Sistem nasilja v Ameriki
Senator R. Kennedy žrtev zločinskega atentata
Le nekaj mesecev po umoru znanega borca za pravice ameriških črncev, Nobelovega nagrajenca za mir pastorja Kinga, je na Ameriko legla senca novega zločinskega atentata, katerega žrtev je postal senator Robert Kennedy, brat pred dobrimi štirimi leti umorjenega ameriškega predsednika Johna Kennedyja. V sredo se je v svojem hotelu v Los Angelesu, kjer je pravkar sporočil svojo prepričljivo zmago na predhodnih volitvah v Kaliforniji, zgrudil težko ranjen pod streli, ki jih je vanj izstrelil baje neki 23-letni Jordanec. Po večurni operaciji je Robert Kennedy včeraj umrl na posledicah težkih poškodb.
Vest o novem gnusnem političnem zločinu v Ameriki je globoko odjeknila po vsem svetu. Mednarodna javnost je ogorčena in hkrati zaskrbljena — ogorčena spričo človeške tragedije, ki je prizadela Kennedyjevo družino; zaskrbljena pa spričo dejstva, da v ameriškem
Pomoč
nerazvitim
Generalni tajnik OZN U Tant je izrazil prepričanje, da utegnejo države v razvoju dobiti večjo finančno pomoč samo tedaj, če se bo spremenil mednarodni položaj, to se pravi, če bo popustila napetost v svetu. To stališče je zastopal U Tant v obsežni analizi, ki jo je o mednarodni pomoči za razvoj predložil glavni skupščini OZN.
Vzrok za povečano zaskrb-lenost in razočaranje tiči po mnenju U Tanta v tem, ker .bogati" nočejo spoštovati dogovorov, sklenjenih v naj-višjih mednarodnih forumih, in ker niso pripravljeni sprejeti politične obveznosti, ki jih od njih pričakujejo .revni".
Hkrati pa je U Tant Izrazil mnenje, da sta zastoj oziroma manjša pomoč za razvoj Imela tudi svoje pozitivne vplive, saj sta okrepila spoznanje, da se je za razvoj treba truditi predvsem doma in v la namen mobilizirati notranje sile.
političnem življenju čedalje bolj prevladujejo metode nasilja. V deželi, ki se smatra za vzor demokratične ureditve in za garanta svobode, se v zadnjem času čedalje pogosteje tudi politični obračuni zaključujejo z oblikami, kakršne so bile nekdaj značilne le za filme o divjem zahodu ali o čikaškem podzemlju, namreč z zločinskim nasiljem, ki bi lahko delal čast najbolj brutalni gangsterski praksi.
Gotovo bi bilo krivično valiti krivdo na ameriška ljudstvo kot celoto, toliko bolj težko pa pade krivda na odgovorne ameriške voditelje. Danes prav nič ne pomaga, če predsednik Johnson poziva ameriško ljudstvo k molitvi, kakor tragičnega dejstva tudi ne morejo spremeniti še tako glasne obsodbe atentata iz ust drugih vodilnih predstavnikov vladajočega sistema v Ameriki. Enako reakcijo v teh krogih je že pred dobrimi štirimi leti sprožil umor takratnega predsednika Johna Kennedyja, kljub temu pa na merodajnih mestih niso skrbeli, da bi se razmere izboljšale, marveč so nasprotno storili, da je politični umor postal že neke vrste .kavalirski delikt".
Ravno zaradi tega pa se mednarodna javnost zaskrbljeno vprašuje, kam bo vodila ta pot Ameriko, torej deželo, od katere je v veliki meri odvisna usoda sveta, od dežele, ki si poleg tega lasti pravico, da drugim narodom in državam vsiljuje svoje zakone demokracije, pravičnosti in svobode. Kako v Ameriki pojmujejo te ideale, pa kaže tudi sedanji atentat.
Senator Robert Kennedy je moral
»Korotan gori...«
Po demonstraciji slovenskih študentov, ki študirajo na Dunaju, je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v „Našem tedniku" napisal uvodnik pod naslovom „Skupna pot z Mohorjevo". V njem med drugim obžaluje, da „tisti del mladine, ki je v sporu s patrom Tomažičem, zaenkrat se ne vidi, kdo je dejansko v ozadju celotne gonje tako proti patru Tomažiču kot proti Mohorjevi". Po njegovem so na delu „nevidne sile, ki skušajo vnašati idejni razkroj v slovenske katoliške vrste".
S tem „begom v ospredje" sta se Narodni svet koroških Slovencev in Mohorjeva družba očitno hotela pred študenti in pred slovensko javnostjo izmakniti svoji odgovornosti in odvaliti krivdo na druge, „nevidne sile".
Na take trditve pa ne moremo molčati, ker so neresnične, neiskrene in zlobne. Neresnične, ker je piscu uvodnika in Mohorjevi družbi dobro znano, da te trditve ne držijo, da nezadovoljstvo v domu in vse akcije nasprotno izvirajo zgolj iz Študentskih vrst brez razlike svetovnega nazora in politične nastrojenosti, zlasti tudi iz vrst Koroške dijaške zveze, zaradi nedostatkov v domu, za katere so bili pristojni le gluhi in nedostopni; neiskrene, ker je pisec uvodnika ob prvem protestu študentov pred dvemi leti, ko se je v nepo-znanju razmer in ob zaslugah patra Tomažiča za izgradnjo doma posta vila še večina na njegovo stran, grajal pedagoške nesposobnosti vodje doma in plediral za izvedbo spremembe pedagoškega vodstva; in končno zlobne, ker pisec podtika tako imenovanim „nevidnim silam" poskus vnašanja idejnega razkroja v slovenske katoliške vrste in polastitve Mohorjeve samo, da bi pred študenti in to zlasti pred „katoliškimi študenti" opravičil in izbrisal svoje mevžarsko stališče v trenutku, ko so le-ti računali prav na njegovo pomoč kot odbornika Mohorjeve družbe.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem nikdar ni zanikala velikost zaslug patra Tomažiča za izgradnjo „Korotana“ in jih brez omejitev priznava tudi danes. ZSO pa tudi nikdar ni poskušala osporavati Mohorjevi lastništva doma, čeprav je znano, da so bila javna sredstva za izgradnjo doma dodeljena in oprema podarjena izrecno pod pogojem, da bo dom služil vsem koroškim slovenskim študentom brez razlike politične in svetovnonazorne pripadnosti. Tako lastnik kot vodstvo doma sta vsaj ustmeno vedno zagotavljala, da bosta te pogoje upoštevala. V omenjenem uvodniku pa je prvič javno izpovedano in napisano, da temu ni tako.
Pa za to vsekakor zelo značilno in pomembno ugotovitev topot niti ne grel Nam gre le za nujno potrebno ureditev nadvse perečega vprašanja. Prav zaradi tega smo se kljub razumljivim očitkom študentov, da jih ne podpremo dovolj v njihovi upravičeni težnji za odpravo neznosnih raz-nter v domu in za možnosti odgovornega soodločanja pri hišnem redu in vodstvu doma, dosledno izogibali vsakršnemu zaostrovanju vprašanja ter z osebnimi in pismenimi interven-eijami pri lastniku in vodstvu doma ter pri drugih forumih, ki bi po našem lahko pomagali pri rešitvi spora, opozarjali na resnost vprašanja ter zahtevali razgovor s študenti, hkrati Pa rotili študente, da naj potrpijo. Poda na vse naše dobrohoteče intervencije nismo prejeli drugega odgovora kot nestvaren in nekvalificiran napad s strani predsednika Narod-T}ega sveta koroških Slovencev in odbornika Mohorjeve družbe v obliki *&oraj omenjenega uvodnika, ki ne kaže nobene pripravljenosti za sporazumno reševanje vprašanja s študenti, vprašanja, ki je po zaslugi pri-
stojnih zaradi neodgovornega zavlačevanja prestopilo že ozki nacionalni okvir in zajelo širšo javnost.
Zveza slovenskih organizacij nima možnosti neposrednega posega niti v lastništvo niti v vodstvo „Korota-na“. Kar pa je bilo v njeni moči, da prispeva k potrebni rešitvi, je storila in to tako, da ji nihče ne more očitati, da bi bila speljala vprašanje na tir, ko ga ni mogoče več le interno reševati. To je bilo pridržano piscu uvodnika, ki nima nobene moralne pravice sklicevati se še na „starše“ visokošolcev, ker sam svojega sina ni poslal v dom, o katerem soodloča kot odbornik Mohorjeve in v katerem hoče tudi naprej ohraniti vzdušje, ki je krivo, da bodo kmalu še zadnji slovenski študenti na Dunaju zapustili „slovenski" dom, prisiljeni iskati pribežališče v drugih domovih.
Korotan v resnici gori in je dolžnost vseh Slovencev, da izsilijo spremembo nevzdržnih razmer. Zlobno
podtikanje krivde „nevidnim silam", ki baje skušajo „vnašati idejni razkroj v slovenske katoliške vrste", in slovenskim študentom, češ da so najbolj nedisciplinirani in pokvarjeni", je preveč poceni argument za izmikanje pred odgovornostjo pristojnih za rešitev nadvse perečega vprašanja. Dejstvo je namreč, da slovenski študenti do danes še niso imeli možnosti za stvaren razgovor z lastnikom doma, na katerem bi lahko utemeljili vse svoje pritožbe, objasnili nedostat-ke in iznesli svoje konstruktivne predloge. Tako pa se bavijo policija, sodišča in tisk z vprašanjem, ki bi s trohico razsodnosti, korajže in predvsem dobre volje pristojnih bilo lahko že davno rešeno. Bolj mogočni so po vsem svetu spoznali resnost zahtev mlade intelektualne generacije in se z njo pogovarjali, le Mohorjeva družba in Narodni svet koroških Slovencev očitno še ne razumeta znamenj časa!

„Slov. manjšina na Koroškem je živ in pereč problem"
Ob koncu prejšnjega tedna je v Ljubljani zasedala komisija republiške skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov. Razpravljali so o odnosih med Slovenijo in Koroško oziroma Avstrijo in pri tem zavzeli odločno stališče tudi v vprašanju slovenske manjšine na Koroškem.
.Že dalj časa velja — je rečeno v sporočilu o tej razpravi — da so ti odnosi izredno dobri in brez trenj, da problemov sploh ni ali pa jih je čedalje manj. Edino živo in nenehno prisotno vprašanje je izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje določil 7. člena avstrijske državne pogodbe, torej manjšinsko vprašanje. Člani komisije so v debati poudarili, da ob vsej neproblematičnosti avstrijsko-jugoslovanskih odnosov ne gre ustvarjati nekakšne idilične podobe in zanemarjati dejstvo, da je slovenska manjšina na Koroškem živ in pereč problem, na katerega je treba avstrijsko vlado opozarjati, in sicer na vseh ravneh z enako intenziteto."
V ostalem je komisija razpravljala tudi o gospodarskih in drugih odnosih med obema državama in pri tem med drugim ugotovila, da je novi razširjeni sporazum o malem obmejnem prometu najliberalnejši v Evropi, saj dovoljuje bivanje na tej oziroma oni strani meje za štiri dni, pri čemer dan prihoda in odhoda nista všteta. Tudi turizem se dobro razvija, na kulturnem področju pa so bili zabeleženi zavidljivi uspehi, pri tem pa je treba omeniti, da vseh manifestacij kulturnega sodelovanja niti registrirali niso.
Predstavnik gospodarske zbornice se je izrekel proti temu, da bi razveljavili sejemske sporazume, češ da so zastareli, čeprav bi bilo mnogo bolj smotrno in za obe strani koristno, če bi sklenili sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu. V tej zvezi so obravnavali tudi predlog, da bi ustanovili mešane gospodarske zbornice. Na seji so razpravljali še o zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v obmejnih področjih Avstrije ter končno poudarili, da tudi vprašanje jugoslovanskih arhivov v Avstriji ni zgolj formalno vprašanje.

V Franclji le počasi pomiritev
Politični položaj v Franciji, ki je bil dalj časa v znamenju študentskih demonstracij in delavskih stavk, se je začel počasi spet umirjati in urejevati. V trenutku, ko je že vse kazalo, da deželi grozi državljanska vojna, se je predsednik de Gaulle odločil za spremembo svojega lastnega sklepa. Namesto izvedbe napovedanega plebiscita je razpustil parlament in razpisal nove parlamentarne volitve,
umreti v trenutku, ko je po zmagi na predhodnih volitvah znova obrazložil svoj program, s katerim se je hotel pri letošnjih predsedniških volitvah potegovati za glasove ameriških volivcev. In fa program je obsegal med drugim naslednja načela: konec vojni v Vietnamu, odločen boj rasizmu, zgladitvi prepada med bogatimi in revnimi, obsežno reformo sedanjega družbenega ustroja. Torej res ne bi smelo biti težko najti odgovora na vprašanje, kdo je bil zainteresiran na tem, da Robert Kennedy svojega programa ne bi mogel uresničiti.
Morda pa pristojni ameriški krogi ravno zaradi tega tudi zdaj skušajo domačo in mednarodno javnost speljati na napačno sled, ko se bolestno trudijo, da bi skonstruirali teorijo o .atentatorju-posamezni-ku". Ozadje tega tragičnega dogodka vse preveč spominja na stvari, ki so se dogajale okoli podobnega zločina pred štirimi leti. O takratnem umoru predsednika Johna Kennedyja pa so kljub vsem poskusom prikrivanja in zavijanja resnice prodrla v javnost dejstva, ki so zelo resno opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja današnji ustroj ameriške družbe in njenega vladajočega režima.
hkrati pa ukazal obširne spremembe v sedanji vladi.
Za preosnovo francoske vlade je nedvomno najbolj značilno dejstvo, da je premier Pompidou pod pritiskom javnega mnenja odslovil vse tiste ministre, ki so se kakorkoli kompromitirali v zvezi s protestnimi akcijami študentov in delavcev. Tako je bilo tudi na ta način manifestira-no, da so bile zahteve demonstrantov in stavkajočih v glavnem upravičene, kar je bistveno prispevalo k temu, da so se razmere začele spet počasi vračati v mirnejše vode, zlasti ker je „nova“ vlada zagotovila, da bo skrbela za izpolnitev obljub, danih tako študentom kakor tudi delavcem.
Seveda pa s tem še ni rečeno, da se je položaj v Franciji že povsem spet povrnil na stari tir. Nasprotno! V številnih veleobratih se nadaljujejo stavke in trenutno še nihče ne ve, kdaj in kako se bodo končale. Delavci so namreč mnenja, da vlada oziroma delodajalci njihovih zahtev še niso priznali v vsem obsegu, zato hočejo nadaljevati boj „do popolne zmage".
Hkrati pa se v Franciji začenja volilni boj za parlamentarne volitve, ki bodo izvedene 23. in 30. junija. Časa je torej razmeroma malo, zato se bo volilna kampanja — ne nazadnje tudi pod vtisom dogodkov, ki so te volitve pravzaprav izsilili — nedvomno odvijala v precej .zgoščeni" obliki, to je v zaostrenem vzdušju. Glede morebitnih skupnih nastopov posameznih političnih grupacij doslej še ni padla odločitev, čeprav je jasno, da bodo vse protigolistične sile šle na volitve s skupnim geslom »boja proti osebni oblasti", kar z drugimi besedami pomeni boj proti predsedniku de Gaullu.
V kolikšni meri bo tokrat uspelo omajati položaj starega generala, bo seveda pokazal šele razvoj po volitvah, kajti de Gaulle se je znal obdržati na oblasti tudi že takrat, ko formalno ni imel večine za seboj.
t a a L* i* a & m
VHexvc/n>ue
Za boljše gospodarsko sodelovanje z Vzhodom
Pod naslovom „Zgubljeni most“ je pred kratkim generalni direktor „Wiener Kabel- u. Metallwerke AG“ dr. Hans Hecke v industrijski prilogi dnevnika „Die Presse“ priobčil zanimiv m istočasno sila aktualen članek. V njem je uvodoma ugotovil, da se v povojni avstrijski zunanji trgovini delež trgovine z vzhodnoevropskimi deželami giblje med 10 in 15 odstotki, da pa se je v letih med obema vojnama držal pri 32 odstotkih.
Ob tej ugotovitvi je avtor prispevka Zgubljeni most“ zahteval, da mora Avstrija v trgovini in gospodarskem sodelovanju s temi državami poiskati boljše mesto. To je potrebno tembolj, ker je tržišče teh držav pripravljeno sprejeti čedalje večje količine izdelkov zahodnoevropske industrije in ker se druge države te priložnosti čedalje bolj poslužujejo. Pri tem je generalni direktor Hecke posebej opozoril na prizadevanja francoske, italijanske in britanske industrije in trgovine, ki so si v škodo Avstrije na gotovih področjih ta tržišča že močno osvojile.
Avstrija spričo takih in podobnih prizadevanj ne stoji le pred vprašanjem, kako bo trgovino z vzhodnimi deželami naprej izgradila, marveč stoji zlasti pred vprašanjem, kako bo na tem tržišču sedanje pozicije lahko- ohranila. Ko našteva potrebne ukrepe, avtor na prvem mestu poudarja, da mora avstrijska industrija poleg svoje tehnične in psihološke orientacije in izgradnje omrežja svojih zastopstev predvsem v večji meri skrbeti za svojo konkurenčnost. V tej smeri bodo vendar ostali vsi programi vlade jalovi, če bodo zaradi zvišanja davkov in mezd naraščale tudi cene izdelkov avstrijske industrije.
Na drugem mestu avtor zahteva zrahljanje določil bilateralnih sporazumov. Mimo okvirnih kontingentov je treba ustvariti možnosti za obsežnejši razvoj trgovanja med podjetji, ki medseboj trgujejo na podlagi obstoječih sporazumov. Temu odgovarjajoče mora Avstrija pospeševati tudi uvoz iz vzhodnoevropskih dežel. Baš doseženi sporazum s Sovjetsko zvezo glede zemeljskega plina kaže, da je možnosti takega sodelovanja dovolj in vedno več.
