsako popoldne in proti večeru zbirajo temni oblaki: od daleč se vedno sliši tudi grmenje! Bo« daj, da bi vsaj sadje, zlasti fabolka, letos obrodila; kajti črešnje so tukaj, razen Svetine nad Celjem, skoro popolnoma odpovedale, neprestani dež jih je v cvetu domalega uničil. Breskev in marelic pa letos sploh ne bo, dasiravno so v zgodnji spomladi tako lepo pokazale. Pač pa se sliši letos od vseh strani, da je silno rodovitno leto zlasti za kače posebno še za strupene kače! Žt; več otrok je bilo pri nabiranju jagod in borovnic pičenih. -o- Tudi Mura se razliva M. Sobota, 18. junija. — V torek popoldne je nad Prekmur-jem divjalo hudo neurje, ki je trajalo nekaj ur. Hud naliv je bil posebno proti večeru. Gotovo se je nekje utrgal oblak. V nekaj urah je bila struga Ledave polna umazane vode. Ljudje so radovedni prihajali na most in o-pazovali deročo vodo, v kateri se je premetaval neki navdušen plavalec. Na mnogih krajih, tudi to-stran Mure, je žito po polju do zemlje poleglo, da je žalostno pogledati po njivah. Na naglem je tudi Mura narasla tako, da se je že v torek zvečer začela razlivati po šumi. Voda še vedno narašča. --o- Strela Maribor, 17. junija. — V Mariboru in okolici že nekaj dni divjajo nevihte, ki so danes nekoliko ponehale. Povzročile so pa ogromno škodo. Nevihte so na južnem delu Pohorja zahtevale dve žrtvi. V Komanju na Pohorju so posestnica Veronika Kovše in njeni dve dekli Barbara Tepej in Antonija Mirnik delale na polju. Pred hudim dežjem so se zatekle pod samotno veliko smreko. Nesrečna usoda pa je hotela, da je v trenutku, ko so se spravile pod smreko, udarila strela v drevo. Strela je drevo razklala od vrha do tal, zadela pa je tudi obe dekli, Barbaro in Antonijo, ter ju ubila, dočim je gospodinjo samo oplazila, vendar pa je to zadostovalo, da se je onesvestila. Vse tri je našel Veronikin mož Anton Kovše pod razklano smreko in poklical sosede, da so pomagali prenesti vse tri ženske domov. Poslal je v Vitanje po zdravnika dr. Silana, ki pa je pri obeh deklah ugotovil smrt, dočim se mu je z umetnim dihanjem posrečilo spraviti gospodinjo Veroniko v življenje. -o- Dve smrti Na Spodnjem trgu v Škofji Loki je umrla Josipina Zadni-kova v starosti 94 let. — Na Hribcu pri Škofji Loki je smrt ugrabila originalnega domačina Franceta Notarja, ki je bil za mežnarja pri cerkvici sv. Križa 57 let in je dosegel starost 79 let. Obsojen Pred novomeškim velikim kazenskim senatom je pred kratkim stal 25 letni Stanko Broda-rič iz Rosalnic, ki je letos v fe-fruarju v Čurilah umoril 83 letno Baro Kočevarjevo in njeno 55 letno hčer Marijo Vraničar-jevo. Obsojen je bil na dosmrtno robijo. DEN4R V M! KRA.I Pošiljamo po dnevnem kuwru. Včeraj bo bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55_____________ 100 $ 5.00__________ 200 $ 7.20_____________ 300 $11.65 .............. 500 $23.00 ______________1000 $45.00 ..............2000 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50 ________ 100 $ 12.25 _________ 200 $ 30.00 ____________ 500 $ 57.00 ____________1000 $112.50 ..........2000 $167.50 ............3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85. — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kra« ja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Stran J] 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sreda, 14. julija 1937 A.MERIKANSKI SLOVENEC jfciEtafi* r EDINOST PUBLISHING CO. W. Cermak RdL, Chicago L, Jwkicn CAM AJL SMI 0a ccto leto _ Za pol leta — četrt leta ... Za Chicago, (Ea celo leto _ SZa pol leta _ Za četrt leta ^S.OO _ 2.50 .. 1.50 _$6.00 .. 3.00 .. 1.75 EDINOST PUBLISHING < Address of 1849 W. Cermak RtL, Phone: CANAL 554« For oae For kali a year For three Chicago, For one year -- For half a year _ For three months -$SM _ 2.5C - LSD _$6M _ sao _ 175 Dopisi važnega tm—r^ za hitro objaro morajo biti doposiani na nredni-itrc vsaj dan m pol pwd dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tedna je >žas do četrtka dbpoMne. — Na dopise brez podpisa Be ne ozira. — Rokopisov •redaištvo nt vrtčft. __ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, Sfto kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listu.__ Entered as second class matter November 10, 1925, at the poet office at ^Chicago, Illinois, under the Act of'March 3. 1S79.__ Sodbe o CIO in Lewisu Brezdvomno zavzema na pozornici ameriške javnosti točasno prvo mesto delavsko gibanje pod okriljem CIO ter njen vodja John Lewis. Tako velikega delavskega gibanja menda ta dežela še ne pomni. To pa tudi iz razloga, ker je sedanja vladna administracija delavstvu naklonjena in ima CIO, kar se tiče organiziranja in propagande, popolno prosto roko in jo vlada še več ali manj direktno podpira. V javnosti pa, kakor vedno se tudi glede CIO deli javilo mnenje. Gotove struje odobrujejo njeno gibanje, do-čim zopet druge isto obsojajo. Mnogim, drugače ne nasprotnim delavskim organizacijam, so uničile simpatije do CIO njene sedeče stavke. Mnogi pa navajeni, starega gospodarskega reda se ne morejo nikakor sprijazniti z novimi načini, katerih se CIO poslužuje v svojih bojih za delavske koristi. Kakor med Amerikanci samimi, tako prevladuje različno mnenje in sodbe tudi med ameriškimi Slovenci. Iz pisem, ki jih prejema uredništvo je nam to mnenje znano. Tega sicer ne omenjamo, da bi hoteli mi sami postaviti merodajno stališče glede CIO in njenega voditelja Johna Lewisa. Mi smo svoje stališče glede CIO že povedali. Ako ima CIO v svojem programu le delavske koristi in je njenim voditeljem le na tem, da priborijo delavstvu več pravic in boljšo bodočnost, potem naravno ne moremo biti na noben način proti njej. Ako pa ima Lewis kake tajne namene in ambicije, kakor se mu predbaciva, da bi potom organiziranih mas prišel do predsedniškega stolca in bi skušal izvajati kako diktaturo, kakor se mu to od gotovih krogov predbaciva — potem pa seveda nastane čisto drugo vprašanje in je treba gledati nanj, ne kot na kakega delavskega voditelja, ampak kakor i\a ambicijoznega poli-tikarja. Kaj je Lewis in kaj so njegovi nameni bo bodočnost kmalu pokazala in potem še le bo jasno kdo je sodil prav in kdo ne v teh zadevah. V cerkvenih krogih in med duhovniki se mnenje