Zaključno dr. Hecke še poudarja, da nakazana pota in rezultati, ki so bili že doseženi, kažejo, da je v avstrijski industriji in trgovini potrebno več dinamike. Treba je odpraviti komodnost, ki ju danes še obvlada. Drugače
Zemeljski plin iz Sovjetske zveze
Minulo soboto je bil podpisan sporazum, po katerem si je Avstrija za 23 let zagotovila dobavo potrebnih količin zemeljskega plina iz Sovjetske zveze. Sporazum, ki je bil na eni strani sklenjen med 0MV in sovjetskim podjetjem Sojuznefezport, na drugi strani pa med VdEST in sovjetskim podjetjem Promsyrioimport, zagotavlja Avstriji do leta 1970 letno 1,3 milijarde kubičnih metrov plina, pozneje pa 1,5 milijarde kubičnih metrov. Kot protiposel je dobila VdEST naročilo, da mora v 7 letih Sovjetski zvezi dobaviti 250.000 ton jeklenih cevi za gradnjo plinovodov.
Sklenjeni sporazum je za avstrijsko gospodarstvo velikega pomena. VOEST bo imela skozi 7 let zagotovljen izvoz v višini 215 milijonov šil. letno, avstrijsko gospodarstvo pa lahko računa, da bo v tem času dobilo po plinovodu iz Bratislave potrebni zemeljski plin po 40 grošev za kubični meter. O spremembi te cene more biti govora šele po sedmih letih.
Graški pravniki
NA OBISKU V SLOVENIJI
Skupina 54 študentov in profesorjev graške pravne fakultete je bila konec preteklega tedna v gosteh pri ljubljanski pravni fakulteti. Za to srečanje se je posebej zavzel avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesen-feld, ki je bil navzoč tudi na strokovnih pogovorih med predstavniki obeh fakultet.
Svoje dvodnevno bivanje v Sloveniji so graški gostje zaključili s sprejemom pri avstrijskem generalnem konzulu, ki je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je obisk z graške fakultete prispevek k boljšemu spoznavanju in tesnejšemu sodelovanju med obema sosednima državama.
ne bo mogoče priti do mostu, ki ga skoraj v vsakem sodelovanju predstavlja trgovina. Drugače bo tudi vloga Avstrije kot mostu med Zahodom in Vzhodom čedalje bolj plahnela.
Cevi, ki jih bo VOEST dobavila Sovjetski zvezi, predstavljajo vrednost 1,5 milijarde šilingov. Ta znesek odgovarja približno eni četrtini vrednosti lani izvoženega jekla Avstrije. Doseženi sporazum je za industrijo jekla še toliko pomembnejši, ker predstavlja izvoz jekla eno osmino celokupnega avstrij-sega izvoza. Spričo močne mednarodne konkurence je ta izvoz v dežele EGS tako močno nazadoval, da tudi višje dobave v območje EFTA in v vzhodnoevropske dežele niso zadostovale, da bi lani dosegel vrednost leta 1966.
Sporazum med Avstrijo in Sovjetsko zvezo, ki je bil podpisan v soboto, obsega štiri dele: sporazum o sovjetskih dobavah plina, sporazum o avstrijskih dobavah cevi, sporazum o kreditiranju teh dobav in splošni okvirni sporazum. Pri tem se je Sovjetska zveza odpovedala prvotni zahtevi, da mora republika prevzeti jamstvo za izpolnitev sporazuma.
Posebnost sporazuma je nedvomno tudi v tem, da je bil sklenjen kljub temu, čeprav so medtem pogajanja za veliki plinovod iz Sibirije preko Avstrije v Italijo in naprej v Francijo obtičala na mrtvem tiru. Vendar so v sovjetskih krogih tudi v tem oziru optimistični. Računajo, da bo Sovjetska zveza od leta 1971 naprej lahko prodajala v zahodno Evropo kakih 10 milijard kubičnih metrov plina letno, od tega 6 milijard v Italijo, 1,5 milijarde v Avstrijo, ostala količina pa naj bi šla preko severne Italije v Francijo.
NA TRŽAŠKEM VELESEJMU:
V štirih mesecih prestopilo slovensko mejo 9,028.794 potnikov
Po statističnih podatkih je v času od januarja do aprila letos potovalo čez slovenske mejne prehode v Jugoslavijo 9,028.794 potnikov, od tega v rednem prometu 5,385.666. Med vsemi temi potniki je bilo 6,850.343 inozemcev. Po železnici je v tem času potovalo v Slovenijo 414.197 potnikov, po morju 16.979, z letali 2732, s sredstvi cestnega prometa pa 8,594.895, med njimi 6,850.343 inozemcev.
V	istem razdobju je samo v rednem prometu prišlo skozi mejne prehode v Slovenijo 1 milijon 754.330 vozil, 26 odstotkov več kot lani. V malem obmejnem prometu se je število vozil, ki so prispela v Slovenijo, povečalo za 8 odstotkov, število potnikov pa za 3 odstotke.
V	prvih štirih mesecih je narasel tudi tovorni promet: v prihodu v Slovenijo se je število vozil zvišalo za 12 odstotkov, količina prevoženega blaga pa za 14 odstotkov; v odhodu se je število vozil povečalo za 11 odstotkov, medtem ko je bilo blaga prevoženega za 13 odstotkov manj. V tranzitu je prišlo skozi mejne prehode v Slovenijo 15 odstotkov več vozil s 57 odstotkov več blaga kot lani v istem času.
Samo aprila je prispelo skozi mejne prehode v Slovenijo 2,745.792 potnikov, od tega v red-
nem prometu 1,732.871. Med vsemi potniki je bilo 2.055.530 inozemcev, v rednem prometu pa jih je prispelo v Slovenijo 1,258.396.
Večina potnikov — 2,614.674 je prestopila slovensko mejo s sredstvi cestnega prometa, po železnici 123.064, po morju 7.000 in z letali 1.054. Cestna motorna vozila so v rednem prometu pripeljala v Slovenijo 1,615.747 potnikov, 8 odstotkov več kot aprila lani. Število vozil pa je bilo za 18 odstotkov večje kot lani v istem mesecu. Mali obmejni promet je bil aprila po številu vozil za 9 odstotkov in po številu potnikov za 4 odstotke večji kot aprila lani.
Največ je med tujimi potniki prispelo aprila v Slovenijo Italijanov, namreč 810.784, Avstrijcev je bilo 298.496 ter 85.808 potnikov iz Zahodne Nemčije. Povečalo se je število Francozov na 6277, Grkov je bilo 4017, Švicarjev 4657, Belgijcev 3178, Madžarov pa 2503.
V malem obmejnem prometu je izredno na-rastel promet Jugoslovanov (lani aprila 157 tisoč 371, letos 206.788), promet Avstrijcev in Italijanov pa je ostal približno enak kot lani (Avstrijcev 14.062, Italijanov 777.982).
Povečan nastop držav iz vzhodne Evrope
Na 20. jubilejnem iržaškem velesejmu bodo letos zastopane štiri države iz vzhodne Evrope in sicer Češkoslovaška, Poljska, Madžarska in Romunija.
Češkoslovaška bo nastopila z večjo kolektivno razstavo, ki bo obsegala najrazličnejše proizvode od porcelana in kristalnih izdelkov preko piva, tkanin in strojev pa do izdelkov domače industrije.
Iz Poljske sta najavljeni dve podjetji, ki bosta na sejmu prikazali vrsto izdelkov domačih proizvajalcev. Razstava bo obsegala predvsem proizvode mehanske industrije ter polizdelke in končne izdelke lesne industrije.
Tudi Madžari bodo letos zastopani z dve-mi podjetji, ki bosta razstavili vrsto domačih proizvodov. Poseben poudarek madžarske udeležbe bo na prehrambeni industriji in na turizmu.
Romunija bo letos nastopila le na lesni razstavi. Prikazala bo izbor polizdelkov in končnih izdelkov domače lesne industrije. Poseben prostor bo zavzelo pohištvo, ki ga Romunija namerava v prihodnjih mesecih izvažati na Zahod.
»Kmečki glas« obhajal 25-letni jubilej
Pred 25. leti — 1.6. 1943 — je na osvobojenem ozemlju v Kočevskem Rogu izšla prva številka ..Kmečkega glasa". S tem je bila izpolnjena težnja vodstva Osvobodilne fronte Slovenije, da ustanovi in izdaja poseben list za kmečke množice. Prvi urednik Vlado Kozak se je lotil priprav za izdajo »Kmečkega glasa" že pozimi 1942-43, toda spričo težkih vojnih razmer je izšla prva številka šele spomladi leta 1943, ko se je vodstvo Osvobodilne fronte preselilo na osvobojeno ozemlje v Kočevski Rog. Prvih šest številk je bilo natisnjenih na ciklostilu v partizanski tiskarni Urški, poznejše številke pa so bile že tiskane. Že prvo leto so izhajale tudi pokrajinske številke »Kmečkega glasa", ki so vsebinsko popolnoma odgovarjale osrednjemu listu, razlikovale pa so se bolj ali manj po obliki, opremi in velikosti. »Kmečki glas" je izhajal skoraj dve leti v težavnih vojnih razmerah, vendar še razmeroma redno. V tem je deloval kot mobili-zator slovenskih kmečkih množic v boju vseh jugoslovanskih svobodoljubnih sil proti fašističnim osvajalcem. Tako si je priboril častno mesto med ostalim tiskom narodnoosvobodilne borbe.
Dandanašnji je »Kmečki glas" namenjen kmetom in delavcem v družbenem kmetijstvu, ljudem, ki živijo na vasi in vsem, ki se zanimajo za preobrazbo vasi. Poglavitna naloga »Kmečkega glasa" je, da informira, mobilizira in usmerja bralce k Izpolnjevanju smotrov agrarne politike v Sloveniji. Tako spremlja aktualno-politična, go-
spodarska in kulturno-prosvetna vprašanja, pomembno vlogo pa igra tudi pri posredovanju strokovnih nasvetov za pospeševanje kmetijstva.
Da bi bila svebina »Kmečkega glasa" kar najbolj izpopolnjena in prilagojena potrebam podeželjskih bralcev, ima list tudi posebne priloge: dvakrat mesečno prilogo »Strokovnjaki svetujejo", enkrat mesečno prilogo »Za kmečke žene, matere in dekleta", enkrat mesečno literarno prilogo »Pisana njiva", dalje priloge: »Pravni svetovalec", »Strokovni pogovori", »Črno na belem" in »Mladim bralcem".
Pomembnejšim gospodarskim vprašanjem daje »Kmečki glas" poudarek tudi tako, da prireja razgovore »Za okroglo mizo”, kjer razčiščuje stališča z zainteresiranimi sodelavci. S težnjami bralcev In njihovo problematiko pa se seznanja s prirejanjem ustnih časopisov. »Kmečki glas" redno prejema nad 47.000 naročnikov, po anketah lista in drugih ugotovitvah pa ga tedensko prebira okoli 2G0.000 ljudi.
Omeniti je treba še, da »Kmečki glas” že nekaj let izdaja kmetijske priročnike In da je letos začela v sestavu časopisnega podjetja »Kmečki glas" izhajati tudi strokovna revija »Sodobno kmetijstvo", ki zadovoljuje potrebe kmetov-kooperantov In družbene kmetijske proizvodnje.
osiROKeo)sveru
SAIGON. — Umazana vojna v Vietnamu se kljub pogajanjem, ki zdaj že nekaj tednov potekajo v Parizu, nadaljuje in zahteva vedno večje žrtve na obeh straneh. Med strahote te vojne nedvomno spadajo tudi napadi, ki jih ameriški vojaki »pomotoma” napravijo na svoje lastne ali zavezniške edinice. Taka »pomota” se je spet pripetila v Saigonu, kjer je ameriški helikopter pomotoma zasul z raketami poveljniški položaj saigonskih čet v cholonskem predmestju. Pri tem je bilo ubitih šest visokih vojaških voditeljev saigonskega režima, med njimi tudi poveljnik saigonske policije, medtem ko je bil saigonski župan ranjen.
BEOGRAD. — Na povabilo jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je pri- 1 spel na večdnevni obisk v Jugoslavijo dekan svetega kardinalskega kolegija kardinal Eugene Tisserant. Kardinal Tisserant je prispel v Jugoslavijo v spremstvu odposlanca jugoslovanske vlade pri sveti stolici Vjeko-slava Cvrlje. Med desetdnevnim obiskom v Jugoslaviji ima kardinal Tiserant pogovore s predstavniki uglednih znanstvenih ustanov, sprejet pa bo tudi pri predsedniku republike Josipu Brozu Titu.
KAIRO. — Združena arabska republika je opozorila, da si bo s silo pridobila arabska ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med lansko vojno. Obrambni minister Združene arabske republike general Mohamed Favzi je ob prvi obletnici junijske vojne poudaril v ukazu egiptovskim oboroženim silam, da »bo tisto, kar je bilo nasilno odvzeto, vrnjeno edinole s silo”.
ŽENEVA. — V ženevski Palači narodov bo do 5. julija zasedal poseben odbor strokovnjakov, ki naj bi po naročilu Združenih narodov razpravljal o problemu agresije. Poročilo tega odbora bodo obravnavali na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN.
MOSKVA. — Duhovniki iz tridesetih držav, zbrani na mednarodni konferenci v Moskvi, so pozvali kristjane širom po svetu, naj pomagajo navezovati dobre odnose med narodi in državami. Konferenca je bila prirejena v okviru cerkvenih slovesnosti, ki so bile ob 50-letnici obnovitve moskovske patriarhije.
BEOGRAD. — Prejšnji teden je bivala •la večdnevnem obisku v Jugoslaviji partij-sko-državna delegacija Romunije, ki jo je vodil generalni sekretar romunske KP in predsednik državnega sveta Nicolae Ceau-sescu. V razgovorih najvišjih predstavnikov Jugoslavije in Romunije so obravnavali trenutni mednarodni položaj in dvostranske odnose med obema državama. Razgovori so potekali v ozračju odkritosti, medsebojnega zaupanja in prijateljstva.
PRAGA. — Češkoslovaško obrambno ministrstvo je zavrnilo vesti in trditve, po katerih da so enote varšavskega pakta prispele v Češkoslovaško v zvezi z zadnjimi dogodki v tej državi. V izjavi ministrstva je rečeno, da gre za običajne vojaške vaje, ko so bile prej tudi v ostalih državah varšavskega pakta, zdaj pa je na vrsti Češkoslovaška. V okviru teh vaj bodo poleg češkoslovaških edinic sodelovale tudi enote sovjetske, poljske in madžarske vojske.
BONN. — Zahodnonemški parlament je prejšnji teden kljub velikim protestnim manifestacijam izglasoval zakon o izrednem stanju. Za zakon je glasovalo 384 poslancev, proti zakonu 100 poslancev, en poslanec pa se je vzdržal glasovanja. S tem zakonom je dobila bonska vlada daljnosežna opolnomočja, med drugim tudi pravico, da se v boju proti morebitnim demonstracijam lahko posluži vojske. Zakon je izzval veliko zaskrbljenost tudi v mednarodni javnosti, kakor med drugim kaže pismo, ki ga je zahodnonemškemu kanclerju poslala mednarodna federacija odporniškega gibanja, ki je izrazila zaskrbljenost v imenu udeležencev odporniškega gibanja iz 22 evropskih dežel.
RIM. — Vodstvo združene socialistične stranke Italije je na podlagi nedavnih parlamentarnih volitev, pri katerih so socialisti utrpeli precejšnje izgube, sprejelo sklep, da za enkrat socialisti ne bodo več sodelovali v dosedanji koalicijski vladi tako imenovane leve sredine. Zaradi tega sklepa so v italijanskih političnih krogih prepričani, da bodo pogajanja za sestavo nove vlade zelo težavna in dolgotrajna, ker krščanski demokrati brez podpore socialistov ne morejo doseči potrebne večine.
CARACAS. — Venezuelski zunanji minister Ignacio Iribarren Borges je izjavil, da so sedanje politične razmere ugodne za vzpostavitev diplomatskih stikov med Venezuelo ter Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi državami. Doslej imajo izmed teh držav diplomatske odnose z Venezuelo le Jugoslavija, Poljska in Romunija.
BEOGRAD. — Britanski zunanji minister Stewart je te dni na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer je gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikeziča.
hi a is a j a s m
V-exVC/TL/C/?
Avstrija na znanstvenem področju zaostala država
Avstriji preti nevarnost, da jo prehitijo gospodarsko manj razvite države. Na področju znanstvenih raziskovanj in razvoja se je že znašla na ravni z gospodarsko manj razvitimi državami, saj sta jo prehiteli že Irska in Turčija. To izhaja iz poročila organizacije Združenih narodov za evropsko gospodarstvo, ki se opira na statistične podatke iz leta 1963-64. Ker Avstrija — za razliko od drugih držav — tudi v preteklih letih ni podvzela odločnejših korakov, da bi izboljšala položaj, je njena pozicija danes prej slabša kot je bila leta 1963-64.
Resnosti položaja ni moč dovolj jasno podčrtati. V času znansfveno-tehnične revolucije vendar predstavlja znanstveno raziskovanje osnovo bodočega gospodarskega razvoja. Gospodarsko gledano je Avstrija danes sicer visoko industrializirana država in je nikakor ni mogoče uvrstiti med zaostale države. Brez dvoma lahko tudi še naprej črpa iz substance preteklosti, toda zaostalost na znanstvenem področju se mora prej ali slej negativno odražati na bodoči gospodarski razvoj. Prvi simptomi pomanjkanja lastnega raziskovalnega dela se že kažejo v povečani odvisnosti avstrijskega gospodarstva od inozemskih licenc. Tak razvoj skriva v sebi za avstrijsko gospodarstvo velike nevarnosti.