glede CIO in njenega voditelja Lewisa prav tako deli.. Znano je, da znani radijski pridigar Rev. Coughlin, vodi odločen odprt boj proti Lewisu. Prav tako premnogi drugi. — Zopet pa drugI CIO in Lewisa odobrujejo, kar se tiče delavske linije v bojih CIO. Tako n. pr. "The Catholic Worker", ki izhaja v New Yorku, je prinesel celo vest, da vatikanski krogi CIO odobrujejo. Vrlo značilno izjavo o tej zadevi je te dni objavil tudi katoliški škofijski uradni list "Catholic Herald Citizen", ki izhaja v Milwaukee. Ta list objavlja uredniški članek pod naslovom: "Ljudski greh" in piše med drugim: "Dandanes je vedno večja potreba za bistrejše poznavanje in bolj strogo upoštevanje osme božje zapovedi, ki pravi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Greh nagle sodbe in obrekovanja postaja dandanes pravi ljudski greh. "Ne mine dan, da ne bi kdo trdil, da je CIO komunistična organizacija; da so vsi njeni voditelji od Lewisa doli sami komunisti. Oni, ki verjamejo takim izjavam, ne da bi imeli resnega dokaza zato — so krivi nagle sodbe. Oni, ki širijo naprej te obdolžitve — razun če imajo dokaze zato — so krivi obrekovanja. Tak-e nagle sodbe in taka obrekovanja grešijo proti osmi božji zapovedi. "Ugled Mr. Lewisa in njegovih tovarišev se ceni prav tako visoko po njih, kakor n. pr. cenite vi svoj ugled. Škodovati komu na ugledu je moralno zlo. Oni, ki so krivi takih grehov so obvezani tako škodo popraviti, v kolikor morejo, onim, katere so obrekovali." — Tako torej se delijo mnenja glede CIO in I.evvisa v Vseh različnih krogih ameriške javnost^. Kdo ima prav in kdo pravilno ugiba glede CIO in Lewisa, je za enkrat še nevarno ugotavljati. Lahko pride veliko dobrega in veliko koristi za male ljudi od tega in potom tega gibanja. Ako / pa vodijo to gibanje voditelji le zgolj iz sebičnih političnih namenov, zna pa slediti zlo, kakoršnega še nismo imeli. Neka nepristranska newyorška revija ugotavlja ta le dejstva: "Nesmiselno je misliti, da bodo zagovorniki starega liberalnega gospodarskega reda za vse čase vladali. Novi časi zahtevajo več in širše demokracije. Delavske mase morajo dobiti več sigurnosti in več socialnih pravic. Kdorkoli bi skušal zavirati to, bo le razočaran. "Nevarno pa je pri CIO to, da v njene vTste prihaja na tisoče in tisoče radikalcev komunistov. Ti se pa. z malim ne zadovoljijo. Kdor jim pokaže prst, zagrabijo za vso roko. So spretni in vsiljivi ter znajo sprejemati in sklepati vse mogoče kompromise. Kaj če ne bodo izurjeni pa zraven prikriti komunisti dobili vodstvo v svoje roke pri CIO. Ali more Lewis jamčiti proti tej nevarnosti? Ako lahko, potem bi moral že zdaj začeti vrste CIO temeljito čistiti. Tu je nevarnost — drugje se je ni bati." — Take so torej nekatere sodbe in taki so pomisleki, ki jih ima javnost o CIO. So pravilne ali ne — pokaže bodočnost. ŠE NEKAJ IZ CLEVELANDA Cleveland, O. Ljudje mi pravijo, zakaj večkrat ne pišem iz Clevelanda, jaz se pa na drugi strani bojim u-rednika, da mi ne bo rekel, da vedno sitnarim in tako, je obojim težko ustreči. Ker sem obljubil bom napisal, če pa urednik obsodi moj dopis v koš, je njegova zadeva. — Menim, da ste cen j. čitatelji že uganili, zakaj zopet prihajam med vas, namreč s pozivom in vabilom. V beli Ljubljani, se ravno sedaj odpravljajo na pot trije možje, ki nam bodo prinesli zanimive stvari v Ameriko. Ti možje so dr. Franc Trdan, seme-niški profesor v Št. Vidu nad Ljubljano, Julius Slapšak, šolski ravnatelj in oče našega čislanega duhovnega pomočnika Rev. Slapšaka, v fari sv. Lovrenca, in pa naš glavni tajnik Kulturnega vrta Joseph Grdina, ki se vrača s potovanja po domovini. četa Trdana iz Ljubljane, ki bo slavnostni govornik na drugem Baragovem dnevu. — Osebno poznam tega visokega gosta in v veliko čast mi je, da bomo tako srečni, da pride med nas. Kdor ga še ne pozna, si ne more predstavljati njegovih zaslužen j za naš slovenski narod, osobito, kar setiče vzgoje mladeničev v škofovih zavodih. Ta odlični gost se je že velikokrat skazal ljubeznivega nam potnikom, ki smo obiskali domovino. Da, g. dr. France Trdan je v resnici prava iskrena dolenjska trdna korenina. Oni, ki so ga v domovini spoznali, se z menoj vred vesele njegovega prihoda. On piše pisma in daje poguma vsakemu, kdor ima le priliko da pride z njim v te imeti počitnice, naredite na- poslužite se te prilike ki se vam črt da pridete v Cleveland in od- nudi. Pridite torej rojaki v ve- bor Kulturnega vrta vam bo poskušal podati posebne ugodnosti, zlasti tem, ki pridete iz drugih mest. Ideja kulturnih vrtov je tako velika in pomenljiva, da je dolžnost vsakega, ki čuti da je sin slovenskega naroda, da pomaga k temu na eden ali drugi način. Kulturni vrt bo govoril za nas narod še tudi potem, ko nas več ne bo. Naši otroci in otrok otroci in še daljni rodovi bodo prisluškovali tem besedam, ki jim bodo odmevale iz kulturnega vrta ter jim pripovedovale, kako zaveden in požrtvovalen je bil jugoslovanski narod, pa naj je bil slovenski, hrvatski ali srbski rod, znal je spoštovati svoje kulturne deiavce; postavil jim je spomenike, itd. — Ali bodo te besede zadele nas vse? Si že storil svoj del za kulturni vrt? Če še nisi, potrudi se, kajti čas kampanje se bliža koncu in dne 25. julija bo še en velik dan, Baragov dan v Puritas Spring parku. Pridite, pokažite se! — Ta dopis je pisan za večje zanimanje kulturnega vrta med nami Jugoslovani. Vedite, da že izkušnja uči, da je resničen prego-vor ki pravi: trkajte in se vam bo odprlo. V Amer. Slovencu sem poprosil za darove za kulturni vrt in prošnja ni bila zaman. Odzvali so se in se še ved- likem številu, ker boste imeli od tega dvojno korist. Prvič imate obed v lepi prijazni senci na zdravem zraku, drugič pa s tem da se udeležite piknika, pomagate obenem svoji cerkvi, ker vsi veste, da imamo pri cerkvi in šoli še veliko dolga, katerega je treba da se kolikor mogoče zmanjša in odplača. — Pozdrav rojakom sirom Amerike, zlasti pa faranom v Denverju. George Pavlakovich, tajnik cerkve -o- NA RAZGLEDU PO CLEVE- LANDU Chicago, HI. Kakor pravijo v stari domovini, da tisti ni pravi Slo-| venec, ki ni videl prestolice, | bele Ljubljane, tako bi neka-j ko lahko, tudi za nas ameriške 'Slovence veljalo, da kdor ni bil še v tukajšnjem našem glavnem mestu, v Clevelandu, drugi beli Ljubljani, ta sploh ameriške Slovenije ne pozna. Da tudi na me ne pade tak očitek, sem se že dolgo pripravljal, da si grem ogledat to slavno mesto, in končno se mi je v resnici nudila taka prilika ob zadnjem prazniku, 4. julija. Čas je bil sicer skrajno kratek, da bi se mogel zadostno no odzivljajo, eni od blizu, drugi razgledati po mestu, kajti od daleč. Iz So. Chicage sem zopet prejel po $3.00 od dveh zavednih mož, ki vedo, da je dolžnost podpirati kulturno delo naših zasluženih mož. Potom g. Po-poviča sta namreč poslala svoje prispevke Mr. John Novak in Mr. C. Grmek, ki bosta v ta namen prejela vsak dve zanimivi knjigi, katerih vsaka je vredna dolar. — Na ta način pomagajo dopisovanje. Tako visoko zaslu- širiti kulturno delo in povzdigni- ženega in obenem tako priprosto in ljubeznivo naklonjenega, v razgovoru družabnega, kakor je dr. Trdan, ga boste zaman iskali. Radi tega se veselimo njegovega prihoda, ki nam bo prinesel Vsi ti trije bodo naši gostje, pa novega oživljanja, kakor so ga ne samo gostje na banketu, ki jim bo prirejen 21. julija v Knausovi dvorani, marveč tudi naši govorniki na velikem Bara- nam prinesli prevzv. škof dr. G. Rožman. — Šolski ravnatelj in pisatelj g. Julij Slapšak bo drugi naš gost in govornik ta dan govern dnevu v mestnem parku ]n naš Jože, ki je prepotoval to "Puritas Spring" dne 25. julija. Rojaki, ki ste v letošnjem letu nameravali potovati v druga mesta, ste vabljeni v imenu organizacije Jugoslovanskega kult. vrta, da pridete na dan 25. julija v Cleveland. Ta dan je imenovan drugi Baragov dan, ali dan našega naroda. — Baraga nas je prvič spravil skupaj v ogromno družbo, kakor še nikoli, in to je bilo pred dvema letoma, ko so posetili Ameriko prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. To je bil dan, ki ga bo pomnila elevelandska slovenska naselbina in vsi, ki so se ta dan nahajali v naši metropoli. — Letos pa gre naš kulturni vrt svoji dovršitvi naproti. Tam že stoje spomeniki škofa Barage, pesnika Gregorčiča in podstavek, na katerega bo v nedeljo 25. julija postavljena soha pisatelja Cankarja. — Ta drugi Baragov liko znamenitih mest in tudi Sveto deželo, nam bo gotovo pripovedoval tako zanimive stvari da jih bomo vsi navdušeni poslušali. Nikoli še nismo imeli lepše prilike sestati se ob tako pomembnem sestanku. Zato je nar boste dobili l^ajboljše jedi in program tega dneva zasnovan, hladno pivo, sladoled in druge tako, da nam bo tudi nekaj za- dobre stvari, ki vas bodo poživ-legel. Začeli bomo že dopoldne s! ljale. ti naše zaslužene može do javnega priznanja njihovih del. A. Grdina, preds. -o- CERKVENI PIKNIK V DENVERJU Denver, Colo. Vsem Slovencem in Hrvatom v Denverju in okolici se naznanja, da priredi naša fara Kraljice sv. Rožnega venca piknik v Elitches Garden in sicer v nedeljo 18. julija. Zato se vabijo vsi rojaki iz Denverja in bližnjih mest, da se gotovo udeleže tega cerkvenega piknika. Na pikniku bomo imeli "chicken dinner" in druge raznoterosti. Za mal de- slovesno službo božjo v cerkvi sv. Vida, kjer bo dr. Fr. Trdan imel sv. mašo in pridigo. Tam bodo čakali avtomobili in busi in takoj po končanem cerkvenem opravilu se odpeljemo v park- Imenik lokalnih uradnikov za leto 1937. SIJAJEN USPEH KAMPANJE ZSZ! Kampanja za pridobivanje navega članstva v ZSZ, katera je bila zaključena 30. junija, je sijajno izpadla, kajti pristopilo je 671 novih članov in članic in sicer 513 v ml. odd. in 158 v aktivno članstvo. Meseca junija, oz. zadnji mesec kampanje, se je kampanja najbolj živahno razvnela, kajti v rečenem mesecu je pristopilo 358 članov in članic. Prav zanimivo bo članstvu ZSZ, ko bo izvedelo, da najagilnejša v zadnji kampanji so bila skoro vse one naselbine, kjer imajo ustanovljene mladinska društva, kajti pri vseh mladinskih društvih, izven enega, so pridobili zadostno število novih članov, da so kvalificirali, da pošljejo na prihodnjo konvencijo svoje mladinske delegate. Pri ml. društvu United Comrades št. 1, v Denverju, kjer ima Zveza tri krajevna društva, so kvalificirali za tri delegate; pri Chicago Youngsters št. 2, v Chica-gi, so kvalificirali za delegata; pri Pueblo Boosters št. 3, v Pueblu, Štev. 20. dr. "Planinke", Leadville, Colo. — Predsednica Elizabeth Wick-land, 125 Elm St.; tajnica Mary Savoren, 422 W. 3rd St.; blagaj. Julia Le-narchie, 324 W. 2nd St. — Seje se vr- še vsako prvo nedeljo po 10. M mesecu j^rontie w zdravnika Dr. J. R. tr I lAnm v I Air /H t*i i nf S v Domu Slov. društev. Štev. 21. dr. North Ergle, Ely, Minn. — Preds. Vincent Novak, Box 1424 Elm St.; tajnik in blagajnik Frank Erzar, Box 1021; ml. nadz. Frances Erzar. — Seje se vrše^ ysako tretjo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne v Jugoslovanskem Nar. Domu. društvo; pri Happy Future št. 4, v Canon City, so kvalificirali za prvo nedeljo v mesecu, delegata; pri Liberty Juniors št. 5 v So. Chicagi, so kvalificirali za' venskih društev, delegata; pri Rocky Mountain Juveniles št. 6 v Leadvillu so kvalificirali za delegata; in ravno tako pri Pride of the Rockies v Fre-dericku št. 8 so kvalificirali za enega delegata. Aktivna društva, katera nimajo ustanovljenih mladinskih društev, so kvalificirala po enega mladinskega delegata sledeče: Društvo Marije Pomagaj št. 24, v Salida; dr. Washington št. 32, v Clevelandu; dr. Hribski Bratje št. 45, v Ruth, Nevada; dr. Slovenski Sinovi št. 48, v Van-couverju; dr. Whispering Pines št. 51, v Trinidadu; in dr. Youths of America št. 52, v Spring Glen, Helper, Utah. Štejem si v prijetno dolžnost, da se na tem mestu prav iskreno zahvalim vsem, ki ste na eden ali drugi način pripomogli, da se je zadnja kampanja tako sijajno obnesla. Z vašo aktivnostjo ste storili nekaj dobrega za vaše prijatelje, ker ste jih pripeljali pod zaščito naše dične Zveze, za kar bo Vam Zveza hvaležna, kakor tudi vaši prijatelji, njih vdove ali sirote. Zveza se bo pa že sedai izkazala, kako visoko ceni ter čisla vašo agilnost za njo, ko bo Vam v par tednih poslala provizije za nove člane. Torej bodite uverjeni, da boste bogato poplačani za vaše delo, prvič, ker boste imeli zavest, da ste nekaj