Važno merilo za ocenitev izdat-
	dežela	•/.*
5.4	Belgija	1.0
2.5	Norveika	0.7
1.»	Italija	0.4
1.5	Irska	0,5
1.S	Turčija	0.4
1.4	Avstrija	0,5
1.4	Portugalska	0.2
1.1	Grčija, Španija	0.2
„INTART 68“
Predsednik avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine dr. Berzanti bo jutri zvečer v Vidmu odpri letošnjo razstavo »Intart", ki jo prirejajo združenja likovnih umetnikov treh sosednih dežel, namreč Furlanije-Julijske krajine. Koroške in Slovenije. Prvič je bila ta razstava prirejena lani v Celovcu, prihodnje loto pa bo na vrsti Ljubljana.
Koroško bodo na letošnji prirediivi zastopali slikarji Ernst Graef, Valentin Oman, Karl Stark, Moro-Petschounig, Gunther Kraus, Egon Wuche-rer, Peter Krawagna, Werner Lossl, Giselbert Hoke, Ernst Cerjak in Josef Tichy ter kiparji Othmar Jaindl, Alfred Gruber in Heinz Glawischnig. Med udeleženci iz Slovenije pa so tudi znana imena kot Božidar Jakac, Gojmir A. Kos, Ive Šubic, Janez Sedej, Bogdan Borčič, Stane Kregar, Slavko Tihec itd.
kov za znanstvena raziskovanja je njih procentualni delež v odnosu do nacionalnega brutoprodukta. Še pred dvajsetimi leti le-ta tudi v največjih industrijskih državah ni presegel enega odstotka; v manjših razvitih državah pa se je gibal med 0,2—0,3 %. Danes izda Amerika za znanstvena raziskovanja skoraj 4 odst. od nacionalnega brutoprodukta, Velika Britanija blizu 3 %, Nizozemska nad 2 % itd., medtem ko je Avstrija v imenovanem razdobju — kot izhaja iz preglednice — beležila le neznaten porast.
deiela
Amerika Velika Britanija Nizozemska Francija Švedska Zah. Nemčija laponska Kanada
’ delež izdatkov za znanstvene raziskave
v odstotkih
od nacionalnega brutoprodukta.
Nič boljša ni slika, če računamo izdatke za znanstvena raziskovanja na glavo prebivalstva. Po podatkih iz leta 1964 vodi Amerika s 110 dolarjev, sledijo Velika Britanija (40), Švedska (33), Nizozemska, Francija, Zahodna Nemčija in Kanada (po 25), Belgija (15), Norveška (11), Japonska (9), Italija (5,7), Irska (3,5), Avstrija (3,2), medtem ko izdajo Grčija, Portugalska, Španija in Turčija le po en dolar na glavo prebivalstva.
Avstrija torej odšteje za znanstvena raziskovanja le trikrat toliko kot najrevnejše južnoevropske države. Medtem ko države, ki dosegajo manjši brutoprodukt na glavo prebivalstva kot Avstrija, zmorejo za znanstvene potrebe več sredstev, se naša država pogreza v čedalje večje težave.
V Avstriji je na znanstvenem področju zaposlenih okoli 6.500 oseb ali 9,1 oseba na 10.000 prebivalcev. V visoko razvitih državah se gibljejo primerjalne številke med 20 in 30; v Zahodni Nemčiji, na Švedskem in Nizozemskem pa se povzpnejo celo nad 30. Avstrija vodi le s skromno razliko pred Irsko (8,6), Italijo (8,4) in rpanj razvi-
Srečanje dramskih skupin
Ta teden so Jesenice v znamenju tradicionalnega festivala amaterskih dramskih skupin Slovenije, ki ga letos prirejajo že enajstič. Vključno jutrišnjih prireditev se bo na letoš-
igralskih skupin, in sicer amatersko gledališče »Slava Klavora" iz Maribora, gimnazijska skupina pri gledališču Svobode iz Trbovelj, dramska sekcija DPD Svoboda iz Postojne, Oder mladih iz Novega mesta, dramska družina Prešernovega gledališča Iz Kranja, PD „Zarja“ Trnovlje, gledališče »Tone Čufar" z Jesenic, Prosvetno društvo Horjul, Kulturno^ prosvetno društvo Ravne na Koroškem, študentovsko gledališče iz Ljubljane jn Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane.
Letošnje srečanje dramskih skupin obsega poleg nastopov omenjenih ansamblov tudi še poseben razgovor o vsaki posamezni predstavi, jutri dopoldne pa bo na Jesenicah posvet slovenskih gledaliških amaterjev, pri katerem bodo razpravljali o bodočih načrtih in oblikah dela.
, Kako bogata in razširjena je dejavnost amaterskih odrov v Slovenji, kažejo naslednji podatki: v obdobju od 1. septembra 1966 do 31. decembra 1967 so dramske skupine pripravile 558 premier, ki so doživele 1953
ponovitev ali skupaj 2511 predstav, ki jih je obiskalo skupno okoli 577 tisoč 530 gledalcev. Razen tega so dramske skupine pripravile 657 proslav, akademij, literarnih, klubskih in veselih večerov, pri katerih so zabeležili približno 98.650 obiskovalcev. Vseh kulturno umetniških prireditev, ki so jih izvedle v omenjenem času amaterske dramske skupine v Sloveniji, je bilo torej 3168, obiskalo pa jih je 676.180 gledalcev.
limi južnoevropskimi državami (5 do 8).
Lela 1963 je bilo v Avstriji zaposlenih 3.220 kvalificiranih znanstvenikov, inženirjev in tehnikov ali 4,5 na 10.000 prebivalcev. Amerika je v istem letu zaposlovala 36, Velika Britanija 30, Nizozemska 26, Švedska 22, Japonska 20, Francija in Zahodna Nemčija po 18, Belgija 17, Kanada 12,5, Norveška 10,5, Italija in Irska pa 6 visokokvalificiranih moči na 10.000 prebivalcev. Avstrija 4,5, Portugalska 2,5, Španija 2 in Grčija 1,5.
Kot prejšnje, opozarjajo tudi te številke na položaj, ki je naravnost porazen. Avstrija je potemtakem tudi v pogledu na število kvalificiranih strokovnih moči zaostala za državami, kot sta na primer Irska in Italija. Vzroki za take razmere so splošno znani. Pretežen del znanstvenega naraščaja pač odhaja v države, ki dajejo več dofacij za znanstveno in strokovno delo in kjer so zato tudi boljši pogoji za osebni napredek in za zaslužek.
KULTURNE DROBTINE
9 Jutri se bo v Ljubljani zaključil mednarodni festival jazza — deveti že vrste v Jugoslaviji — na katerem nastopajo najvidnejši ansambli in solisti tako rekoč z vse zemeljske oble. Med drugim sodelujejo: plesni orkester RTV Ljubljana, jazz-orkester RTV Beograd, plesni orkester RTV Zagreb, zagrebški jazz kvintet, mednarodni orkester Janeza Gregorca, avstrijski dizilend ansambel, ameriški pevec Mem-phis Slim, francoski pianist Marial Šolal, jugoslovanski trobentač Duško Gojkovič, vrhunski ameriški altsaksofonist Phil Woods in češka vokalna skupina.
9 V našem listu smo sporočili, da bo 15. junija gostovala v celovškem Mestnem gledališču Drama SNG iz Ljubljane z Gol-doni-Ruplovo komedijo ..Primorske zdrahe". Gostovanje Je bilo medtem preloženo na poznejši čas. O novem terminu bomo naše bralce pravočasno obvestili.
•	Danes bodo na Gosposvetski cesti v Mariboru slovesno odkrili spomenik znanemu koroškemu pisatelju Prežihovemu Vorancu. Spomenik je — kakor smo v našem listu že obširno poročali — delo kiparke Vlaste Tihec. Za slavnost odkritja spomenika bodo v prostorih študijske knjižnice odprli tudi razstavo del Prežihovega Voranca.
9 Približno 200.000 ljudi se je udeležilo velikega zborovanja na čast Aleksandru Puškinu v pskovski oblasti, kjer so imeli v selu Mihajlovskem pesnikovi starši svoje posestvo. Veličastnega zborovanja ob 147-letnici Puškinovega rojstva so se udeležili mnogi pesniki iz raznih dežel. Selo Mihajlovsko so že pred 4Š leti razglasili za narodni park, toda v drugi svetovni vojni so ga razrušili Nemci, tako da so ga morali po vojni popolnoma spet obnoviti.
•	V zahodnem Berlinu naj bi se 21. junija začel mednarodni filmski lestival in so priprave že v polnem teku. Ta prireditev bo gotovo vzbudila še večje zanimanje kot v prejšnjih letih, zlasti ker se je vsled demonstracij in stavk v Franciji »nasilno" končal letošnji filmski festival v Cannesu. Tudi v Berlinu ne Izključujejo motnosti, da bi morebitne demonstracije ovirale ali sploh onemogočile izvedbo festivala.
9 Na nedavnem občnem zboru Društva glasbenih umetnikov Slovenije je bil za novega predsednika izvoljen Rok Klopčič, medtom ko je bil prejšnji predsednik Ciril Cvetko v znak priznanja za njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo izvoljen za častnega predsednika društva. Za častne člane pa so na občnem zboru izvolili Zlato Gjungjenac, Otona Bajdeta in Karla Rupla.
CllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiillllllINHIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllimillllUUItllllHIlUIIIIIINRUItllUllllllllllllllu
Objava slovenske gimnazije
i m
S fež
§	-
Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v	§
1	soboto 6. julija 1968 ob 8. uri zjutraj. Sprejemni Izpit za 1. razred	|
|	obsega slovenščino, nemščino in računstvo; izprašu|e se snov	|
1	4. šolske stopnje. Glede vstopa v višje razrede pa je potreben	I
| oseben razgovor z ravnateljem šole.
Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski	|
|	pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesgymna-	=
|	siums fOr Slowenen, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Pred-	|
E	ložiti je treba naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. spričevalo	i
|	4. šolske stopnje ljudske šole, 3. dokaz avstrijskega državljanstva.	|
=	Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov	I
| ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence.
Ravnateljstvo
i	i
rmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii;:
ZA MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE IN PRIZNAVANJE
Slovanski kulturni prestop sagu čez državne meje
V ljubljanskem »Delu" je bil te dni objavljen obširen prispevek pod naslovom »Slovenski kulturni prostor sega čez državne meje". K temu vprašanju je stalni dopisnik Dela' v Trstu Igor Gruden zbral
Izjave in stališča, ki so jih podali nekateri predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ker so izražena mnenja zanimiva tudi za bralce našega lista, članek v celoti ponatiskujemo.	Uredništvo
Med zamejskimi Slovenci se v razmišljanju in praktični dejavnosti za narodnostno ohranitev pogosto pojavlja zahteva o uresničenju enotnega kulturnega prostora, ki naj zajame tudi zunaj državnih meja živeče Slovence. Različice v definicijah tega pojma je moč povzeti na skupni imenovalec, ki se glasi: v zavesti posameznika, ustanov in vse nacionalne skupnosti mora biti stalno prisotna resnica, da se meje pripadnosti kakemu narodu v tem primeru ne pokrivajo z administrativnimi. Ta resnica pa mora iz zavesti zmeraj prodirati tudi v vsakdanjo prakso. Nenehno medsebojno oplajanje, skupno doživljanje nacionalnih kulturnih vrednot v najširšem pomenu te besede deluje kot neusahljiv vir vedno svežih pobud, občutka povezanosti in preko tega nepogrešljive upornosti v boju za nacionalni obstanek. Takšna logična hotenja niso v nikakršnem nasprotju z življenjsko pomembnim iskanjem najkrajše poti do sožitja z večinskim narodom, niso netenje upora z iskanjem podpore onkraj meje. Nasprotno, samo iz nacionalnega vrelca stalno oplajana in duhovno bogata narodna skupnost, ne glede na svojo majhnost, lahko uresničuje sožitje z večinskim narodom, lahko daje narodnostno mešani državni skupnosti novo kvaliteto, ki uničujoči nacionalizem zamenjuje z medsebojnim spoštovanjem in priznavanjem.
Z željo, da bi pojem enotnega nacionalnega prostora razčlenil, konkretiziral, ujel različice v njegovi interpretaciji, sem devetim zamejskim Slovencem z različnimi poklici, z različno svetovnonazorsko in politič-
0 Darij C u p i n , študent
Manjšina mora biti prisotna pri vsem kulturnem dogajanju v Sloveniji, kajti v zamejstvu nam je potreben občutek, da smo del telesa istega naroda. Razen tega pričakujemo stalno obojestransko obveščanje o vsem kulturnem dogajanju in stalna dvosmerna gostovanja. Medtem ko to zadovoljivo izvajamo, v delu nekaterih profesionalnih kulturnih ustanov, pa
no usmerjenostjo in raznih starosti postavil isto in eno samo vprašanje: Kako pojmujete enotnost slovenskega kulturnega prostora; kje se ta zahteva že uresničuje in na katerih področjih še ne?
je skoraj povsem odsotna na področju tako imenovane množične kulture. Še posebej naj omenim slovensko televizijo, ki naj bi poskrbela, da bi slovenski televizijski program lahko gledali na vsem področju, kjer živimo Slovenci, hkrati pa bi morali tudi v programu v večji meri upoštevati slovenske ljudi tostran meje.
0 Aleš Lokar, inženir kemije in sourednik revije »Most'
Enotnost slovenskega kulturnega prostora je za nas zamejce žal nekoliko abstrakten pojem. Kar predvsem občutimo, je, da se naše zamejsko življenje vsak dan oddaljuje od življenja v domovini, da si postajamo od dneva do dne bolj drugačni. V kratkem odgovoru seveda ni moč točno razčleniti tega vtisa, ki mu botrujejo socialne, gospodarske, politične in druge okoliščine. Na kratko bi dejal, da se naše življenje tu v zamejstvu odvija v zelo vetrovnem ozračju, medtem ko ima v osrednji Sloveniji človek vtis nekakšnega brezvetrja ali, če hočemo, kotlinskega zatišja. To pa ima za posledico več stvari: nam zamejcem se razvija predvsem vseh petero čutov, saj moramo dan za
dnem vpijati najrazličnejše impulze, vplive, informacije in jih vse asimilirati v zavest. Pri tem pa naša zavest žal krni in zaostaja. V domovini se družba in posameznik zelo naglo razvijata po pravilih, ki jim mi ne moremo več slediti. V Sloveniji nastaja nova oblika slovenstva, medtem ko pri nas prevladuje še stara, v bistvu predvojna. Domovina nam bi morala pomagati, da bi tudi mi začeli hitreje razvijati svojo specifiko, da bi tudi mi našli svojo posebno vlogo v razvoju slovenske družbe. To predvsem. Zato je v sedanjih razmerah po mojem mnenju enotnost slovenskega kulturnega prostora bolj program kot dejstvo.
Josip Tavčar, profesor in dramatik
slovenskega kulturnega kulturnem pogledu niso velike. Kar
Enotnost
prostora pojmujem brez omejitev, razen tistih seveda, ki izhajajo iz upravno-političnega dejstva, da živimo v Italiji. Toda te omejitve v čisto
velja za Kranj, velja lahko tudi za Trst ali Maribor. Skratka, enotnost slovenskega kulturnega prostora ni in ne sme biti vprašanje.
Miro Kapelj, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze in urednik glasila KPI »Delo"
Narodna skupnost, ki živi v zamejstvu mora biti povezana s skupnostjo v matični domovini in s kulturnim središčem vsega naroda. Skupnost v zamejstvu mora črpati sokove, ki so življenjskega pomena za njen obstoj, iz matičnega stebla. Pripadniki narodnostne skupnosti v zamejstvu se morajo čutiti sestavni del celotnega naroda. Hkrati pa ima skupnost, ki
živi v matični deželi, dolžnost, da pomaga slovenskim ljudem v zamejstvu v krepitvi njihove narodne zavesti. Obstoj in utrjevanje slovenske manjšine v zamejstvu sta tudi in predvsem odvisna od njihovega duhovnega bogastva. Samo tako je moč pričakovati, da se bo asimilacijski proces nekje ustavil in da bo začela izginjati narodnostna mlačnost.
Drago L e g i š a , odgovorni urednik tednika »Novi list"
manjšino, mislim celo, da je tega, na
Zamejski Slovenci smo prav gotovo del slovenskega kulturnega prostora, ker ta prostor zajema slovensko narodnostno ozemlje, čeprav se njegove meje ne ujemajo s političnimi, državnimi mejami. Gre vsekakor za preprosto dejstvo, za resnico, ki bi morala biti vsakomur jasna. Zato tudi ne bi smelo biti dvoma o enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Dejansko stanje pa je nekoliko drugačno. V resnici je ta enotnost, glede na sedanji položaj zamejskih Slovencev, tako rekoč vsak dan v nevarnosti. Mnoge so namreč sredobež-ne sile, ki na nas vplivajo in nas poskušajo iztrgati iz našega naravnega prostora. Ni tudi rečeno, da so te sile vedno posledica nekega hotenega, umetnega konflikta med večino in
srečo, zmeraj manj. Nevarnost predstavlja moderna družba sama, okolje, v katerem živimo, spreminjajoča se lestvica vrednot, nejasno, zmedeno poj"movanje kulture, omike, ekonomije, družbenih ved, politike. Resnica o enotnosti slovenskega kulturnega prostora je po mojem jasna le premajhnemu številu zamejskih Slovencev, je jasna le tistim, ki morejo racionalno misliti in se s tem v skladu tudi ravnajo v vsakdanjem življenju. Premnogi pa se pred velikimi izbirami in odločitvami opredeljujejo emocinalno in zato postajajo lahek plen najrazličnejših demagogov in frazerjev.
(Dalje na 7. strani)
Partizansko srečanje na Veliki planini
Minulo nedeljo je bilo na Veliki planini srečanje dveh generacij, ki sta ga organizirala Odbor koroških partizanov pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije in Zveza koroških partizanov, častni pokrovitelj pa je bil predsednik kamniške občine Vinko Gobec. Kljub slabemu vremenu se je prireditve udeležilo več sto bivših koroških partizanov od tu- in onstran meje, zlasti pa je bila številno zastopana mladina. Navzoči so bili tudi številni politični in kulturni delavci, med njimi predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka, predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper, predsednik Odbora koroških partizanov pri ZZB inž. Pavle Žavcer-Matjaž, slovenski pisatelj France Bevk in mnogi drugi.
Srečanje dveh generacij na Veliki planini je bila posrečena manifestacija v okviru jubilejnega leta koroškega partizanstva. Pri tem je seveda predvsem razveseljivo dejstvo, da je bila najbolj aktivna mladina, ki je prispevala tudi dobršen del sporeda. Pisatelj France Bevk je prebral svojo črtico »Naše
Brestova se je predstavila s pesmijo, ki jo je med vojno napisala nekje v gozdovih Olševe, ko je bilo silno veliko snega in mraza; ostali spored pa je izvajala mladina: skupina glasbene šole iz Kamnika in mladinski pevski zbor z Jesenic, medtem ko je bil prispevek koroške slovenske mladine žal omejen na
morje", partizanska pesnica Vida- recitacijo dijaka Gutovnika, kajti
Ptujčani gostovali v Pliberku
Slovensko prosvetno društvo »Edinost” v Pliberku zadnja leta zelo uspešno goji kulturne stike s sosednimi društvi v Sloveniji. Take stike je pliberško društvo navezalo tudi s kulturno-umetniškim društvom »Svoboda" v Ptuju že pred dvema letoma, ko je s svojimi člani bilo pri njem v gosteh. Zato so prejšnjo soboto člani in prijatelji društva ter ljubitelji slovenske pesmi sploh napolnili Schwarzlovo dvorano v Pliberku, da prisluhnejo pesmi komornega moškega zbora iz Ptuja in da se spet srečajo z znanci in prijatelji, kot je tudi dejal predsednik Pliberškega društva Lovro Potočnik, ko je gostom izrekel dobrodošlico.
Ko je domači moški zbor odpel
V BOROVLJAH:
Trziski večer
V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med občinama Borovlje in Tržič bo v petek 14. junija ob 20. uri v boroveljskem mestnem kinu TRŽlSKI VEČER katerega spored obsega predvajanje barvnega filma »Tržič — biser med gorami” ter nastope folklorne plesne skupine in godbenega tria iz Tržiča.
Vstopnice v predprodaji v trafiki Outschar v Borovljah.
pesem, ki je veljala gostom v pozdrav, je pričel komorni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Branka Raj-šterja s svojim koncertom. Že po prvi pesmi smo videli, da je pred nami zbor z visokim pevskim nivojem in da bomo deležni koncerta vrhunske pevske kulture. In tako je tudi bilo, kajti spored je obsegal skladbe najzahtevnejših svetovnih mojstrov vokalne glasbe, ki jih je zbor brezhibno izvajal. S posebnim odobravanjem pa je občinstvo sprejelo narodne pesmi in navdušenje večkrat ni ponehalo prej, preden ni zbor ponovno intoniral zapeto pesem.
Med koncertom so poleg predsednika društva občinstvu spregovorili tudi predstavniki gostov, in sicer predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij mesta Ptuj Stane Stanič, zastopnik ptujske občinske skupščine Maks Rubin in za domačo občino kot osebni zastopnik pliberškega župana podžupan Mirko Kumer. Vsi govorniki so izrazili željo po še tesnejšem sodelovanju, ki spodbuja društva k še bolj intenzivnemu kulturnemu delu.
Po pevskem koncertu se je občinstvu predstavil še inštrumentalni ansambel iz Ptuja, ki je v zadostni meri poskrbel za dobro razpoloženje in družabnost, katero je dopolnjevala še pesem gostov, tako da je prisrčno vzdušje trajalo v pozne večerne ure.
V nedeljo so si gostje še ogledali okolico Pliberka in nekatere turistično zanimive kraje v Podjuni.
nastop instrumentalne skupine je moral izpasti zaradi nenadnega poslabšanja vremena.
Kljub temu je prireditev dosegla svoj namen — družila je dve generaciji, bivše partizanske borce in njihove otroke, z obeh strani meje v duhu skupne želje po miru in prijateljstvu med narodi, kar sta v svojih kratkih govorih naglasila tudi predstavnika mladine. Tako je srečanje v imenu koroške slovenske mladine pozdravil Danilo Prušnik, ki je naglasil zaslugo borcev za svobodo, ki so z zmago nad fašizmom ustvarili možnost, da mladi rod lahko živi v miru in si ustvarja lepšo bodočnost. Rado Lipičar iz Ljubljane pa je poudaril, da je to srečanje posebno važno tudi zaradi tega, ker se odvija v jubilejnem letu deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah.
Po kulturnem sporedu se je v hotelu Šimnovec odvijala prisrčna družabnost, na kateri je bilo dovolj priložnosti za navezavo stikov med bivšimi partizanskimi borci in mlado generacijo. Udeležencem so postregli s pristnim partizanskim golažem, v popoldanskih urah pa se je vreme toliko zvedrilo, da so se mnogi podali še na vrh Velike planine.
Slovenji Plajberk
Iz Slovenjega Plajberka se le malokdaj oglasimo, tokrat pa hočemo bralce našega lista seznaniti z veselim dogodkom.
Zadnjo nedeljo se je na Bošteto-vem domu v Podnu zbrala vesela svatovska družba, da se veseli z ženinom Pavlijem Lauseggerjem, ki si je za nevesto izbral Angelo Waschnig iz Kotmare vasi. Ta dogodek smo Plajberžani praznovali, kakor ga dandanes le še redko kje obhajajo.
Novoporočenca izhajata iz kremenitih in poštenih družin. Ženin je kmet, nevesta pa mu bo po svojih izkušnjah, ki si jih je pridobila na domači kmetiji, s svojo marljivostjo in vestnostjo dragocena življenjska družica in spremljevalka v dobrih in težkih časih skupnega življenja. Z mladim parom je dobila Boštetova hiša mladega gospodarja in gospodinjo, ki bosta materi in očetu lajšala življenje ter prevzela levji delež pri trdem delu na domači grudi.
Ženitovanjsko slavje je bilo v Se-rajnikovi gostilni, kjer smo se z zakoncema dolgo v noč veselili ob petju in plesu. Novoporočenemu paru želimo na njegovi življenjski poti obilo sreče, veselja in zadovoljstva.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-
Letovanje naših otrok na Jadranu
Letos bo lefovala le ena skupina ofrok iz Koroške na morju, in sicer v Savudriji od 12. julija do 2. avgusta.
Starši, ki želijo poslati otroke na to letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti:
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico otroka s sliko in
—	režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil 350.—; (za ostale je treba plačati za dan oskrbe šil. 44.— t. j. skupno šil. 880.—j
in vse skupaj poslati do najkasneje 24. junija 1968 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Celovec — Kla-genfurt.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 24. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
—	v težjih primerih takojšnji prevoz v najbližji zdravstveni zavod.
Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v slučaju bolezni povrniti stroške bolnice sami, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani.
Za osebno izkaznico otroka vetja le izkaznica (Personal-ausvveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo- prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri- in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
>00000000000000<XXXX>000<X>000^00^<XXXXX)<X>000<>C<XX>00
Radiški igralci v Kropi
V sedaj že tradicionalni letni redni kulturni izmenjavi s Kulturno-umetniškim društvom »Stane Žagar" je prejšnjo soboto Slovensko prosvetno društvo z Radiš gostovalo v
Deželni glavar Sima petdesetletnik
Te dni je koroški deželni glavar Hans Sima obhajal svojo petdesetletnico. Ob tej priložnosti je bil deležen številnih čestitk političnih osebnosti in raznih ustanov.
Med drugimi je jubilantu čestitala tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
,Človek ne živi samo od. kruha**
Narodni svet koroških Slovencev se ni utegnil zaviti negodne smokve, svojega „programa“, ki je padel precej raskavo na tla, v lepši papir in že se je na istem drevesu utrgala nova figa: Narodni svet in Mohorjeva družba sta se postavila v eno vrsto proti slovenskim študentom na Dunaju. Če vzamemo, da se ti dve ustanovi še vedno čutita ogrožene v svojem ideološkem bubanju, je to povsem razumljivo. Kot leta 1945 „so na delu nevidne sile(l), ki skušajo vnašati idejni razkroj v slovenske katoliške vrste", beremo v Našem tedniku štev. 22, zato kar mrgoli od same previdnosti, med vrstami pa čutiš trepetati „krščanske“ slovenske možakarje pred nevarnostjo, da bi peščica koroških Slovencev strmoglavila celo Evropo v komunizem.
Torej kriv ni p. Ivan Tomažič, krivi niso študenti, kriv je nekdo v ozadju. Vedno se je valila krivda na „sile v ozadju", kadar se je bilo treba ogniti perečim vprašanjem in dejanski odgovornosti. Študenti so spet žrtev tega ozadja, p. Tomažič pa je itak nezmotljiv, ker je zgradil dom „z velikimi žrtvami". Tako preprosto je vse to. Pa vendar Narodni svet ni šel skupno pot z žrtvovanimi študenti, temveč njegova pot „v bodoče more biti le skupno z Mohorjevo" (NT 22). Kajti Mohorjeva „krepi idejno slovenski narod na Koroškem že nad 100 let" (razen nje nihče drug na Koroškem nima pravice kogar kakor koli krepiti — in to v času demokracije!), toda krepi ga pač le idejno. In to je tisti kamen spotike, ki so ga nekateri spremenili v vogelni kamen slov. na-
rodnega življenja na Koroškem. Narodni voditelji in vsi tisti, ki se imajo za takšne, ne vidijo narodnih vprašanj kot je šolstvo, mrtvičenje kulture, gospodarska odvisnost, enakopravnost, bodočnost Slovencev v demokratični državi. Tega dela narodni voditelji ne vidijo, vseh teh problemov slovenske organizacije ne poznajo, pac pa se ob vsaki priliki ukvarjajo s skrbjo, kako prirediti idejno neomadeževana plemena. To je dve desetletji star odgovor nekaterih uradnih koroških Slovencev na najbolj pereča narodnostna vprašanja.
Da je v dvajsetem stoletju takšna politika zgrešena, ker se vrši v interesu posameznih fantastov in ne v interesu celotnega naroda, je bilo že neštetokrat in na brezštevilne načine izpovedano v zid. Prizadeti — o tem sem prepričan — tega tudi zdaj ne bodo vzeli na znanje. Za to se jim zdi današnji doraščajoči rod preumazan, preneizkušen in preodkrit. Vsi tisti, ki so se skrivali po svojih sobah, držali glavo po strani, ustnice na smeh in nikdar niso odprli ust, ker mogoče niso imeli niti svojega mnenja ali pa so bili prestrahopetni, vsi tisti so vselej veljali za pridne, dobre in zgledne. In le tisti. Prste si je osmodil le tisti, ki je svoje mnenje povedal na glas in se ni ustrašil zahtevati svoje pravice (tudi z demonstracijo); drugi si prstov niso mogli osmoditi, ker so bili prene-marni, da bi jih vzeli iz žepa! Pritožujemo se nad mrtvilom, ki vlada v slovenskih vrstah. Če pa ga kdo premosti (in premostiti ga je mogoče na številne načine), pa se ta prej tako zaželeni ideal kar hitro sprevrže v hud fiasko. Aktivnost dunajskih
študentov je nov dokaz za to. Da ta dvoreznost na Koroškem nikomur ne koristi, je jasno. Kdor je odlašal in kljub slabim izkušnjam upal v „krščanski tabor", bo to upanje ob takem srečanju laže pokopal. Moral bo priti do zaključka: kdor si je sto let zidal slonokoščeni stolp, se ne bo podajal v bunker. Tega ponižanja od Mohorjeve ni pričakovati, Narodnemu svetu pa je preteklo še premalo desetletij. S tem bi bili študenti morali računati od vsega začetka, kar v svojo škodo niso.
Gotovo bo dejstvo, da se je postavil Narodni svet (sam prizna, da iz ideoloških in osebnih razlogov in ne iz slovenske zavesti) na stran Mohorjeve družbe, spodbudilo študente, da si izprašajo vest. Študentje si jo bodo, ker se zavedajo svojega zorenja in svoje bodočnosti, „odrasli" si je ne bodo, ker se imajo za dozorele. V tem je vsa razlika. In tudi v tem je: študentje bodo laže mogli svojo morebitno krivico popraviti; od odraslih pa se pričakuje, da v njihovih letih krivice ne delajo več.
Kakor koli se bodo stvari uravnale, eno bo obdržalo, da bosta Narodni svet in Mohorjeva družba morala računati z vedno manj akademiki in z vedno manj zavednimi Slovenci v njunih vrstah; ostali bodo še emigranti in duhovni reveži. Kajti ni vse storjeno s tem, da je mlademu človeku poceni postlano, da mu je miza za silo obložena in da mu v sili pomagamo iz denarnih zadreg — dovolj primerov je že dokazalo, da tudi slovenski človek ne živi samo od tega kruha. Zdi se pa, da jih je bilo še vedno premalo. Fiorian Lipmch
Kropi, kjer so radiški igralci uprizorili veseloigro »Pričarani ženin". Občinstvo, ki je skoraj napolnilo dvorano Kulturnega doma v Kropi, je šaljivi igri sledilo v veselem razpoloženju in se igralcem zahvalilo z navdušenim ploskanjem. Igralci so svoje vloge na splošno dobro podali, čeprav dialog ni vedno potekal dovolj hitro in sproščeno. Vsekakor pa gre režiserju Šimeju V/rulichu, ki je na koncu vodil tudi mešani pevski zbor, priznanje za trud in uspeh.
V imenu Radišanov je kroparske-mu občinstvu spregovoril Janko Tol-majer in izročil gostiteljem za spomin na gostovanje sliko Wernerja Berga, medtem ko sta goste pozdravila in jim izročila spominske darove zastopnika KUD »Stane Žagar" iz Krope in kulturnega odseka radovljiške občine.
Radiški prosvetaši — ki so bili potem v nedeljo še gostje pobra-timskega društva »Stane Žagar" — so izkoristili to priložnost za poživitev stikov z znanci in prijatelji izza prejšnjih gostovanj v Kropi ali Kro-parjev na Radišah. Popoldne so napravili še vožnjo okoli Blejskega jezera in se zvečer spet vrnili domov.
KOLEDAR
Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek.
Torek,
Sreda,
četrtek,
7.	Junij: Robert
8.	junij: Medard
9.	junij: Sv. Trojica
10.	junij: Margareta
11.	junij: Barnaba
12.	junij: Janez IS. junij: Rei. telo
Izdajatelj, založnik In laetnlk: Zveza slo-venskih organizacij na KoroSkem; glovnl urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenlurt - Celovec, Gasometergaeee 10, telefon 56-24. — Tiska: ZaložnUka In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje.


• • •
• • •
• • • • • • •

• •••••••
• •••••••
• ••••••••
•••••••••
• •••••••••
• ••••••••
•••••••
*••••••


• • • • • •
• • •
• • • •
• ••••••••••
A IlAAA *. • * •
Nekoč je živela deklica z imenom Draguška. Ni imela očeta ne matere, ne brata ne sestre.
Odšla je po svetu, da si poišče dela.
Hodila je, vpraševala, prosila — toda nihče je ni sprejel v službo.
Neki večer je vsa onemogla od utrujenosti potrkala na vrata lesene kolibe kraj neke vasi.
Škrk —• so se odprla vrata. Na pragu je stala gospodinja.
v Draguška jo je pozdravila in jo vprašala, ce nima dela zanjo.
^ »Pravi čas si prišla, deklica; potrebujem dobro pastirico za mojo kozo; včeraj sem jo kupila."
Draguška se je zelo razveselila.
Drugo jutro je gospodinja na vse zgodaj vstala in rekla:
»Daj, Draguška, odženi kozo na pašo!"
Draguška je odgnala kozo. Peljala jo je v najbolj sončno dolinico. Nasmukala ji je listja mladega drevja. Nažela ji je detelje.
Cel dan je pasla kozo, jo napojila pri studencu in jo zvečer odgnala v vas.
Gospodinja je stopila na vrata. Od daleč je zaklicala:	J
»Kozica, ali si se napasla?"
A koza ji je odgovorila:
»Niti bilke trave nisem pojedla, niti kaplje vode nisem popila."
»O ti, Draguška, o ti nemarni otrok!" se je jezila gospodinja. »Pojdi in lezi brez večerje, da boš videla, kako je to slabo."
Drugi dan je Draguška znova gnala kozo
Objava
dijaškega DOMA SŠD v CELOVCU
Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, Tarviser Sirarje 16.
Ker je razpoložljivi prostor v domu omejen, opozarjamo vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravočasne prijave.
Uprava Dijaškega doma SŠD v Celovcu
na pašo. Trava je bila še bolj sočna. Koza se je napasla, deklica jo je napojila pri najbolj bistrem studencu.
Zvečer je gospodinja stopila pred vrata, uprla roke ob boke in vprašala kozo:
»Kozica, ali si ne napasla?"
A koza ie spet odgovorila:
»Niti bilke trave nisem pojedla, niti kaplje vode nisem popila."
Gospodinja se je razjezila. Spodila je Dra-guško. Celo roko ie dvignila, da jo udari.
Draguška je odšla in se razjokala.
DIMITER DOBREV:
Draguška in lažniva koza
Domači kužek je rekel gospodinji:
»Hov, hov — Zakaj si spodila Draguško? Bila je dobra pastirica!"
Za psičkom je pritekla mucka in vprašala:
»Mjav, mjav... Kaj si naredila z Draguško?"
»Spodila sem jo."
»Slabo si naredila, gospodinja ...“
»Cel dan je pasla, a ni napasla kozice!" je odgovorila gospodinja.