dobrega storili za vaše bližnje, in v drugič pa tudi, ko bo Vam Zveza poslala malo finančno odškodnino za vaš trud. Tajnike in tajnice krajevnih društev ZSZ se uljudno prosi, da kakor hitro mogoče pošljete uradna poročila, potrjena po predsedniku, tajniku in blagajniku društev, imena in naslove mladinskih delegatov, kateri so kvalificirali, da se vdeleže prihodnje Zvezne konvencije, kot je bilo odločeno na zadnji seji gl. odbora ZSZ v mesecu januarju.. Kvalifikacije za mladinskega delegata so: "Vsako jkrajevno društvo spadajoče pod Zapadno Slovansko Zvezo, ako je do 30. junija pridobilo ne manj kot 15 članov v mladinski oddelek, ima pravico poslati po enega delegata iz mladinskega oddelka na prihodnjo konvencijo, katera se bo pričela 23. avgusta 1937 v Denverju, Colo. Za mladinskega delegata mora biti imenovan član, ki je do 30. junija pridobil največje število novih članov v mladinski oddelek, pod pogojem, da tako število ni bilo manjšo kot 15 novih članov, katerih asesmenti pa morajo biti Plačani pri društvu najmanj za šest mesecev v naprej. Takim jnladinskim delegatom se bo plavalo za vozne in druge stroške iz Zvezinega stroškovnega sklada. Rečeni mladinski delegati ne bodo imeli nobene pravice pri glasovanju na konvenciji." Konvenčni °dbor Denverskih treh ZSZ društev bo skrbel, da otroci, oz. ml. delegati bodo imeli prosto vstopnino na vseh konvenčnih prireditvah. Torej še enkrat lepa hvala vsem, ki ste pripomogli do tako lePega uspeha zadnje kampanje, ostajam z bratskimi pozdravi Vam hvaležni, ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. P. S.—Tajnike in tajnice krajevnih društev ZSZ se ponovno Prosi, da nemudoma pošljete imena in naslove mladinskih delega-' ov urad. Ta poročila morajo biti podpisana po društvenih Ul'adnikih ter potrjena z društvenim pečatom. Stev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. Frank Crepinsek, R.R. 2, Box 57; tajnik in blagajnik John Crepinsek, R. F. D. 2, Box 29; zdravnik Dr. Therss. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. Stev. S,, dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik Anton Dremel, Box 454; tajnik Frank Konte, 112 W. Catli n Ave.; blagajnik Joseph Skrabec, 412 W. New York Avenue; zdravnik Dr. Holmes; mlad. nadz. Frank Konte. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih. Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Preds. Matt Slano-vich, Chandler, Colo.; tajnica in blagajnica. Grace Lipersick, Rockvale, Colo.; mlad. nadz. Matt Slanovich. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne na domu tajnice. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kansas. — Preds. John Rudman, Box 92; tajnik in blagajnik Anton Lesjak, Box 118; mlad. nadz. Joe Terlip, Box 186. — Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne pri predsedniku. Št. 14. Sloga Slovencev, Spring Glen, Helper, Utah. — Preds. Jerry Benedict, Box 33. Hiawatha; tajnik Aug. Topo-lovec, R.F.D., Helper, Utah; blag. Joseph I,. Rebol, Helper, Utah; mlad. nadz. Lawrence Mesec in Joseph L. Rebol. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob tretji uri pop. v John Skerljevih prostorih. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Peter Predovich; tajnik Nick Balic, Slovonian Store; blagajnik George Badoa-inac; mlad. nadz. Ann Predovich. — Seje se vrše vsakega 24. v mesecu na domu predsednika. Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Louis Lesar, 503 Moffat St.; tajnik Joe Mencin, 1216 Berwind Ave.; blagaj. Joseph Grebene, 303 Park St.; mlad. nadz. Rose Lesar, 503 Moffat St. — Vsi v Pueblo. — Seje se vrše vsako drugo sredo v meescu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik George Zadel, Box 195, Firestone; tajnica Angeline Tursick, Box 97; blagajnik Joe Smith, Sr., Box 64; ml. nadz. Mike Sekich in Pete Sasich. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Mrs. Frank Marolt. Stev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. —■ Predsednik Anton Mehle, 187 E. Utah Ave.; tajnik Frank Ambrose, 116 N. 6th St.; blagajnik Joseph A. Smith, 282 Vine St.; ml. nad. Carman Leonelli, 282 E. Vine St. — Seje se vrše vsakega 9. v mesecu v .Lake View Club dvorani. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Glach, 1096 E. 77th St.; tajnik Louis Rozman, 1000 E. 64th St.; blag. Louis Rozman, 992 E. 64th St. — Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Salida, Colo. — Predsednik John Butala, 434 W. 2nd St.; tajnik Jacob Butala, 605 W. 2nd St.; blag. Mary Butala, 434 W. 2nd St.; ml. nadz. Anton V. Gaber, Jr., 444 W. 3rd St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol 7. uri zvečer pri sobratu tajniku. Št. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednica Mary Supancic, Thompsonville; tajnica in blagajnica Frances Ambrose, 606 W. Chestnut. — Seje se vrše vsakega 13. dne v mesecu ob 9. uri dopoldne pri sestri tajnici. ' Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brook, Pa. — Predsednik Frank Zor-man, Box 193, Cairnbrook, Pa.; tajnik Louis Rudolph, Box 162, Central City; blagaj. in ml. nadz. Frank Zorman, Jr., Box 193, Cairnbrook. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Ka-farle, Box 12; tajnik, blag. in ml. nadz. Louis Markovich, Box 42, Coketon, W. Va. — Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku na hišni št. 257. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kansas. — Predsednik Anton Stojs, R. 1; tajnik, blag. in ml. nadz. Joe Bohorch, R. 1. — Vsi v Pittsburg, Kans. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v tajnikovih prostorih. Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave.; tajnica Frances Newman in Dr. A. A. Boston, Kem merer, Wyo.; ml. nadz. Tony Funtek. J— Seje se vrše vsako 1, nedeljo v me-'secu v Domu Slovenskih Društev, j Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", Trinidad, Colo. — Predsednik Joe Softich, i 1804 N. Linden Ave.; tajnik Tony 'Lovrovic, 263 N. Commercial St.; blag. Matt Milosevich, Box 363; ml. nadz. David Lenich. Vsi v Trinidad, Colo. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri tajniku. 1 No. 41 Trail Blazers lodge, Denver, Colo.—Pres. Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St.; Sec'y. John Peketz, Jr., 4463 Pearl St.; Treas. Joseph Shaball, 4527 Grant St. — Meetings are held every 3rd Monday of the month at he Home of Slovenian Societies. Štev. 44. dr. Coloradska roža, Wal-senburg, Colo. — Predsednik Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St.; tajnica Miss Mili Tomsic, 903 W. 6tli St.; blagajnik Louis Papez, 611 Pine St.; ml. nadz. Antonia Zudar; društveni zdravnik Dr. Mathews. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri sobratu predsedniku. Štev. 45, dr. Hribski Bratje, Ruth, Neavda. — Predsednica Ana Piscovich, Box 322; tajnik Frank Turk, Box 161; blagajnica Zinka Piscovich, Box 393. — Vsi v Ruth, Nev. — Seje se vrše vsakega 16. v mesecu pri sobratu tajniku v hišni štev. 1094. No. 46 Royal Gorge Circle lodge, Canon City, Colo. — Pres. Julia Skrabec, 412 W. New York Ave.; Secy., Treas. and Juvenile Supervisor Christine Konte, 112 W. Catlin Ave. Meetings are held every 1st Monday after the 10th of the month at Dre-mel's Hall, ProSpect Heights. Št. 48. dr. Slovenski Sinovi, Vancouver, B. C. — Predsednik Ivan Grdi-na, 796 Keefer St.; tajnica Anna Zitko, 796 Keefer St.; blagajnik John Zitko; ml. nadz. Annie Zitko. — Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu na domu tajnice. No. 50 Country Builders lodge, Frederick, Colo. — President Anna Smith, Box 64; Secretary-Treas. Joe Smith, Jr., Box 64. — Meetings are held every 2nd Sunday of the month at the home of Mrs. Frank Marolt. No. 51 Whispering Pines lodge, Trinidad, Colo. — President Frank Bubnich, 718 Washington Ave.; Secy, and Treasurer Mary Swigle, 1017 Lin- niti upravi Amer. Slov., da se to j popravi. Note:—In case of an error in this roster, please notify the editor of Amer. Slov. so that it may be corrected. imiiiiiintjnnmiMiiciiunniniiuiiiHiiiiiiiDiiuiimininiiiniinnD* I ZSZ ENGLISH SECTION ! « i ODniiiiiiiiiicnnniuniiQiimiiiiinHimniiiiuDniiiimiiiuniiniHi? LIBERTY JRS. WSA. NO. 5 So. Chicago, 111. Jell-o again, folks! This is not Jack Benny, this is the Liberty Flash bringing you the latest news from So. Chicago while it's still news. Here are the scores of the first few games of the Liberty A. C. played at Calumet Park. The First game proved to be a genuine thriller. George (Shiek) Blasic did the twirling against J. Narduso of the Illiana Post. Even though our team's hitting was led by Ed. Zagar getting three hits, including two doubles and Bill Juvancic hitting two safe blows, one a double, the score at the end of the tilt was in favor of the opposition — 2-1. Our next game was a return game with the same team. Tommy Kova-chevich and Ed. Zagar led a ten hit attack as we defeated them 10-6. The two outfielders combined to crack out half of the teams total hits. J. Skul pitched a steady game and was especially effective in the pinches. The Libert}' Jrs. lost their first game also to the Texaco Robins. They-re sure the next game will be quite contrary. The losing twirler was Sam Buffano, a newly acquired member. After I had my last column written several more members were brought bringing the total of new members to 34 and the grand total to about 76. Attention Chicago Three Star Lodge! Both teams, Jrs. and A. C. are interested in booking several tilts with you in the future. If this can be done please notify us through your column or by calling Saginaw 9032. Well until next time this is Station NEMO signing off. The Liberty Flash. -O- IZ SLOV NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) "Strive to Equ&l The Juvenile and Adult Membership." Ponikvar, 1030 E. 7lst St.; blagajnica a7 -°V" Mary Butara, 9900 Columbia Ave.; ml. C ?Pn \ , ' f 7 Meetings nadz. Anna M. Smolik, 1168 Harwood Sfu"day fof each Rd.; zdravnika Dr. Oman in Kern. Seje ,™h £ T' /V^ T, ci m , t^ ' I No. 52 Youths of America lodee se vrsyo v Slov. Narodnem Domu v s ; Hel Utgh ~ starem poslopju, dvorana st. 3, vsak, dent |rank Tomšič;'Secretary Henry tretji torek v mesecu. t r~ iopolovec; Treasurer George Kabo- nic — Meetings are held every first Tuesday of each month at 7 P. M. No. 53 Western Star lodge, Aguilar, tretji torek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Paul Tempfer, Box 15, Mohrland, Utah; tajnik in blagajnik Dan Miller, Box 132, Hiawatha, Utah; ml. nadz. Jacob Smodey in Chas. Lopan. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Charles Lopan-ovih prostorih. Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa. — Preds. Ralph Konchnik, 219 Resse St.; tajnik in blagajnik Frank Vogrin, 2419 N. Main Ave.; ml. nadz. Rudolph Ren-ko, 11 Throop St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol drugi uri popoldne pri sobratu predsedniku. Štev. 32. dr. "Washington", Cleveland, Ohio. — Preds. Antonia Tonile, 14823 Sylvia Ave.; tajnica in blagaj. Anna Zaic., 452 E. 157th St.; ml. nadz. Edward Pelan, 14703 Sylvia Ave. — Zboruje vsaki 3. petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravniki so dr. Louis J. Perme, dr. Seigel ir> dr. Skur. No. 33. Three Star Lodge, Chicago, 111. — Pres. Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd PI.; Sec'y. Frances Primozich, 1927 W. 22nd PI.; Treas. Donald Pol-dan, 2029 W. 22nd PI.; Juvenile Supervisors Leo Jurjovec and Frank Primozich, 1927 W. 22n'd PI. — Meetings are held every 2nd Wednesday of the monht at St. Stephen's Church hall. Štev| 34 dr. "Bratje Slovani", So. Brownsville, Pa.—Prcds. Andy Mihel- Colo. — President, Martin Perusek, Box 22; Secretary-Treas., Augustine J. Smolich, Box 163; Lodge physician, Dr. William Merritt. Meetings are held every third Sunday of each month at 10 A. M. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se nazna- "ARE YOU AN ACTIVE MEMBER?" Are you an active member. The kind that's liked so well, Or are you just contented With a button on your lapel? Do you attend the meetings, And mingle with the flock; Or do you stay at home, And criticize and knock? Do you take an active part To help the work along, Or are you just satisfied to be The kind that just belong? Do you ever go to visit A member who is sick; Or leave the work to just a few, Yet talk about a "clique?" So come to meetings often And help with hand and heart; Don't just be a member, But take an active part. Think this over brother, You know right from wrong Are you an active member, Or do you just belong? If this applies to you, won't you think it over and participate in the future doings of our particular organization. I'm sure your help will be appreciated. Are your children insured in the WSA? If not, do not delay till tomorrow, as it might be too late. I H HUGE SUCCESS OF THE WSA CAMPAIGN j j .' 