»Hov, hov ... Mjav, mjav ... To ni res. Kozica je lagala!" sta rekla kužek in mucka.
Drugi dan je gospodinja sama odgnala kozo. Da bi je žival ne spoznala, si je oblekla drugo obleko in si zavezala belo ruto. Podobna je bila Draguški.
Koza se je pasla, se do sitega napasla, nato se je napila.
Zvečer sta gospodinja in koza odšli v vas. Žena je tekla naprej, se naglo preoblekla in pričakala rogačko. Vprašala jo je:
»Kozica, ali si se napasla?"
In lažniva kozica je zopet odgovorila:
»Niti bilke trave nisem pojedla, niti kaplje vode nisem popila."
»Tako torej!" je vzkipela gospodinja. »Danes sem te jaz gnala na pašo. Izbrala sem ti najsočnejšo travico, te napojila v najbolj bistri rečici. Ali ti...? Zdaj te bom naučila!"
In gospodinja je zgrabila palico, ki je stala pred vrati. Koza se je ustrašila, pretrgala povodec in zbežala v gozd.
Tekla je po gozdu in si mislila:
»Najti moram kakšno kočico, sicer me požrejo divje zveri. ..“
Na srečo je našla kolibo. Razveselila se je, odprla vratca in se nastanila v topli kočici.
Toda ta kočica je bila domovanje zajčka Dol-goušca.
Zajček se je vrnil iz gozda. Hotel je v kolibo, a v nji je bila strašna rogata zver. Prestrašil se je in pobegnil. Kdo naj mu pomaga?
Tekel je, tekel — nasproti mu pride volk Požeruh.
»Volkec, bratec, pomagaj mi! Imam kočico, a se je neka rogata zver nastanila v nji. Kam naj se zatečem? Daj, bratec, spodi zver!"
»Dobro!" je rekel volk Požeruh. »Pojdi z menoj!"
Dospela sta do Dolgouščeve kolibe. Volk je potrkal na vrata in rekel:
»Hej, strašna rogata zver! Glej, da naglo izgineš! Ta koliba je Dolgouščeva."
Toda koza je srdito zavreščala:
»Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata, kdo te je pripeljal sem, kdo? Le daleč proč, sicer bo hudo!"
Volk se je preplašil in pobegnil.
Zajček se je razjokal in zopet stekel v gozd. Ko je razmišljal, kaj naj stori, je srečal medveda.
»Stric Medo, pomagaj mi! Strašna rogata zver se je nastanila v moji kolibi.. . Daj, spodi jo!"
„Dobro,“ je zabrundal stric Medo. »Pojdi z menoj!"
Dospela sta. Medo je potrkal na vrata in rekel:
»Strašna rogata zver! Da jo čimprej pobereš? Ta kočica je zajčkova."
A koza je znotraj grozno zavreščala."
»Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata. Kdo te je privedel sem, kdo? Le daleč proč, sicer bo hudo!"
Medo se je ustrašil in pobegnil.
A Dolgoušec je še bolj žalostno zajokal. Srečal ga je jež Bodica.
»Jež, bratec moj, pomagaj mi! V moji kočici se je nastanila rogata zver. Poidi, da jo spodiš!"
»Dobro!" je odgovoril jež. »Pojdi z menoj!"
Dospela sta. Jež je potrkal na vrata.
»Hej, izginili. Ta koliba je Dolgouščeva."
A koza je grozno zavreščala:
»Jaz sem strašna rogata zver, rogata in zobata. Kdo te je pripeljal sem, kdo? Le daleč proč, sicer bo hudo."
Toda jež se ni ustrašil. Splezal je na streho in se skozi dimnik spustil kozi na hrbet. Koza je zarjula od bolečine in strahu, razbila je okno in ni je bilo več.
Dolgoušec se je razveselil. Zahvaljeval se je dobremu prijatelju.
Medtem je Draguška hodila, hodila in jokala. Prišla je noč, a ona je bila lačna. In vrh tega ni vedela, kje bo prespala. Zagledala je kup sena na livadi in se ustavila.
»Tu bom prenočila."
Zakopala se je v seno in zadremala. Na pol v spanju je slišala:
»Nisem rogata zver, niti rogata, niti zobata, sem le strašljiva koza, strašljiva in lažniva .. .“
Draguška je skočila na noge in kaj je zagledala? Lažnivo kozo! A zraven nje kužka in muco. Vsi so se razveselili. Prespali so v kupu sena in se navsezgodaj napotili proti koči njihove gospodinje. Dospeli so do večera. Koza se je ustavila pred vrati, jih odprla z rogmi in zaprosila:
»Jaz sem koza, ki sem ti lagala. V sočni travi sem se pasla, bistro vodico sem pila, nihče me ni tepel, odpusti mi, gospodinja! Nikoli več ne bom lagala."
Gospodinja je stopila na prag in kaj je videla. Pred pragom je stala koza, zraven nje Draguška, kužek in muca. Od srca se je razveselila.
Poslej so vsi živeli veselo in srečno.
(Prevedel France Bevk)
Nori hlapec
Planinskemu kmetu se je ponudil nekoč norec za hlapca. Kmet ga je res potreboval, zato ga sprejme. Da bo živino opravljal, bo že dober, si misli.
Nori hlapec se napije vode in leže k živini v jasli.
Tedaj ga kmet nažene v sfelj-nik sekat steljo, nakleščene smrekove veje in vrhe. Kmet mu da sekiro:
»Nasekana stelja bo dobra za gnoj, okleščeni štrclji in poklesti pa za kurjavo!"
Tedaj nori znosi s kosom nasekano steljo namesto pod živino
v hlev v gnojšnico, šfrclje in poklesti pa vrže na ogenj za stelj-nikom.
„Za sekanje stelje si za nič, drva napravljati pa boš že znal!” mu jezno reče kmet. „Tu imaš novo sekiro, pojdi naprej v našo goščo in sekaj, jaz pa že pridem za teboj! Pa na sekiro pazi, je nova!"
Nori odide v goščo! Proti poldnevu pride za njim kmet; pa najde norega, kako lepo sedi s prekrižanimi nogami na štoru in nepremično zre v sekiro, ki jo je bil zasadil v deblo.
„Še za drvarja si prenor!" mu ostro pove kmet.
Nato podirata, žagata in cepita debla in veje v cepanice in polena ter jih zlagata ob poti. Naslednji dan popoldne pa ga pošlje kmet domov po voz in vole. Tokrat nori srečno opravi naloženo mu delo. Na lestveni voz naložita na dno nasekanih vej, da se ne bi drva med vožnjo razgubila skozi redke kline v lestvi.
Kmet mu veli:
»Pelji drva domov, voz pa ročno obrni!"
Nori hlapec odpelje lestveni voz po klancu na dom. Med vožnjo si povriskuje in poka z bičem, da bi ga ljudje vendarle videli in občudovali. V gozdu pa ga kmet čaka in čaka. Ko ga le ni od nikoder, odide še sam domov, ves v skrbeh, da se ni volom ali hlapcu kaj zgodilo.
Ko pa pride domov, zagleda na dvorišču norega hlapca in voz, obrnjen s kolesi navzgor proti milemu nebu ...
»Kar ročno se mi poberi in zgubi od mojega doma in pojdi v svet iskat svojo pamet!" zavpije kmet in ga nažene s planine.
In res, nori odide po svetu in kogar sreča, vsakogar vpraša, če je morebiti našel njegovo pamet!
1,11..............................................................................................mn umu................
liiimmmmmimmmiimimmmmimnimimmmmiimimimmimmmimmmimmmimm
5. nadaljevanje
In zopet je bilo vse tiho. Nad polji se je oglašal škrjanec. Vedno više se je dvignil skozi meglo k oblakom, po-tem padal kakor drobna črna kapica proti zemlji in se 2opet dvigal. Streljaj od lope je ležala vas. Iz dimnikov Se je kadilo, prvi sončni žarki pa so rahlo tipali po vrtovih in poljih. V vaškem zvoniku je odbila ura. Zaslišali so se oddaljeni klici, ki so priganjali živino k napajališču. Otrok oi bilo na cesti.
Ko se je cesta zaprašila, se je iz grmičja dvignil partizanski stražar, vzkliknil in stekel za tovariši, ki so bili tako dobro skriti, da jih nevajeno oko sploh ne bi odkrilo. Desetero oči je skozi zelenje in stebla ostro opazovalo cesto.
Brnenje tovornega avtomobila je postajalo vedno Močnejše; bližalo se je z veliko hitrostjo. Vidne so že bile Postave policistov. Poln kamion jih je bil. Ko je kamion zavil z vaške ceste na travnik, je zmanjšal hitrost. Še sto-Petdeset, sto, še petdeset metrov, a 'kamion se še ni ustavil.
Povelja ni bilo slišati. Iz grmičja se je zabliskalo, dva-^rat, trikrat, rezko in kratko. Silen pok; zadetek v gumo. Kamion se je stresel. In zopet je bilo vse tiho, toda le za
trenutek.
»Feuer!" je zavpil major, ki je poveljeval policistom. Brez povelja so poskakali s kamiona, kot da bi jim go-relo pod nogami. Grmovje in visoka trava sta jim zastirala
razgled. Major je bliskovito legel na tla in ukazoval. Kot kače so se policisti razlezli po travi in se plazeč skušali približati lopi, prepričani, da so partizani še v njej in da je le straža streljala nanje. Tedaj pa so zaropotale brzostrelke. Policisti so skakali, polegli in ožili krog. Krogle so topo udarjale v lesene stene. Partizanske krogle pa so treskale v kamion, žvižgale mimo glav policistov in zlohotno brenčale. Streljanje je postajalo vedno močnejše in srditejše.
Major, izkušen vojak, je kmalu opazil, da so nasedli zvijači in da partizani gotovo niso v lopi. Pokalo in sikalo je z vseh strani, iz grmičja in s koruznih polj. Lok napredujočih policistov je bil razbit. Partizani so jih s streljanjem v 'bok prisilili, da so se strnili v klin, ki je prodiral proti lopi. Majorjevi ukazi so se izgubljali v pokanju. Nihče ga ni slišal. Dvignil se je na kolena in bliskovito spet legel. Krogla ga je oplazila po roki. Na robu koruznega polja se je prikazala senca. Dva zamaha in že se je v dimu in ognju razpočila ročna bomba in še ena. Eden izmed policistov je zavpil in se zgrudil.
Policisti so se le prebili do lope, vendar izza ogala niso smeli pogledati, ker je sicer takoj prižvižgala dobro namerjena krogla. Potem se je streljanje iz grmičja začeld oddaljevati. Le posamezne strele je bilo še slišati, kmalu pa so tudi ti prenehali.
Policisti so se začudeno spogledali. Kaj je to? Zvijača? Negibni so obstali in buljili v polja. Slišalo se je le stokanje ranjenca, vendar se nihče od njih ni upal skočiti k njemu. Nevidni sovražnik je bil povsod. Še obraza mu niso dobro videli. Ozirali so se za majorjem. Streljali so še, vendar redkeje.
Major se je medtem srečno priplazil do kamiona. Voznik je ždel pod avtomobilom in previdno pogledoval izza koles. Ko je zagledal ranjenega majorja, se je vendarle ojunačil, zlezel izpod avtomobila in bil v skoku v kabini.
Brž je poiskal obvezo in zvlekel majorja v kabino, da mu preveže roko. Rana ni bila huda. Majorjev obraz pa je spreminjal barve; bil je zdaj bel, zdaj sivkast. Znojne kaplje so mu polzele po čelu. Ne od bolečine, ne. Od jeze, da so ga partizani tako potegnili. Niti vedel ni, koliko jih je, kje so bili in kam so odšli. Navlekli so njega, starega izkušenega lovca na partizane. Vsi se mu bodo smejali.
Policisti so prenehali streljati. Vse je bilo zopet mirno in sončno. Ranjenega policista so za silo obvezali in ga naložili na kamion. Major, ki se je končno le umiril, je takoj ukazal desetorici policistov, da preiščejo polja, ostali pa so morali popolnoma obkoliti lopo. Še vedno ni verjel, da je lopa povsem prazna. Kakšen partizan bo gotovo še v njej, saj je pred očmi policistov vendar niso mogli vsi zapustiti. Pritajil se je. Ratal bo zagrmel, čim bodo odprli vrata. Ne bodo ga več preslepili.
Tako je premišljal major, medtem ko so policisti v zadregi strmeli vanj in čakali ukazov.
Major je previdno stopil k zadnji steni in zaklical: »Banditi, predajte se, nič vam ne storimo, predajte se!" Njegov glas se je odbil od stene. »Zadnjikrat ponavljam, predajte se!"
Njegovi klici so ostali brez odgovora. Major je zamahnil z roko. Voznik, ki je bil sam pri sebi kar zadovoljen, da so mu partizani prestrelili gumo, — tako se mu ni bilo treba udeležiti napada na partizane, kar mu je bilo vedno zoprno in če je le mogel, se je takim stvarem izognil — je s pravo vnemo začel popravljati kolo na tovornjaku. Stokanje ranjenca ga je vznemirjalo, toda pomagati mu ni mogel. Sam je imel pač srečo, tudi tokrat, je menil.
Policisti so medtem z naperjenim orožjem v rokah zrli v prazno lopo. Vsak trenutek so pričakovali, da se odpro vrata in jih kdo zasuje s streli. Toda zaman; vrata se niso odprla.
6 — Štev. 22 (1356)
7. junij 1968
O nesrečah v gospodinjstvu
Otrok hoče v materino posteljo
Nekateri otroci dobro in trdno spijo, drugi pa se v snu prebujajo, kričijo in celo vstajajo. So pa tudi taki, ki že od ranega otroštva naprej starsem prav s spanjem povzročajo težave: nočejo v posteljo, nočejo zaspati, odhajajo v posteljo staršev, se večkrat prebudijo in podobno.
Omenjene težave ne izvirajo iz otrokove nagajivosti. Lahko so vzrok slabega zdravstvenega počutja, slabih navad ali pa ni zadovoljena otrokova potreba po ljubezni in varnosti.
Znano je, da so v otrokovem razvoju obdobja, ko se celo pri otrocih, ki dobro spijo in katerih čustvene potrebe so zadovoljene, pojavijo težave in motnje pri spanju. 2e v prvem življenjskem letu si na primer otrok sam izbere način, ki mu pomaga zaspati. Pred spanjem sesa palec ali rob blazine, zleze v kot postelje, se zvije v klobčič in podobno. Dveleten duševno dobro razvit otrok zavlačuje odhod v posteljo. Vse mogoče si izmisli — poljubček, kahlico, pravi, da je lačen, vsem hoče reči lahko noč — samo da bi ostal še pri starših ali pa pri igri. Dveinpolleten otrok ima rad, da mu pred spanjem povemo pravljico, zapojemo pesmico, posebno pa rad jemlj.e v posteljo igrače. Triletni otroci gredo navadno radi v posteljo in hitro zaspijo. Pet do šestletni otroci pred spanjem radi gledajo slikanice, posebno pa se dobro počutijo, če se oče pred spanjem z njimi pogovori. Pri osem do devetletnih otrocih je odhajanje v posteljo pogosto povezano s težavami: nočejo od televizorja, za spanje se počasi pripravljajo, želijo dolgo brati v postelji in podobno.
Najbolj pa smo vznemirjeni, če otrok sleherno noč prihaja v našo posteljo. Prebudi se v joku in priteče v materino posteljo in sploh noče več zaspati v svoji postelji. Ponavadi nam otroci povedo, da so nekaj hudega sanjali: o hudih živalih ali pa ljudeh, ki lezejo skozi vkno v sobo. Pogosto otrok po takih sanjah težko ponovno zaspi in hoče ostati v materini postelji.
Kje so vzroki za to? Odhajanje v posteljo staršev, predvsem matere, je pri mnogih otrocih od drugega do tretjega leta hitro minljiva želja, ki nima globljih vzrokov. Lahko pa je to posledica tega, da mati za otroka čez dan nima dovolj časa, da mu ne posveča dovolj pozornosti in tako si otrok „to sam vzame". V mamino posteljo prihajajo tudi tisti otroci, ki jih je strah. Če smo čez dan strašili otroka, češ prišel bo povodni mož in te odnesel, je popolnoma razumljivo, da otrok o tem sanja in potem išče v materini postelji zavetje.
Mnogi starši menijo, da ni posebne škode, če otrok zaspi v njihovi postelji. Brž ko zaspi, ga prenesejo v njegovo posteljico. Toda mnogi otroci se pri tem ponovno prebudijo in glasno protestirajo. Med njimi so tudi taki, ki spijo samo napol, kakor da bi pazili na mater. Pri mnogih od teh otrok niso zadovoljene čustvene potrebe ali pa potrebe po igri. Otrok, ki se podnevi sproščeno igra, ki je deležen naše nežnosti in ljubezni, ki raste v okolju, kjer ni nerazumevanja in konfliktov, ki je sit in zdrav, bo ponoči dobro spal.
Kako naj ravnamo z otrokom, hi koče spati v postelji staršev? Povedati mu moramo, da s svojim ravnanjem prebudi mamo in očeta. Tako sta podnevi utrujena in ga ne bosta mogla
Če le kje, so nesreče v gospodinjsfvu pogosto posledica neznanja in nevednosti: na primer pri uporabi novih gospodinjskih aparatov. Nič manjkrat ne botrujejo nesreči neprevidnost, lahkomiselnost in nemarnost. Po-
Drobni nasveti
■	Krompirjev pire iz mladega krompirja ni nikoli tako okusen kot iz stare-
a. Mlad krompir raje pecite ali ku-ajte neolupljen.
■	Madeže od sladoleda odstranimo tako, da jih najprej speremo z mrzlo vodo, nato s toplo milnico.
■	Madeže od paradižnika sperite z mrzlo vodo, madež nato premažite z glicerinom, čez pol ure pa ga podrgnite z vročo milnico.
■	Včasih je težko ugotoviti, ali je riba pokvarjena ali ne. S tem poizkusom boste najlaže ugotovile: v večjo skledo polno mrzle vode potopite ribe drugo za drugo. Ribe, ki bodo splavale na površje, so pokvarjene, užitne so le tiste, ki se potope.
■	Madeže od trave s platnenih čevljev odstranite lahko z 80 °/o alkoholom.
■	Pisanega perila in posteljnine ne sušite na soncu, ker bo barva zbledela. Zlasti modra in zelena barva sta občutljivi.
■	Notranjost torbice čistite z raztopino amoniaka v vodi (žlica amoniaka na V* 1 vode), nato pa blago obrišite s krpo, ki ste jo namočile v čisti vodi.
■	Ko boste čistile hladilnik, ne pozabite na gumijasti trak, s katerim so obložena vrata. Preden hladilnik zaprete, trak temeljito posušite z mehko krpo in potresite s talkovim pudrom. S tem boste podaljšale trajanje gumijastega traku in tudi vrata se bodo dobro zapirala.
■	Pire krompir mešajte vedno s toplim mlekom in dobil bo lepo belo barvo ter ne bo grudast.
■	Opeklin od sonca ne mažite z oljem ali kremo, temveč z raztopljeno sodo bikarbono (1 žlica sode na liter vode).
peljati na sprehod, mu pripraviti dobrega kosila, sešiti obleke za punčko itd. Seveda razložimo to otroku njegovi starosti primerno. Na otroka tudi pomirjevalno vplivajo igrače, ki mu jih položimo v posteljo. Opazovanja so pokazala, da lahko otrok mirno spi, četudi je postelja polna igračk.
Če tudi to ne pomaga, mu za nekaj časa dovolimo zaspati v mamini postelji, nato pa ga prenesimo v njegovo. Seveda mu moramo to prej povedati: „Kar mirno zaspi, sinek moj, ko boš v pravljični deželi, te bo mamica rahlo prenesla v tvojo posteljico." Kmalu bo otrok pripravljen zaspati v svoji postelji.
vršnost, nered in stanovanjska stiska vse te nevarnosti še povečujejo.
Marsikdaj je gospodinja že utrujena, ko prihiti, otovorjena s špecarijo, z dela domov, vsa v skrbeh, kaj bo dela v lonec in kako bo vse tisto, kar jo po kosilu še čaka, čimprej opravila. Pri takem mrzličnem hitenju — dostikrat še v neprimernih, temačnih in vlažnih prostorih — pride mnogo prej do poškodb kot v urejenih prilikah in pogojih.
Prav zato menimo, da je prav in pošteno, da vsi družinski člani pomagajo gospodinji — materi in jo čimbolj razbremenijo. Žal pa je še vedno vse preveč »copatarjev", ki samo čakajo, kaj bo prišlo na mizo. Pa tudi razvajenih otrok, ki ne znajo ali nočejo doma prav nič pomagati, je veliko. Toda tega je kriva vzgoja.
Dostikrat tudi podcenjujemo nevarnosti (na primer električni tok). Previdnost in natančnost veljata često za slabi lastnosti, ki se iz njiju radi norčujemo. Včasih je to usodno.
Če se omejimo na najpogostnejše nesreče v domači hiši, je med njimi največ padcev. To bo še bolj držalo, če k poškodbam v domači hiši prištejemo še tiste v neposredni okolici, saj v stanovanju, po vežah in hodnikih, pa tudi po poteh okrog hiše prežijo neštete pasti. Če ne pazimo, kam gremo in na kaj bomo stopili, kaj hitro pride do nesreče. Posebno nevarni so olupki, koščki mila, razmetane otroške igrače in razni ogrizki po stopniščih. Tudi na dotrajanih predpražnikih lahko pademo. Hkrati lahko samo priporočamo skrajno previdnost tudi pri hoji po temačnih stopniščih, hodnikih, kleteh in shrambah. Prav tako so nevarna postrešja, ker so marsikje bogate zaloge raznih bolj ali manj neuporabnih predmetov, čeprav je to za požar silno nevarno.
Omenimo še, da je dobra osvetlitev koristna, štednja v tem pogledu neupravičena lahko pa škodil Prav je, če še posebej pazimo, kadar nosimo bremena po stopnicah navzdol in ne vidimo predse. Naglica bi se nam utegnila hudo maščevati.
Poznamo tudi otroke, ki se tega težko odvadijo. V ravnanju s takim otrokom morata biti oče in mati solidarna. Nepravilno je, če poseže oče vmes: „Vzemi ga k sebi, da bo mir." Otrok bo začel to izkoriščati in se bo razvadil. Če to opazimo, je najbolje, da ga pustimo nekaj noči jokati. ]ok bomo zares težko prenesli, toda le tako ga bomo odvadili nečesa, kar bi v bodočnosti lahko povzročilo velike nevšečnosti. Otrok bi postal nesamostojen, ne bi mogel na otroška letovanja, niti k sorodnikom.
Sicer pa ne smemo uporabljati sile, kajti navadno je to hitro minljiva muha in ni potrebno, da so starši zaradi tega zaskrbljeni.
Poskusite!
ITALIJANSKA TORTA IZ KROMPIRJA
Kilogram krompirja, S trdo kuhana jajca, osminka kravjega sira, 1Q dkg domače salame, 75 g masla, sol, poper, olje.
Skuhajte neolupljen krompir, olupite ga in zmečkajte v pire, popoprajte, osolite, dodajte maslo in dobro premešajte. Jajca olupite in razrežite na koleščke, prav tako tanko narežite sir. V ponev nalijto olja, da pokrije dno. Ko je že močno segreto, naložite na dno plast pireja (polovico celotne količine). Na to plast naložite kolesca salame (ali klobase), kolesca trdo kuhanih jajc in koščke sira. Vse naj bo enakomerno razporejeno. Na to položite plast iz ostanka pireja, ki naj bo dovolj gosta, da pokrijo vsebino, in enakomerno debela. Vzemite plitev krožnik v velikosti ponve. Z obrnjenim krožnikom pokrijte ponev, dobro ga pritisnite obnjo in prevrnite vanj vsebino. V izpraznjeno ponev nalijte še nekaj olja in nato spustite torto zopet v ponev, kjer naj se peče 5—4 minute.
GORČIČNA OMAKA
Trdo kuhane rumenjake pretlačimo, jim dodamo nekaj olja, gorčice, kisa, popra, soli in ičepec sladkorja. Vse skupaj mešamo deset minut. Omako postavimo na hladno in jo, preden jo serviramo, potresemo z drobnjakom.
MESNI ZVITEK
Več vrst mesa na drobno sesekljamo. Tej zmesi dodamo eno jajce, začimbe, lahko tudi nekaj sesekljanih vloženih gobic, in jo posolimo. Nato jo namažemo precej na debelo na pergamentni papir, zvijemo in pečemo s papirjem vred. Ko je mesni zvitek pečen, ga previdno porinemo iz papirja, narežemo na majhne rezine in serviramo.
MRZLA RIBA
Kakršnikoli sladkovodni ribi ostrgamo luske, jo osnažimo in skuhamo (toda ne premehko) v slani vodi, v katero smo dale jušne koreninice in kozarec vina. Ko se riba shladi, jo položimo na podolgovat krožnik, namažemo z' majonezo in okrasimo s kumaricami, trdo kuhanimi jajci, kaprami in narezano gnjatjo. Okrog naložimo zeleno solato, ki smo j» posebej pripravile s oljem in limono.
Skrbno negujmo oči!
Oči nam omogočajo vid, zato jih moramo skrbno negovati in paziti nanje. Pri zdravem očesu je beločnica bela ali celo rahlo modrikasta. Tudi veke morajo biti zdrave, ne rdeče in luskaste. Trepalnice, ki varujejo človekovo oko, odigrajo pa že pomembno lepotno vlogo., zato bomo tudi pazile nanje in jih negovale.
Rdečo beločnico opazimo pri vnetjih vek in očesne veznice ter vnetjih šarenice, rumenkasta pa je pri boleznih jeter in žolčnika. Če je oko izpostavljeno močnim sončnim žarkom, se beločnica tudi prav lahko hitro vname in postane rdečkasta. Tako vnetje lahko dobijo smučarji v visokih gorah in predstavlja resno nevarnost. Prav tako beločnica postane rdeča, če uživamo preveč alkohola, po težkih telesnih in duševnih naporih ter neprespanih nočeh.
Razumljivo je, da kot celo telo tudi oko potrebuje počitek. Zato moramo dovolj spati. Če pa je oko zelo utrujeno, prekinimo z delom. Včasih zadostuje že nekaj minutni počitek, da se oko odpočije. Koristno utrujenemu očesu bo prav gotovo, če položimo na oči tople kamilične obkladke. Z obkladkom na očeh moramo seveda ležati.
Na močnem soncu si nataknemo sončna očala, vendar pri nošnji temnih očal moramo biti previdni, kajti ob normalni svetlobi temna očala oko preveč razvadijo. Tudi vnetja na beločnicah zaradi vetra preprečujejo z očali. Očala naj ne bodo pretemna. Gnojna vnetja na vekah potrebujejo zdravniške pomoči. Kamilični obkladki bodo pri vnetju koristni.
■murnu..........■■■mm........................................................................................................................................................................milim............................................................iuuhuiiiiiiiiiiiiiiihu....mini............
»Čudno liho je," je zamrmral major. »Spet kakšna partizanska ukana. Polni so jih. Streljaj!" je ukazal enemu izmed policistov, ki je takoj spustil v lopo ratal iz svoje strojnice. Na majorjev ukaz so se policisti pognali v lopo in onemeli: bila je prazna. Našli so le velik lepak z napisom »Smrt fašizmu — svobodo narodu!"
Major je besno strgal lepak, se gladil po bradi in godrnjal: »Teufel, prepozni smo. To bo načelnik besnel." Orožnik, ki je uganil, kaj se plete v majorjevi glavi, je brž pristavil: »Gospod major, obvestil sem vas takoj, čim sem jih opazil. Zamudili ste, sedaj se gotovo ne vrnejo več lopovi." Major ga je preteče pogledal in ukazal: »Takoj na občino, k županu! Mu že napolnim ušesa. Tak župan, kaj vendar mislil Še prej pa zažgite to gnezdo."
Kmalu je za naglo vozečim avtomobilom ostajal le še debel oblak prahu, na travniku pa so dolgi prasketajoči zublji sikali v nebo. Stara lopa je gorela.
O
Ko se je petorica partizanov po kratkem in ostrem boju srečno prebila med polji do potoka ob vznožju hriba, ki so ga obraščale krhke in vedno nemirne jelše, si je lahko nekoliko oddahnila. Borci, ki se jim je pridružil še kurir Peter, so poskakali v potok. Struga ni bila globoka, mrzla potočna voda je žuborela v njem. Male belice so plaho zbežale med korenine, ki so jim nudile varno zavetje.
»Tako, srečno smo se umaknili, tovariši," je spregovoril Marko in spet zlezel na suho. Borci so zrli vanj in v Petra, da jima je postalo kar nerodno. V očeh je odsevalo toplo tovarištvo in zadovoljstvo.
»Dobro smo jim podkurili," je poltiho dejal Peter. »Rad bi le videl županov obraz in tistega prekletega orožnika, ki je dan za dnem sitnaril v pisarni ter zadnje dni že kar nekam dvomil o moji prismuknjenosti in slepi predanosti fi-rerju, ko bosta našla v sobi prazno torbo, pošte pa nikjer.
Zadnji trenutek sem jo popihal, saj se je že zanimal, kdo pravzaprav sem in od kod. Bil je najbolj nevaren in prebrisan orožnik v vasi."
Borci so radi poslušali njegovo šegavo kramljanje. Vedno je imel kakšno šaljivo na zalogi.
»Tiše, tiše!" je opozoril Marko in potipal brzostrelko, če se je že ohladila. Tovariš, ki je v bližini pazil na okolico, se je oglasil: »Brez skrbi, nikogar ni v bližini."
»Škoda je, da ni bilo doktorja zraven. To bi bil tolkel; ne more pozabiti profesorja, dobra prijatelja sta bila," je dejal eden izmed borcev.
»Res, res," se je vmešal drugi, »škoda je, ker ni bilo Jake. Njegove medvedje šape bi imele dovolj dela. Že njegovih nasršenih brk bi se bili Nemci prestrašili."
»Tovariši, šale dovolj in tudi počitka," je opomnil Marko. »Moramo čimprej v bazo. Pot je strma in Nemci bodo prav gotovo v večjem številu prihrumeli v vas. Nove naloge nas čakajo. Pa tudi Petrova pošta mora čimprej v komisarjeve roke; gotovo je kaj važnega vmes."
Strma stena se je izgubljala v mladem smrečju, ki je gosto poraščalo pobočje. Sončni žarki so se kot svetli trakovi spuščali med bele oblake, ki so se komaj vidno premikali nad vrhovi. V daljavi se je kot srebrna nit vila reka. Po orumenelem listju, ki ga je veter smukal z vejevja, so se plazile mravlje. Po smolnatem deblu ostarele smreke je trkala črna žolna.
Na goljavi je gospodarila samotna kmetija. Na travniku okoli nje so se pasle ovce. Druga za drugo so drobile in se niso prav nič menile za sklonjene postave, ki so hitele po strmi stezi. Le zvonkljanje ovnovega zvonca je prekinjalo rahel ropot kamenja, ki se je kotrljalo izpod nog partizanskih borcev.
Na hišni prag je stopil osiveli gospodar. Pogledal je ovce in se zazrl v reber, kjer so med mlado rastjo pravkar
izginjale zadnje postave. Nabral je čelo, da so se mu podaljšale ostre brazde, in si zasenčil oči. Bil je že star, toda oči je imel še dobre. Prav počasi se mu je razlezel obraz v nasmeh. »Partizani," je spregovoril glasno, da bi slišal sam sebe. Nato so zamrmrale obledele ustnice: »Tudi moj sin je med vami, tovariši, toda kdo ve kje. Nimam več glasu od njega. Pozdravite ga!" Dvignil je žilavo roko in jo zopet povesil.
O
Njegov dom je sameval. Odkar je odšel sin in so mu Nemci odpeljali vso živino, je bil sam. Le svoje ovce je imel. Z njimi se je pogovarjal, rad jih je imel in ljubosumno je pazil nanje. Tudi psa ni imel več; ustrelili so mu ga, ker ni pustil odpeljati živine. Le veriga je ostala, ropotajoča mrzla veriga.
Kadar je zapiral ovce v stajo, je sedel na slamo in zrl v njihove velike črnomodre oči. Videl se je v njih. Bil je star, osivel, imel pa je ovce. Ko so se drenjale okoli njega in je zameketal rogati oven, jih je prijemal za dolgo kodrasto dlako. Mehka je bila in njen vonj mu je prijal.
»Tak, tak, belke, ne bodo vas, ne. Raje zažgem stajol" V očeh se mu je utrnila iskra. Zuljave roke so se mu skrčile v pest. Vstal je, zaprl vrata in odšel v hišo. Kdo ve, kolikokrat vsak dan.
O
Črt in Srečko sta s šolskima aktovkama v rokah potrpežljivo čakala na postajališču na belo-zeleni mestni avtobus. Ko je končno pripeljal in sta se zrinila vanj, jima je starejša sprevodnica prijazno pokimala. „Ti, v avtobusu govoriva le nemško!" je Črt opomnil Srečka.
»Dve dijaški, kajne, fanta?" ju je prijazno vprašala v zmaličeni nemščini.
(Nadaljevanje sledi)
Pridi Elsi, pridi!
Bilo je ob štirih nekega poletnega popoldneva. Gosti so bili poleg bazena za veliko hišo. Razen kuhinje so bile sobe prazne. Deklica je nemoteno vstopila pri glavnem vhodu in po široki veži, nato pa še po stopnicah odšla proti razkošnim sobam v prvem nadstropju. Prišla je naravnost iz parka, ki meji z mestnim gozdičkom, prišla je kot duh, bosa, in takšna vstopila v hišo.
Ni bila lepa, čeprav bi frizer in kozmetični salon dosegla presenetlji-
IZREKI
® Krutost v ljubezni ni drugo kot želja po neizpolnjenem poželenju.	(Et. Rey)
® Ljubezen je čista, pa naj bodo njeni nastopi kakršni
(R. De Gourmont)
® Najpopolnejši izraz ljubezni je neučinkovit, če ni v zvezi z darom ugajanja.
(A. Theuriet)
® Ubiti moramo mnogo ljubezni, da se dokopljemo do ljubezni. (R. De Gourmont)
® Nič ne naredimo za ljubezen, če vsega ne storimo zani°-	(Et. Rey)
® Tudi v najčistejši ljubezni ne moremo zatajiti sami sehe.	(Barbusse)
® Ljubezen je redka cvetka, ki ne poganja na velikih Cestah.	(A. Theuriet)
vo velike spremembe. Stara je bila tam nekje med 16 in 26 let. Rdeči lasje so ji v neredu padali po ramenih, modre oči so čudno gledale, modra obleka pa je bila čisto obledela. Podobna je bila cunji, ki jo je izlizalo dokaj pralnih praškov.
Ko je prišla v prvo nadstropje, se je po otročje igrala in sem pa tja dvignila plišastega medveda in si ga stiskala k licu. Poskakujoč je pregledovala sobe in gledala v debele preproge ter luksuzne zavese. Nato je stopila k oknu na koncu hodnika in nekaj časa skrbno gledala na lepo negovani travnik.
Prepevajoč neko otroško pesmico je stopila nazaj, šla od sobe do sobe in si ogledovala stvari, ki so bile razstavljene po mizah. Preizkušala je dragocene diamante zapestnice, bisere in zapestne ure, ki so jih pustili gosti, ko so šli k bazenu. Kazalo je, da jo najbolj presenečajo velika ogledala in dragoceni kozmetični preparati.