'campaign which has terminated on June 30th was, a huge success. juv.»* saiti campaign there was 671 new members enrolled,, being 513 in the ai e" department and 158 in the adult department. In the month of June ' W Wn ........................... ' It will interbst the members of The comun-enile except one, have qualified to send their juvenile delegates to the D "VVSA rece've{* ^58 applicants. It will interbst the members of 'ties 'i° k|unv ltl,at 'he "lost active during the last campaign were the cot trancl -KlC t,Uy llfeVC 1,101 iuvcn'!c branches organized. All of the juv ,U.K. u's' except one, have qualified to send their juvenile delegates to where' j!1Vemi,,n- The United Comrades. Juvenile Branch No. 1, of Denver, gate P ',:is three adult lodges, has qualified to Bend three dele- V . IU',>'° Boosters No. 3, 1ms qualified for two delegates; Chicago y°ungters Juniors of I'ridi nile dele No. 2, of Chicago: Happy Future No. 4 of Canon Cit ° 'he Rockies No. 8 of Frederick have each qualified to se So. Chica igO! Rocky Mountain Juvenile Kate to th< next convention. The 11,1 juvenile branches, have qualified to Rend one juvenile del Liberty No. (\ of Leadville; and one juve-following adult lodges, where there cgate each: Ma- NOTARSKA DELA izvršujem za tu in stari kraj že 17 let, kot kupne pogodbe, pooblastila, affidavite za dobavo svojcev iz starega kraja. Poliljam denar v Jugoslavijo in vse druge države in kraje. Dobivam denar tudi iz starega kraja sem. Za vse pojasnila se obrnite na: JOHN JERICH PRI JUGOSLOVANSKEM KONZULATU REGISTRIRANI NOTAR 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois (V uradu tudi ob nedeljah od 9. do 11. ure.) +------— V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI moje drage in nepozabne soproge, ozir. matere Angele Mohar, ki nas je za vedno zapustila dne 14. julija 1936 in se preselila v večnost, kjer nas pričakuje. Nepozabna mi soproga, zlata naša mamica, leto dni je že minulo, kar od nas si Ti odšla. So zvonovi zazvonili v svet da tužno vest neso, znancem drugim in sosedom, Tebi v zadnje pa slovo. Srca so se nam topila, v žalosti in tugi vsi, v tvoj obraz smo zadnjič zrli, ko si spala v rakvi Ti. Draga žena, ljuba mati, mirno spavai do d zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blažefto. V raju se združili bomo, zopet stisnili roke. Da, predraga nam pokojna » to bo srečno svidenje. Žalujoči ostali: ANTON MOHAR, soprog; FRANK in JOSEPH, sinovi- MRS. ALICE CESAR in MRS. OLGA MAROLT, MARY, EMA in GENEVIEVE, hčere. Denver, Colo., 6. julija 1937. med Chicago in Clevelandom (razdalja kakih 350 milj,) se poprej z busom še nisem vozil in sem si zdaj tudi nekoliko pomišljal, ali ne bo pot preveč utrudljiva, in ali bi ne bilo bolje poslužiti se vlaka. Odločil sem se končno za bus, prvič zato, ker je razgled med potjo bolj zanimiv, drugič, ker sem bil vendar-lc radoveden, kaka je z busom taka dolga vožnja, in tretjič pa tudi, ker je cenejša (finančni minister mora tudi priti do svojega upoštevanja.) Reči moram, da se nisem kesal. Moderni busi so v resnici udobni, da je potovanje z njimi dokaj prijetno. Zlasti pa še, ako se naleti na kako veselo družbo. V našem busu smo imeli kot sopotnika nekega dobrodušnega "foksler.ia," ki je s petjem in dovtipi zabaval celi bus in smo se potom njega kmalu počutili vsi skupaj z voznikom vred kot ena sama velika družina. Tako je do Toledo, O., kjer sem se moral presesti na drugi bus, bila vožnja prav kratko-časna. Po enajst ur vožnje smo končno prispeli v Cleveland. Tukaj pa se je pričela mala nadloga. Bila je namreč že noč in tako nisem želel ob tako pozni uri nadlegovati znancev, h katerim sem bil namenjen, ter sem sklenil, drugje prenočiti. Stopil sem v prvi hotel, ki sem ga našel in naročil sobo. Pa sem se ure-zal! "Sorry, aH rooms are taken." sem dobil v odgovor. Grem v drugi hotel — isto. V tretjem, četrtem, hotelu, enak odgovor. Kaj za zlodja, sem si misli!, ali je Cleveland res tako priljubljen, da tujci kar drvijo vanj, ali pa ima mesto tako malo hotelov. Spomnil pa sem se nato, da imajo tamkaj veliko Jezersko razstavo in da je ta najbrž privabila toliko ljudstva. Saj vemo, kako je bilo pred par leti v Chicagi, ko smo imeli Svetovno razstavo in ko so bili včasih tudi vsi hoteli zabasani. Vendar to premišljevanje in vse te, za Cleveland olajšujoče okoliščine niso bile meni v posebno tolažbo. Jaz sem še vedno potreboval sobo. Toda, kam naj se obrnem? Kljub vsem neprilikam sem bil še vedno odločen, da ne bom šel znancev morebiti iz postelje metat, ako že spijo. Zmisiil sem se pri tem, da imamo v Clevelandu odlično slovensko osebnost, ki bo gotovo imela telefon v svoji hiši in ki bo, kar je glavno, gotovo vedela za kako slovensko gostilno s prenočišči. Pogledal sem v telefonsko knjigo in res našel, kogar sem iskal, namreč Mr. Ivana Zupana, urednika Glasila KSKJ. Na njegove nasvet sem se obrnil na neko slov. gostilno V Collin wood u in v resnici tudi sobo dobil, za kar sem mu prav hvaležen. P. V. (Dalje prih.) Številka 7-14-37 poleg vašega naslova in imena na listu, kažejo, da je s tem dnem naročnina potekla. Kdor svojo naročnino točno obnavlja veliko pomaga listu pri stroških, da ni potreba potem pošiljati opominov. Pomagajte svojemu listu na ta način tudi vi. r Stran CT 'AMERIKANSKI SLOVENEC- Sreda, 14. julija 1937 "Vse moraš izvedeti, Zalka, vse do pi-čice natanko — prej ne najdem miru, zakaj sicer bi moral vso tvojo naklonjenost in ljubeznivost smatrati kot tatvino." Potem je začel pripovedovati zgodovino vsega svojega življenja, začenši od onega dne, ko so ga smrtnoranjenega prinesli v ciganski tabor, pa do trenotka, ko je komal pred četrt ure zopet našel Zalko na klopi, kjer sta zdaj sedela. Zalka ga je pazljivo in z