Potem ko je tiho pregledala vse sobe, se je nepričakovano ustavila pri stopnicah. Nekdo je prihajal gor. Znova je stekla na konec hodnika in sedla na tla. Zajeten debeluh je stopil k njej in jo začel presenečeno opazovati. Nedolžno je gledala vanj. Oči so se ji svetile s čudnim sijajem, ves čas pa je mirno božala plišastega medvedka.
— Saj si lep, saj si lep. Joj, kako si lep, — je bolj brundala, kot pa govorila. Nato pa je glasno vprašala:
— Kaj pa delate tukaj?
Moški je bil zmeden. Namesto da bi odgovoril, je on vprašal. — To bi moral jaz vprašati vas. Kako se pišete? Ker ni odgovorila, je znova po-. .•>> skušal. — Jaz sem Fren Johnson. Hiša je moja. Kje pa vi živite?
Deklica ni odgovorila, Johnson^ je bil še bolj zmeden in je začel po žepih iskati škatlo cigaret.
— S kom pa se pogovarjaš? —- ga je vprašala žena, ki je prišla za njim.
— To bi tudi sam rad vedel. Ne Poznam je in ne vem, od kod je.
Žena je stopila izza njegovega hrbta in pogledala. — Saj to je dekletce.
— V vsakem primeru ima pamet otroka, ki ni starejši od 5 let. 1 oda, Prepričan sem, da jih ima več kot dvajset.
Gospa Johnson je stopila pred mo-£a, naredila korak, dva naprej in se [Pustila na tla. — Kje pa živiš, ljubica?
■— Lep si, lep. Kako lep si, — je govorila in božala medvedka. Naen-
krat pa je dvignila oči in naglo odgovorila:
— Jaz sem Elsi.
— Elsi! Čigava Elsi. Kako se pa
•V V *\	*
pises?
Deklica ni odgovorila. Mirno je božala medvedka in prepevala. — Zmešana je, je odgovoril Johnson. — Poglej ta zmedeni pogled in nenavadno dihanje. Ubožica. Ko so nekaj časa drug drugega nemočno gledali, je Johnson nadaljeval:
— Kaj bom z njo. Ne bi želel, da bi jo gosti videli. Najbolje bo, če pokličem policijo.
Prav ko je stopil v sobo s telefonom, je slišal, da se je pred glavnim vhodom ustavil avtomobil. Skozi okno je videl, da je za moškim z očali izstopila blondinka v uniformi bolničarke. Ko je zagledala deklico, so se ji oči milo zasvetile. Visoki moški prijetne zunanjosti in resnega videza je ponudil roko in se predstavil:
— Jaz sem Beedl, to pa je moja bolničarka Mable. Vidim, da ste našli našo malo begunko. Slišal sem od vaših sosedov, da se je napotila proti vasi hiši.
Bolničarka se ni ustavila, ko je Johnson predstavil ženo, temveč je odšla naravnost na konec hodnika. Prijela jo je za roko in ji začela milo dopovedovati:
— Ti pa res nisi pridna, Elsi. Dobri striček zdravnik in jaz sva bila zelo v skrbeh zaradi tebe. Zakaj pa si zbežala?
— Medvedek je z menoj, lepi medvedek, je Elsi še nadalje prepevala.
— Opravičujem se za neprijetnosti, ki ste jih doživeli, je govoril doktor. — Ko smo jo peljali, smo se ustavili, da bi popili skodelico kave, tedaj pa je nepričakovano izginila.
Johnson je z razumevanjem prikimal z glavo, nato pa jih je spremil do avtomobila.
•
Ko so se že nekoliko oddaljili od hiše, je Elsi pogledala k Johnsonovima, ki sta stala pri glavnem vhodu, nato pa je jezno zasikala: — Zakaj vaju tako dolgo ni bilo? Ali nista videla mojega znamenja z okna? Pomislila sem, da je vse propadlo.
— Videla sva, je začel doktor. Toda defekt sva imela. Prišla sva takoj, ko sva zamenjala gumo.
Čez pol ure je v nekem motelu ob cesti, potem ko je snela bolničarsko uniformo, Mable pregledala stvari, ki jih je potegnila iz plišastega medvedka. Tudi Elsi je bila videti drugačna. Počesano, v temni obleki in beli bluzi, je ne bi nihče prepoznal. Bilo je precej zelo dragocenih stvari. Ko je gledal biserno ogrlico, je Beedl naglas ocenil, da je vredna najmanj 20.000 dolarjev.
— Toda, ne bomo je takoj prodali, da nas ne bi zasledili.
— Vama je lahko, je odgovorila Elsi. Vidva dobita dve tretjini, jaz pa edina tvegam.
— Saj se ti ne bi nič zgodilo. Ti si tako dobra igralka, da bi prevarila celo policijo. Neumnemu bitju ni mogoče soditi. Sicer pa, kdo te pa rešuje, ko zaideš v težave kot na primer danes. Dobri striček zdravnik in bolničarka prideta po teke, — je odgovoril Beedl.
— Nočem več delati z vama. Sama bom začela.
— Zakaj jpa. to?
— Prepričana sem, da tisti iz Brooklina tudi sodelujejo pri tem, je pristavila Mable. Že 14 dni sta nenehno skupaj. Kdo je to?
— Robert Dominik. Rad bi, da bi delala z njim v New Yorku in Parizu.
— Ne moreš od naju, je hladno odgovoril Beedl. Trio je neločljiv in tako mora ostati.
— Ne moreta me prisiliti, — je odgovorila in gledala skozi okno. Poglejte ga, prihaja. Odšla bova v tem trenutku, kakor sva imela v načrtu.
Nepričakovano je potegnila revolver. — Stopita k zidu, — je hladno ukazala. — Tokrat bom vzela vse tri deleže.
Beedl in Mable sta poslušala. V tistem trenutku je nekdo potrkal.
— Vstopi, Bob, je rekla Elsi. Ni zaklenjeno.
Elegantno oblečen moški je vstopil in ko je videl, kakšen je položaj, se je zlobno nasmehnil tistim ob zidu.
—	Vidim, da urejaš stvari, da bi lahko odšla, — je dejal.
— Da, poberi predmete z mize. Drugi, iz prejšnjih operacij so v dvojnem dnu velikega usnjenega kovčka. Tudi to bova vzela. V bistvu sem jih tudi sama nakradla. Tema dvema hijenama ne bom pustila ničesar. Že tako sta me preveč izropala.
Prinesel je kovček in ga položil na mizo. Nikakor pa mu ni uspelo, da bi odprl skriti predal. Pristopila je Elsi.
— Vzemi revolver in pazi na onadva. Jaz poznam tehniko.
Ko ga je odprla, se je zmagovito obrnila k Bobu.
— Toda ne, Bob, je spregovorila,
—	NE!
— Žal mi je Elsi, toda postaviti se boš morala tjale k zidu, — je dejal in ji z revolverjem pokazal smer. Jaz se ne šalim. Nikar ničesar ne poskušaj!
Ne da bi umaknil pogled z vseh treh, je stopil k telefonu. Ko je dobil zvezo, je dejal:
— Policijska postaja? Govori Ro-ger Davies. Ujel sem tatove nakita. Stražim jih ... Da, čakam vas.
za dtobieo voljo
„Zdaj vidite gospa, kako hudobnega zeta imam. Mojo sliko je samo zato obesil na tole vlažno steno, ker ve, da imam revmo."
*
„Oprostite, gospod, na svojem klobuku sedite."
„A tako? Mislil sem, da je vaš!"
*
Kljunova se odpravljata na obisk k sosedovim.
„Prav nič rada ne grem tja," pravi žena.
„Saj tudi meni ni preveč do tega, a pomisli, kako veseli bi bili sosedovi, če naju ne bi bilo."
*
Zdravnik: „Od danes dalje ne smete spiti niti kapljice alkohola več, ne smete kaditi in ..."
Pacient: „Gospod zdravnik, kaj če bi se oglasil, na primer, jutri? Mislim, da ste danes nekam slabe volje."
*
„Poglej, Janez, nas Tonček že sam teka po kuhinji!"
„Poglej, pa res!" se razveseli mož. „Pošlji ga no po pol litra vina!"
*
Ko me je zavrnila, sem bil tako nesrečen, da sem hotel skočiti skozi okno."
„In zakaj si se potem premislil?"
„Zaradi višine."
Mr
Gost: „Natakar, meso, ki ste ga prinesli, že nekoliko smrdi."
Natakar: „No, potem je pa že zadnji čas, da ga pojeste."
*
„No, Janezek, povej mi, kaj delate v šoli?" se zanima stric.
„Čakamo, da se pouk konča."
M-
Zdravnik: „Ali veliko pijete?"
Pacient: „Kakor se vzame. Po mojem mnenju premalo, po sodbi žene pa preveč."
*
„Vem, da se večina moških poroči samo zaradi denarja. A ti, Janez, me prav gotovo ne boš zato vzel, kajne?,,
„Ne, za ves denar tega sveta se ne bi poročil s teboj!"
M-
„Nikoli svoji ženi ne bom dovolil, da bi si barvala lase!"
„Pa saj ima vendar pobarvane!"
„Da, toda brez mojega dovoljenja."
Mr
„Ali si še vedno zaročen z Jano?"
,Ne."
„No, to me pa v resnici veseli. Kako si se le rešil te strašne ženske?"
„Poročil sem se z njo."
M
Tone prvič sedi na konju.
„Kam pa jahaš tako urno?" zavpije znanec.
„Ne vem. Vprašaj konja!" izdavi Tone.
*
„Ali si zadovoljna s svojo novo pomočnico?"
„Pa še kako! Mojemu možu je namreč strašno zoprna."
Sloven&hi kulturni pz>csicr ...
(Nadaljevanje s 3. strani)
£ Boris Race, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Enotnost kulturnega prostora sodi med temeljne znake narodove strnjenosti, ne glede na državne meje, ki ločijo posamezne dele narodnega telesa. Večja ali manjša strnjenost izraža, upoštevajoč objektivne možnosti, tudi stopnjo želje in pripravljenosti pripadnikov naroda po taki strnjenosti. Enotnost slovenskega kulturnega prostora pomeni tudi, da je naše vse tisto, kar v kulturi ustvarjajo v Sloveniji in na Koroškem, in nasprotno, obče slovensko je vse tisto, kar ustvarjajo Slovenci v Italiji in koroški Slovenci v Avstriji. Načelo enotnosti je zadovoljivo uresničeno na področju gledališkega življenja. Izmenjava gostovanj gledaliških hiš
0 Filibert B e n e d e t i č, pesnik, v Trstu
Ko govorimo o slovenskem kulturnem prostoru, po nekem logičnem nesporazumu obravnavamo problem slovenskega zamejstva v Italiji povsem zase in izolirano. Tudi Italijan, če se že odloči, obravnava problem etnične manjšine na poseben način. Posledica tega je vitalni nesporazum, ki siromaši prvobitni humus matere zemlje. Kultura emigracije, tiste pretresljivo sodobne diaspore, je sad človeške tragedije, presajene v knjigo mačehovske zemlje. Zamejska kultura pa je posledica geografskih anomalij, ki nikakor ne ločujejo skupnega primarnega prostora kulturne samobitnosti. Morebiti je pri tem najbolj pomemben dejavnik ambivalenca, ki bogati duhove na križišču dveh
iz Slovenije je že dolgoletna praksa, prav tako je Slovensko gledališče iz Trsta popolnoma vključeno v slovensko gledališko življenje in mimo gostovanj nastopa na vseh gledaliških manifestacijah v Sloveniji in Jugoslaviji. Na področju literarnega ustvarjanja je enotnost v veliki meri uresničena. Podobno je v založništvu. V ljudskoprosvetnem sodelovanju niso izkoriščene vse možnosti. Skoraj povsem odsotna pa je zavest enotnega slovenskega kulturnega prostora v delu znanstvenih ustanov. Razen na področju zgodovine in etnografije se, mislim, znanstvena dejavnost končuje ob državni meji.
, upravnik Slovenskega gledališča
kultur. Manjšina ustvarja most med vzhodom in zahodom. Toda brez prvobitnega humusa matere zemlje ni mostu. Kjer je eksistenčni problem posameznika vezan na tujega delodajalca, kar je resnica velikega dela slovenske etnične skupine v Italiji, prvobitni humus matere zemlje postavlja človeku tesnobne dileme brez alternative za življenje v svojem prostoru. Gospodarski faktor sicer podreja sleherno eksistenco, vendar je proletariat temu najbolj izpostevljen, pa čeprav podzavestno. Srednji sloj in inteligenca pa sta temu dejstvu večkrat zelo zavestno izpostavljena. In to je velika drama slovenske etnične manjšine v Italiji.
0 Drago Pahor, vodja odseka za zgodovino in narodopisje Studijske in narodne knjižnice
Vse revije bi morale biti vseslovenske; v obravnavanju tematike in v razmišljanju med bralci bi morali vpliv državne meje zmanjšati na minimum. Le redke revije in časopisi na Slovenskem segajo sistematično po temah iz življenja zamejskih Slovencev. Tudi zato in še zaradi nekaterih drugih vzrokov je malo tega tiska razširjenega med našimi ljudmi. Posebna izjema je revija »Naša žena", ki si je takoj po vojni pridobila svoje zveste bralke (kakšnih 500 izvodov), vendar tudi v to revijo le redko zaide prispevek o življenju in problemih slovenske žene v zamejstvu. Tudi v cenah mnogih časnikov in revij je izraženo drugačno tretiranje tega dela slovenskega kulturnega prostora, ki je po cenikih, v mnogih primerih, uvrščen v rubriki „tuje dežele". Upoštevanje kulturnoprosvet-nega življenja v zamejstvu je bolj stihijsko kot pa plod organiziranega in zavestnega dela. Vse premalo je neposrednih stikov in stalnejših srečanj med različnimi slovenskimi kraji tu in njihovimi dejavnostmi z obeh strani meje. Mnoga slovenska mesta navezujejo bratske stike s kraji v tujih državah, medtem ko se slovenski kraji tu in v Sloveniji le redko povežejo na podoben način. Nadvse dragocena bi bila tudi medsebojna korespondenca, še posebej med mladimi v šolah ali po vaseh, ki bi tako vzdrževali stike, se med seboj seznanjali in s stalno izmenjavo informacij o življenju tu in onstran meje utrjevali občutek pripadnosti isti narodnostni skupnosti. Zakaj predavatelji iz Slovenije poznajo samo Slovenski klub v Trstu in klub Simona Gregorčiča v Gorici? Kaj pa slovenske vasi v okolici obeh mest? Razen nekaj izjem se tudi de-
javnost znanstvenih ustanov omejuje le na območje znotraj državnih meja. Večina ustanov s humanističnega področja pa bi v prid komplet-nosti raziskav in publikacij vseslovenskega značaja morala seči tudi v slovensko zamejstvo.
£ Klavdij Palčič, slikar
Če ne bi bilo mej, si tega vprašanja ne bi zastavljali. Ker so, moramo zmanjševati vtis, ki ga ustvarjajo. Kako? Pretakanje kulturnih dobrin iz matične domovine bi moralo postati vsakdanjost, da ne bi naši ljudje čutili srečanj s takšno ali drugačno kulturno manifestacijo iz Slovenije kot izreden, izjemen dogodek. Moj oče je na primer navdušen, če pride kdo na gostovanje iz Slovenije. Živel je v časih, ko to sploh ni bilo možno. Mi, mlajši, ne doživljamo tega kot nekaj izjemnega. Zdaj se ne zadovoljujemo več samo s tem, da lahko govorimo in poslušamo slovensko besedo. Naš nacionalni ponos hoče združevati vse, kar je velikega ustvaril narod, ki mu pripadamo. Našo trdnost lahko krepi samo občutek, da pripadamo narodu, ki je nosilec sodobno usmerjene kulturne tvornosti. S stalnimi svežimi tokovi iz skupnih nacionalnih virov si tudi tod utiramo pot kulturi, ki bo sicer popularna in hkrati nositeljica novih vrednot, ki bo narodnoobrambna in hkrati posrednik na sotočju dveh velikih kulturnih tokov. Če sem konkretnejši za področje, ki je blizu mojemu delu, moram reči, da je upoštevanje slovenskih umetnikov iz zamejstva v matični domovini bolj plod naključij in osebnih stikov kot pa zahteve o enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
izberite tudi vi!
® Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI fer nezbrane novele
in črtice, 536 str., pl.	70 šil.
■	Thomas Mann: ČAROBNA GORA, roman
iz švicarskih gora, dve knjigi skupaj 832 sir. ppl. 117 šil.
■	Halldor Laxness: LUČ SVETA, roman iz življenja
islandskega človeka, 620 str., pl.	64 šil.
■	Kočo Urdin: LJUBEZEN ZA REŠETKAMI,
doživetja iz zadnje vojne, 260 str., ppl.	58 šil.
■	Siegfried Oertwig: POKOPANA MESTA, knjiga o bogatem
svetu arheoloških odkritij, 192 str., ilustr., kart. 32 šil.
■	Andre Maurois: OBDOBJA V LJUBEZNI, roman o sreči
in razočaranjih, 236 str., pl.	64 šil.
■	F. A. Elstner: TO ZMOREM SAM, nasveti v pomoč
pri domačih popravilih, 280 str., ilustr., kart. 32 šil. Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
„naša knjiga", celovec, vvulfengasse
Avstrijski dogodki
0 Folklorni nastopi v Celovcu
V soboto 22. in nedeljo 23. junija bo Celovec ponovno prizorišče velike manifestacije zamisli združene Evrope. Prireditev bo povezana s »festivalom folklore", ki ga bosta tudi letos priredila celovški radio in mestni kulturni urad. Manifestacija bo v soboto ob 10. uri v novem parku Evropa ob jezeru. Pri tej priložnosti bo Celovec odlikovan s predajo zastave združene Evrope. Zvečer ob 20. uri tega dne pa bo v veliki koncertni dvorani Doma glasbe fol-klorno-festivalna prireditev. V nedeljo ob 10. uri bo na dvorišču deželnega dvorca mestni koncert. Pričakujejo, da se bodo prireditev udeležili poleg številnih narodnost-no-folklornih skupin iz raznih dežel Evrope tudi zastopniki tistih mest, ki gojijo posebno prijateljske stike s Celovcem.
0 Žrtve binkoštnega prometa
Kljub omejitve brzine je binkoštni promet na avstrijskih cestah terjal 24 mrtvih in 37 težko poškodovanih. Prometni eksperti si še niso na jasnem, ali je zmanjšanje števila prometnih žrtev v primerjavi z velikonočnim prometom pripisati omejitvi brzine. Odgovorni krogi so vsekakor tega mnenja. V potrdilo navajajo dejstvo, da večina prometnih žrtev ne gre na račun dejanskega prazničnega, temveč lokalnega prometa. Veliko število nezgod so povzročili vinjeni vozniki.
0 Porast letalskega prometa
Pred petimi leti je na celovškem letališču pristalo prvo letalo domače letalske družbe AUA. Od tega časa dalje letalski promet stalno narašča. Medtem ko je leta 1963 s celovškega letališča odpotovalo 4.210 potnikov, se je to število leta 1967 povečalo že na 11.000 oseb. O porastu letalskega prometa govorijo tudi naslednje številke: leta 1963 je na letalski progi Celovec—Gradec —Dunaj potovalo 5.317 potnikov, leta 1967 pa že 9.046. Še močneje je porasel promet na progi Celovec—Frankfurt; dvignil se je od 2.833 potnikov leta 1963 na 11.365 leta 1967.
NOVICE
IZ
0 Festival bratstva in enotnosti
Preteklo soboto se je v Kranju zaključil 13. festival »Bratstva in enotnosti", na katerem je sodelovalo več kot 700 mladink in mladincev iz enajstih jugoslovanskih mest. Na tradicionalni manifestaciji so se mladi pomerili v športnih igrah in se predstavili številnemu občinstvu z bogatim kulturnim sporedom. Z medsebojnim spoznanjem in navezavo prijateljstva so mladi poglobili zamisel o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki je v praksi zaživela v mladinskih delovnih akcijah.
0 Mednarodni lesni sejem
Od 8. do 16. junija bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani osmi mednarodni lesni sejem, na katerem bo po napovedi prireditelja prišlo do soočenja z najnovej-sim stanjem tehnike v predelavi in obdelavi lesa. Medtem ko so na prejšnjih lesnih sejmih prevladovali jugoslovanski razstavljal-ci, je na letošnjem sejmu udeleženih tudi 108 razstavljalcev iz tujine. Posebno močno je udeležba iz Zahodne Nemčije (48 razstavljalcev), iz Italije (24) in iz Avstrije (13). Razen teh so zastopane še Belgija, Češkoslovaška, Francija, Finska, Vzhodna Nemčija, Holandska, Sovjetska zveza, Švedska in Švica.
0 Stoletnica šempaškega tabora
Oktobra bo v Novi Gorici in Šempasu pod pokroviteljstvom predsednika Slovenske kademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja proslava stoletnice šempaškega tabora. Na sempaškem taboru, ki je bil tretji v Sloveniji in prvi na Primorskem, je oktobra 1868 postavilo okoli 10.000 udeležencev z ožjega goriškega, vipavskega in celega tolminskega območja revolucionarne zahteve glede avtonomnosti Slovencev v Avstro-Ogrski ter pravice do uporabe jezika. Hkrati s stoletnico tabora bodo na Goriškem proslavili tudi stopetdesetletnico rojstva njihovega idejnega organizatorja, naprednega politika dr. Karla Lavriča. Proslave se bodo začele 18. oktobra z odkritjem spomenika dr. Lavriču, sledili bodo nastopi pevskih društev iz raznih krajev Primorske, končale pa se bodo z odkritjem spominskega znamenja na mestu, kjer je bil tabor.
„Koroški kulturni davek11
Na svoji zadnji seji v sredo je koroški deželni zbor med drugim razpravljal in sklepal tudi o zakonu, s katerim bo na Koroškem s 1. januarjem prihodnjega leta uveden poseben »kulturni davek". Gre namreč za dodaten prispevek, ki ga bodo morali plačevati lastniki radijskih in televizijskih sprejemnikov, in sicer bo znašal mesečni prispevek pri radijskih sprejemnikih 2 šilinga ter pri televizorjih 5 šilingov. Torej bo vsak lastnik radijskega in televizijskega sprejemnika na leto plačal dodatnih 84 šilingov, kar bo za deželno blagajno pomenilo 5,74 milijona šilingov dodatnih dohodkov.
Sredstva, ki jih bo donašal ta davek, so v smislu zakona določena za kulturne potrebe, v prvi vrsti za vzdrževanje glasbenih šol.
Razprava o predmetnem zakonu je bila izredno živahna in deloma tudi ostra. Predvsem komunistični poslanec Kalt je odločno kritiziral dejstvo, da pomeni zakon dodatno obremenitev prebivalstva brez razlike gospodarskega oziroma socialnega položaja. Končno je bil zakon sprejet z glasovi socialističnih in CiVP-jevskih poslancev.
1. PROGRAM
Poročita: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 8. 6.: 6.09 Agrarna politika — 6.14 Vesele melodije — 8.15 Jutranja glasba — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.00 Mali koncert — 13.30 Tehnični razgled
—	13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Dunajski slavnostni tedni — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje: Madžarska —
18.30	Ciganske viže iz Madžarske — 20.00 Portret —
21.00	Avstrijski samostani — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba.
Nedelja, 9. 6.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Dunajski slavnostni tedni —• 12.40 Resna glasba — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 13.35 Operni koncert — 15.00 Glasba v nedeljo popoldne — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.10 »čaro-strelec", opera — 21.20 Avstrijski pesnik Johann Gu-nert — 22.10 Veliki stari možje avstrijske literature: Hermann Bahr — 23.10 Glasba z Dunaja.
Ponedeljek, 10. 6.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Vesele melodije — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Mladinska redakcija — 18.45 Dunajski slavnostni tedni —
19.45	šansoni — 20.00 O tem lahko govorimo — 20.30 Evropski koncert — 21.30 Dunajska šola — 22.10 Znanje časa — 23.10 Nova glasba praških skladateljev.
Torek, 11. 6.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Kratko in jedrnato — 6.12 Vesele melodije — 17.15 „Dež in sonce v Rimu" — 18.45 Slavnostne igre v Bregenzu — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Spectrum Austriae — 21.30 Glasbeni feljton — 23.10 Tiče se nas vseh — 23.20 Eksperimentalna glasba.
Sreda, 12. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 17.15 Lirika Friederike Mayrocker — 17.30 Mladinska redakcija — 18.45 Dunajski slavnostni tedni — 19.30 »Turek v Italiji", opera — 22.10 Filozofski kongres na Dunaju — 22.30 Iz spominov Sherlocka Holmesa — 23.15 Nova glasba praških skladateljev.
četrtek, 13. 6.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Dunajski slavnostni tedni — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Operni koncert — 14.30 Lev Tolstoj: Trije starci — 16.00 Majhne dragocenosti — 18.00 Večerni koncert — 19.30 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 Na poti po Evropi: Norveška — 20.45 Klavirske sonate Ludvviga van Beethovna — 22.30 Sodobna glasba
—	23.10 London-Pariz-Rim.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00.
20.00	. 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda.
Sobota, 8. 6.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Hišni vrt
—	8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.00 Zabavna glasba za orkester — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 18.00 Vaš hobby — 18.45 Kulturno-polltične perspektive — 19.15 šport — 20.10 Zabavna oddaja
—	20.45 Josef Lanner in njegovo delo — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 9. 6.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Zabavna glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča
—	13.25 Glasbeni dezert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Pregled koroškega tiska — 18.15 Pisane note — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Pridite in prepevajte — 19.00 šport — 19.30 Poskočno in zabavno — 20.10 Kaj mislite vi, gospod Farkaš — 20.45 Na dobro sosedstvo.
Ponedeljek, 10. 6.: 5.05 Z veselim zvokom — 9.30 Sirni pisani svet — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTARiCo
'«22^3,
Mešalnike za beton
80 I v najboljši kvaliteti
vključno motor	2590.—
brez motorja	1790.—
Dobrla ves-Eberndorf
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
Koroški knjižni kotiček — 17.10 Glasba je naš konjiček — 19.15 In kaj menite vi — 20.10 Radijska igra —
21.30	Ljudska glasba sosedov — 22.10 Aktualna športna diskusija.
Torek, 11. 6.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Davčno pravo
—	8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in plesi iz šlezije — 11.00 Avstrija pleše, poje in igra
—	13.45 Za koroško mladino — 15.00 Komorna glasba —• 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Letni časi, oratorij za soliste, zbor in orkester.
Sreda, 12. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Mala zgodovina medicine —
9.45	Ljubezen je sen — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba pa kosilu — 15.00 Filozofija tehnike in kibernetike — 15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Srečanje: Književnost iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 17.10 Mednarodni počitniški koncert — 18.00 Kulturni problemi Koroške — 19.15 Na obisku pri koroških zborih —■ 20.10 Avstrijska pionirska dejanja v gospodarstvu — 21.00 Ljubosumnost je strast — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, IS. 6.: 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Pisani zvoki — 8.05 Zborovska glasba — 8.15 Zabavna glasba — 9.00 Brez skrbi skozi jutro — 10.30 Radijska pripovedka — 11.30 Dobro razpoloženi — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Glasba po kosilu — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Pravljice z vsega sveta: Poljska — 16.30 Glasba z Dunaja — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Koroška lirika — 19.00 šport
—	19.30 Ljudske viže — 20.10 Koroški hišni koledar —
21.00	Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
Petek, 14. 6.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 11.00 Mednarodne koračnice: Nemčija — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Diletto musicale — 21.15 Europareport —
22.20	Preko meja: Ljudska igra pri Slovencih.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 8. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 9. (.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 10. 6.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 11. <•: 14.15 Poročila, objave —■ Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 12. 6.: 14.15 Poročila, objave — Poper in sol
—	Cerkev in svet.
četrtek, IS. 6.: 7.00 Praznična oddaja.
Petek, 14. «.: 14.15 Poročila, objave — Slovenske narodne ob spremljavi harmonike — Dr. Niko Kuret: Poganstvo in krščanstvo v naših šegah.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19 30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski na-
sveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Ko-
13.10
mentorji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma In po svetu — 19 00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 8. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Ansambla Jožeta Kampiča in Moj-mira Sepeta — 9.45 Iz albuma za mladino — 11.20 Kar po domače — 12.10 Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.50 S knjižnega trga
—	19.15 Godala v ritmu — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.30 Iz fonoteko radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 9. 6.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela jugoslovanskih narodov — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Zvoki iz filmov In glasbenih revij — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Čez hrib in dol — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Veliki Valčki — 15.05 Pojo znameniti pevci — 15.40 Iz operetnih partitur — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne -— 20.00 Zabavno glasbena oddaja —• 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 10. 6.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zabavni ansambli In vokalni solisti radia Beograd — 9.45 Slovenske ljudske pesmi za mladino — 11.20 Melodije za razvedrilo
—	12.10 Malo francoske in malo ruske glasbe — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Ljubljanski komorni zbor — 17.05 Iz Mozartove opere Jdomeneo" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pojo Rafko Irgolič — 20.00 Simfonični koncert zagrebške filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 11. 6.: 8.08 Z našimi solisti v Verdijevih operah — 8.55 Radijska šola — 9.25 Igra pihalni kvintet
—	9.40 Cicibanov svet — 11.20 V ritmu današnjih dni
—	12.10 Festivalni orkester iz Batha z Bachom -— 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV
Ljubljana — 18.15 Slovenska zborovska glasba — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Poje Nino Robič — 20.00 Klavdija, radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Indijanske pesmi.
Sreda, 12. 6.: 8.08 Koncertna plesna glasba — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica —
11.20	Slovenske narodne in narodno-zabavne melodije — 12.10 Orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Naši umetniki igrajo Belo Bartoka —
18.40	Naš razgovor — 20.00 Claudio Monteverdi — 22.10 S festivalov jazza.
četrtek, 13. 6.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Dalmatinske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Iz opere „Lepa Vida" — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 14.05 Izbrali smo vam — 14.45 Lirika za otroke: Mehurčki —
15.40	Hornist Jože Falout — 17.05 Simfonični koncert
—	18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori
—	19.15 Poje Stane Mancini — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Komorno-glasbeni večeri.
Petek, 14. 6.: 8.08 Glasbena matineja z Albenizom in Wieniawskim — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 11.20 Igramo za vas — 12.10 Od Franca Liszta do Georgea Gersh-wina — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki —
15.45	Kulturni globus — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Lado Leskovar — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
zrete vizija
AVSTRIJA
Sobota, 8. 6.: 14.00 Kolesarska dirka po Avstriji —
17.00	Za otroke: Lisica in jež — 17.10 Daktari — 18.00 Od tedna do tedna — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Dober večer v soboto, pravE Heinz Conrads — 19.00 Družina Feuerstein — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Počitniške zgodbe — 21.15 šport — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Ples Concordia — 22.15 Preplah v vesolju, film.
Nedelja, 9. 6.: 16.45 Za otroke — 18.00 Za mladino
—	18.00 Lahko noč otrokom — 18.15 Operni vodič —
19.00	čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport —
20.15	Tragikomedija — 21.35 Vroče četrt ure — 21.50 čas v sliki.
Ponedeljek, 10. 6.: 18.00 Francoščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono —
21.05	Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebej za vas: Gilbert-Becaud-Show.
Torek, 10. 6.z 18.00 Angleščina — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Lovec in njegovo divjad — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 čas v sliki
—	20.15 Horizonti — 21.00 „Raztrganec", opera — 22.45 čas v sliki — 22.55 Kolesarske dirke po Avstriji.
Sreda, 11. 6.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Ferdinand Hodier — 11.00 Gilbert-Becaud-Show — 12.00 Telešport
—	17.00 Za otroke — 17.30 Lassie — 17.55 Mala športna abeceda —- 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila
—	18.30 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja
—	19.45 čas v sliki — 20.15 človek ne jezi se — 21.15 čas v sliki — 22.25 Kolesarske dirke po Avstriji —
22.40	„Mož v črnem", kriminalni film.
četrtek, 13. 6.: 16.45 Za otroke: Začarani grad —
17.20	Za mladino — 17.50 Filopat in Patafil — 17.55 Za družino: Mačke, psi in konji živijo tudi tukaj, dokumentarni film — 18.20 Lahko noč otrokom — 18.25 Poročila — 18.30 Grda račka — 18.45 Oknar — 19.15 šport — 19.45 Čas v sliki — 20.15 V zrak zažvižgano
—	21.50 Čas v sliki — 22.00 Kolesarske dirke po Avstriji — 22.15 Nočni študio.
Petek, 14. 6.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 7000 let iranske umetnosti — 11.00 Mož v črnem, kriminalni film — 18.00 Francoščina — 18.20 Poročila — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Tajno naročila za Johna Drakeja —- 19.21 Gotovo vas bo zanimalo — 19.45 čas v sliki — 20.15 „Prodani dedek", ljudska igra — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Na obeh bojiščih: Invazija v Normandiji — 22.30 Kolesarske dirke po Avstriji — 22.45 Glasba pred polnočjo: Blues Festival.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 8. 6.: 14.50 Šolska oddaja — 16.50 Potovanje Jamesa Coocka — 17.40 Nogometna tekma — 19.30 Dnevnik — 22.00 Stotnikova hči — 23.10 Kažipot —
23.35	Poročila.
Nedelja, 9. 6.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi planšarji in Beneškimi fanti — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Ringaraja, oddaja za otroke — 11.30 Potovanje Jamesa Coocka — 16.00 Rokomet — 18.20 OSA, humoristična zabavna oddaja — 18.50 Karavana prijateljstva — 18.55 Kažipot — 19.15 Za življenje sovražnika, serijski film — 19.45 Filmska burleska —
20.00	Dnevnik — 20.50 Zlati zadetek, quiz — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 10. (.: 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet, oddaja za otroke — 18.25 Poklicno usmerjanje — 18.50 Reportaža — 19.20 Znanost in mi — 19.37 Vokalno instrumentalni solisti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Na križpotjih novejše slovenske poezije — 21.35 Klavirski koncert — 22.05 Niso samo rože rdeče, poezija
—	22.35 Poročila.
Torek, 11.	18.25 Telesna rekreacija — 18.45 Risan-
ke — 19.00 Filmski mozaik — 19.50 Karavana prijatelj-, stva — 20.00 Dnevnik — 20.40 Dekleta iz Sanfredlana, italijanski film — 22.05 Orfej, opera — 23.05 Poročila. Sreda, 12. 6.: 14.30 Kolesarske dirke po Italiji —
15.15	Karavana prijateljstva — 17.00 Madžarski pregled — 17.15 Poročila — 17.20 Oddaja za otroke —
17.45	Kje je, kaj je — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 Ne črno, ne belo, oddaja za otroke — 19.05 Robot, glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ekran na ekranu — 21.35 Deklica z vžigalicami — 21.45 Noč In megla, drama — 23.00 Poročila.
četrtek, 13. <.: 17.10 Poročila — 17.15 Suzankln svet
—	17.30 Prvorazredna zmeda, oddaja za otroke —
18.00	Po Sloveniji — 18.15 Karavana prijateljstva —
19.05	Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik —
18.20	Moški zbor iz Ribnice — 18.45 Kaleidoskop —
20.35	Dva kolektiva — 21.35 Temno steze življenja, reportaža — 22.35 Poročila.
Petek, 1«. 6.: 17.50 Poročila — 19.05 S poti po Sredozemlju, reportaža — 19.35 Niso samo rože rdeče —
20.00	Dnevnik — 20.35 Slovenska popevka 68 — 21.35 Sovražnik, jugoslovanski film — 23.00 Poročila — 23.30 Mednarodna košarkarska tekma.