vidnim zanimanjem poslušala. Tako živo je sledila njegovemu pripovedovanju, da je večkrat osupnila, se stresla po vsem životu in cesto so svetle solze sočutja in ginjenja porosile njena lica. Ko je France dokončal burno povest svojega življenja, je Zalka obsedela tiho in nemo; kakor mrtva. Njegovo čuv-stveno popisovanje jo je tako presunilo in vznemirilo, da ni mogla izpregovoriti nobene besede. Francetu je postalo neizmerno tesno pri srcu — dasiravno se je čutil čudovito olajšanega —; njegov pogled pa je bil nepremično uprt na Zalkine ustnice, pričakujoč odgovora. Ker je pa Zalka molčala dalje, se ji je re bolj približal, prijel njeno roko, pa jo takoj zopet izpustil. Potem je pa kakor v potrdilo še enkrat rekel: "Zalka, zdaj veš vse — niti najmanjše stvarce ti nisem zakril. Zdaj veš, da sem te resnično ljubil in da te bom ljubil do svojega zadnjega zdihljaja; veš pa tudi, kakšne dolžnoti sem imel do Nigane, čeprav je bila tako nestalna, tako čudne narave. Zalka, če mi ne moreš odpustiti, mi stori vaj še eno uslugo, izpolni samo eno prošnjo. Naj vidim še enkrat svoje dete, ljubega Franceka, še enkrat naj se razvesele moje oči nad njegovim prijaznim obrazkom — še enkrat naj ga obja-mem, pritisnem na svoje srce in poljubim; potem pa hočem zopet vun v široki svet, kjer bom jokal za svojo izgubljeno srečo, dokler me smrt ne reši iz te solzne doline. Tisoč dolarjev, ki jih imam pri sebi, pustim tebi za svojega otroka." Po teh Francetovih, skoro obupnih besedah se je Zalka z obema rokama ovila okrog njegovega vratu, potem pa je solznih oči rekla z umirajočim, komaj slišnim glasom: "France! moj ljubi, dobri France! Moj Si, France, in za ves svet in za vse na svetu te ne pustim odtod. Ne, ne smeš me zopet zapustiti!" "In ali hočeš biti zopet moja nevesta — postati moja žena?" "Da, tvoja nevesta, France!" je Zalka skoro zavrisnila samega veselja; "tako srečno se čutim, kakor takrat, ko si me prvič snubil, da še veliko srečnejšo." k Med tem je pa postalo že popolnoma temno, ko sta France in Zalka še vedno sedela roko v roki na klopi. "Noč bo," je slednjič vendar opozorila žena, "domov morava. — France, kam si pa pravzaprav mislil iti, da si prišel semkaj?" "Namenjen sem bil k župniku v Radovljico," ji je odgovoril France precej zmedeno. "Ko sem namreč sedel tam gori za onim plotom in se oziral proti Anželju, sem mislil, da vidim tebe in da te slišim, kako veselo in brezskrbno prepevaš in se smejaš; tedaj mi je postalo tako hudo in tesno pri srcu, da si nikjer nisem znal in vedel najti pomoči... In vendar sem si moral poiskati tolažbe. Zato sem sklenil iti k župniku v Radovljico, ki je bil v prejšnjih časih z menoj tako dober in prijazen, da bi pred njim razlil svoje srce in pri njem našel tolažbe in utehe." "In da bi mene očrnil, kaj ne, o ti po-rednež?" ga je skušala Zalka ljubeznivo zbadati. "Pravzaprav bi bilo res dobro, da bi ti bila malo ponagajala, ker mi še vedno tako malo zaupaš." "Za nagajanje pa ti nikakor nisi sposobna; si preljubezniva in predobra. Zalka," se ji je sladkal France; "toda povej mi vendar, kdo pa je bila potem ona ženska, ki ti je bila tako podobna?" "Meni podobna?" se je smejala žena. "Anželjeva dekla. Potem so ti pa morale oči že zelo oslabeti in opešati, France!... Toda, pojdi, domov morava, sicer bodo v skrbeh zame." "Toda, Zalka, jaz ne morem iti s teboj; ne upam si; bojim se svaka in njegovih— preveč me bo sram pred njimi." "Nikar ne bodi neumen, France! Ne delaj si praznih in nepotrebnih, vrhutega še popolnoma neutemeljenih skrbi, saj prinašaš samo srečo in veselje — meni in vsej Anželjevi družini. Boš videl, kako se bodo vsi gnetli okoli tebe. — In najino ljubo dete, tvoj Fran-cek, tudi že tako težko čaka, da bi ga zopet enkrat objel oče." H "Da, da, moj otrok, moj srčkani Fran-cek, moj ljubljenec, moram ga videti in ga pritisniti na svoje prsi — še danes, še danes moram zreti v njegove nedolžne oči." "In kam hočeš sicer drugam kakor k mojemu bratu. Svoje hiše vendar nima- va vec. "Si jo bova že kmalu zopet sezidala — in še lepša in prijaznejša mora biti, kakor je bila prejšnja. Toda, Zalka, povej mi, kaj pomeni ono malo leseno poslopje, ki stoji na mestu najine pogorele hiše? — Opazil sem ga namreč že od daleč." "A, kapelico misliš? — Tu je zdaj 'pri slepem Bogu'." "Slepi Bog?" se je začudil mož in hotel dalje vprašati, kdaj in zakaj so prenesli oni križ semkaj; toda Zalka ga je hitro prekinila in mu sama začela razlagati: t: (Konec prih.) Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla: : Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" tick« vse vrste tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno odd aste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois SPOMENIKI V BESEDAK Amerika ima svoje ime po A-merigu Vespucciju, pomorščaku, ki je v 16. stoletju izčrpno opisal novi del sveta. — Columbia ima ime od Kolumba. Ampiere je enota električne sile in je dal ime zanjo francoski fizik Ampere in tudi volt je prišlo od fizika Volta. — Nemški zdravnik Basedov je dal očesni bolezni svoje ime. — Bojkot je bilo ime irskemu posestniku, ki so ga 1. 1880 izobčili — bojkotirali. — Browning se je pisal njegov iz-najditelj. — Dolomiti so dobili svoje ime po francoskem geologu Dolomieu-ju. — Draisine (drezina) spominja na iznajdi-telja kolesa. — Galvanizirati je prišlo od laškega fizika Galva-nija. — Klobuk girardi (žirar-di) ima ime po dunajskem igralcu Girardiju. — Gobelin se imenuje po družini slavnih tkalcev preprog v Parizu, v 15. stoletju; njih častitljivo hišo so porušili. — Grog je bil vzdevek za angleškega, admirala Vermona, ker je imel zmeraj suknjič iz grograma (lodna). Iznašel je pijačo grog. Lloyd je bil v 17. stoletju ka-varnar v Londonu, v čigar ka- FARMA NA PRODAJ V Willardu, Wis., se proda farma, obsegajoča 80 akrov, moderno opremljena. Proda se z živino in orodjem, ali pa tudi brez živine, kakor kdo hoče. Več se poizve pri lastniku John Lucas, Willard, Wis. varni je imela prva zavarovalnica za ladje svoje prostore. — Linčati je prišlo od imena vir-ginijskega farmarja Lyncha, in pomeni ljudsko sodbo. — Man-sarda je dobila svoje ime po arhitektu Mansartu, ki je v 17. stoletju uspešno deloval. — Beseda mavzolej je že stara. Kralj Mauzolos je v 3. stoletju pr. Kr. dal napraviti posebno lepo grobnico. — Špenzer, kratek jopič, ima ime po lordu Spencer ju. — Nikotin — po kemiku Nicotju, ki je odkril ta strup v tobaku. -o-- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. PRODA SE za zelo nizko ceno hiša s 6 sobami. Izredna prilika za kako slovensko družino. Proda se radi smrti mojega brata. Pridite, da Vam hišo pokažem. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Leo Mladich, 1941 West Cermak Road, Chicago, r Pisano polje J. M. Trunk VEZI S STARO DOMOVINO 'DUŠICA' je ime znamenitemu in inte-resantnemu romanu, ki za.'ne v četrtek izhajati v našem Iitsu. Roman je dolg in bo izhajal dalj časa. Roman slovi po svoji zanimivi napetosti m vsled tega opozarjamo vse naše naročnike in čitatelje tega lista, da jo naj začno citati takoj od kraja, da jim ne bo pozneje žal za to lepo povestjo, katere mnogi prehva-liti ne morejo. i Skoro vsakogar izmed nas še vežejo na našo staro domovino moralni, kulturni, gospodarski in razni drugi oziri, ki nam nalagajo razne opravke. Pri takih opravkih nudi naša tvrdka uljud-no in zanesljivo posredovanje, kakor: pri potovanju v stari kraj: pri dobavi svojcev iz stare domovine; pri pošiljanju denarja v stari kraj; pri dobavi denarja iz starega kraja; pri pošiljanju paketov v Jugoslavijo in Italijo; pri notarskih in drugih poslih s starim krajem. Vozni red vseh večjih parnikov vseh linij, cene kart, denarna in druga pojasnila so Vam pri nas na razpolago. Cene za denarne pošiljke Za $5.00 ... 200 Din—za $6.40.... 100 lir Za 10.00... 420' Din—za 29.50.... 300 lir Za 23.00 1000 titn—za 57.00....1000 lir Pri večjih pošiljkah sorazmeren popust. — Cene podvržene spremembi. — Pošiljamo tudi dolarje. LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York, N. Y. Pripomba: Udobno se potuje v stari kraj v poznejšem poletju, ko veliki naval potnikov enkrat pojenja. Res, prilika, kot Je še niste imeli Kupite svoj avtomobil naravnost od U. S. Auto Finance Co., največja avtomobilska finančna družba v Chicagi, in prihranite več kot polovico. Vsak avto, ki ga prodamo, je pristno garantiran avtomobil, ki je padel nam nazaj kot lastnina. Imamo preko 200 kar, od katerih si lahko izberete; nekatere so popolnoma nove, nikdar uporabljene, katere smo dobili v lastništvo od avtomobilskih trgovcev, ki niso mogli poravnati svojih plačil tovarni Dvajsetletno financiranje avtomobilov in tisoče na tisoče zadovoljnih odjemalcev je vaša garancija, da boste zadovoljni. Vsak avto nosi našo brezpogojno 90 dnevno garancijo in 10 dni brezplačne vožnje na poskušnjo. 1937 in 1936 Buick — 1937 in 1936 Terraplanes — 1936 Chevroleti — 1936 Fordi — 1936 Plymouths — 1936 Pontiacs —1936 Oldsmobils —1936 Lafayetts— 1936 Hudsons — 1936 Chryslers — 1936 Dodges -vse po polovični ceni in nekateri manj kot pol. . .. Imamo tudi 1933, 1934, 1935 Dodges, Buicks, Chevrolets, Fords, Nashes, Hupmobiles, Cadillacs, Packards — sploh vsak izdelek in vzorec kar, ki se izdelujejo — nad 200 kar skupno, po nič več kot $45. Garantiramo, da vam prihranimo več kot 50%. Ne kupujte nove ali rabljene kare, dokler niste videli teh v resnici čudovitih prilik. Ni vam treba plačati v gotovini Sprejeli bomo vašo staro karo kot naplačilo in preostanek lahko plačujete v malih mesečnih obrokih celi dve leti Vsak avt® je garantiran, da vam bo služil in vas zadovoljil na leta, ali pa se vam vrne denar. Ne glede na to, kje živite, ne zamudite te čudovite prilike. Odprto vsak večer do 10. ure. — i Zaprto ves dan ob nedeljah. II. S. Auto Finance Co. 1340 W. 63rd St., Corner Loonris St., Chicago, 111. Liberalna Angleška. Ako zapišem "liberalna Angleška," nočem s tem označiti nobene politične stru-je na Angleškem. Angleži sami se pogostoma pohvalijo pred svetom, da so — liberalni, kar bi r>ač pomenilo, da bi pustili vsakemu njegovo pravico. Ne bom trdil, da bi morda Angleži ne bili nič liberalni, ker so morda tu pa tam. ampak angleška zgodovina kaže, da se ne smejo radi kake posebne liberalnosti trkati ponosno na prsa. Angliia res nekaj pomeni med svetom. Naravno j p r>ač. da se obračajo na Angliio oči posebno takih, ki bi od — mogočne Anglije nekaj pričakovali. Menda se je v Jugoslaviji izvršil nek preobrat na angleško rilat: zmagal je angleški kapital pri rudnikih, kapitalu sledi tudi političen preobrat. Najnovejše vesti ce'o trdijo, da se Nemčija oddaljuje od Italiie in približuje Angliji. Glede Jugoslavije sem jaz skeptičen pri vsakem tujem kapitalu. Tudi domači kapital bo odiral in jemal, tuji kapital prihaia s tem namenom. S kapitalom prihaia še drugo. Kako ie s tem pri Angležih? Angleži imajo velik žakclj. ampak kako se ta žakelj ua-polnuje še danes in se je napolnil v teku časa, o tem malokdo misli. Kaj ie Anglija, kdo so Angleži ? Prvotni prebivalci so bili Kelti, nekaj civilizacije so prinesli Rimlja-nje, ti so se morali umakrJti danskim roparjem iz severa, ki so se kot Normani naselili na Francoskem. Zopet l:olj kot roparji so šli ti Normanci na angleške otoke, se tana zmešali z vsemi v neko zmes. in ta zmes so — Angleži. V teku stoletij se je uveljavljal med Angleži nek dnh po sto-bodi, imeli hude borbe s kralji, zgodovina je poučljiva, ampak to strmljenje po neki svobodi je služilo le za njih lastno svobodo, drugi, pred vsem Irci, so čutili le meč in robstvo. Ob in po reformaciji so isti Angleži zahtevali vso versko svobodo za — se, tolerančni- akt iz 1. 1689 pa še danes izključuje unitarce in katoličane, dasi se Angleži cedijo od same liberalnosti. Prav pri kronanju novega kralja Jurija VI. se je to zopet pokazalo. Sicer so že prej malo omilili obliko zaprisege, kakršno kralj poda, ampak ves obred je ostal intoleran-čno obred anglikanske cerkve. Anglija obsega nad dva mi-liona angleških katoličanov, ti so podali svojo udanostno izjavo do prestola, ampak sonet so vrlo malo liberalno to izjavo odklonili, češ. r1a ne poznaio nobenih "katoliških nadškofov in škofov." Znano je> dpi«tvo. ds. "p pri lindstvih Vi so sp zvarila iz ver različnih nlemen. poiav-Jim'o v mišKenin in ravnanhi slahp strani značaia Vrline izerinpio. slahp strani o«taia-io. "R-onar ?;. napram drn