56. številka Trst, v torek dne 10. marca 1903. Tečaj XXVIII r I „EDINO izb a j« enkrat na dan. r&zun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naro^ina znaAa: za vse leto K. za pol l«*ta 12 K. za četrt leta 6 K in za en m-sec i K — Naročnino je plavaai smo menda tudi av-t-trjski državi ani. Če se pa motim*« v tem ovojem domnevanju, pr<-tirno, da se nas primemo pou*i. Iz'a-ti bi pros 1, naj se nam *m krat p »»e lep<» naravnost v obraz, da-li slovansko rojstvo uvršča državljane v dr ždvljane avst države — druge, podrejene vrste. Dokler pa ne dobimo tacega p 'jasnila, ostanemo pri svojem mnenju. da smo Slovani, ia se posebno mi Jugoslovani, državljani iste vrste in iste veljave, kakor oni, ki so imeli to srečo, da jih je porod la nemška ali >ti 1 janska mati. Izvestni g »spodi v Trstu se bo morda to naš** mnenje zdelo malce paradoksno, ali nam se zdi jako naravno. To pa se po-sebn > zato, ker je vzbujajo v nas iste državne ob asti same, ker nas popolnoma jednakopravno z drugimi državljani ;n z ždezno do^l«rd;jo-*tjo vabijo, naj dajamo državi vojake n jej plačujemo davke. Avstrijski L yd j-? menda »avstrijski«. To je s cer delniška d> už ia. Ali ista izraža že v svojem imenu željo, da bi veljala kakor av-stnjsKo državno podjetje. To svoje svojstvo kaže pa še posebno, in na način, ki izključuje sleherni d;oin, s tem, da od leta do leta rado brez vsacega prigovora vleče subvencije od avstrijske države in da so avstrijski državnim in ministri tisti, ki bijejo v parlamentu bort»e. da se L'ojrdu dovoljujejo te subvencje. Te subvencije tečejo iz žepov davk plačevalcev. Povedali pa smo že, da na iztirjevanju davkov avstrijske oblasti ne poznajo nol>en^ razlike narodnosti. Tudi Slovani, ne izvzema nas Jugosio anov, so v družbi avstrijskih davkoplačevalcev, v tisti slavni družbi, ki mora posezati v svoje žepe, tudi v ta namen, da avstrijski Llovd dobiva svoje subvencije. In t-a LI v I vendar noče vedeti, di je v Avstriji tudi slovanskih in specijalno jugoslovanskih državljanov. To nam je dal razumeti ravn k&r z vso možno odkritostjo in cinično br.-zobraznoetjo. Porabi je priliko poskusne vvžnje svojega novega parni ka »Afeica«. da je povab l k ee'>i v goste razne novinarje: avstrijske n izven-avstrijske. »Trie-ster Zeitung« je rekla, da so bili na slavju Lloviovem tudi zastopnini tržaškega novinstva. To ni res, o6cijozni lipn,k tukajšnjega italijanskega socij al i stičnega glasila. Nič nimamo proti temu. Prav j-; bilo tako. Soojalistična stranka more zahtevati mesta poleg drugih strank, ima ekz stečno opravičenje kakor vsaka druga stranka, ima privio do borbe za uveijavjenje svojih načel — in ima vsled tega, tudi prav.co, da j » vsi činitelji uvažu jejo. Dejstvo, da je bil poleg prej navedenih pozvan tudi zastopnik italijanskega socialističnega glas la, smo zabeležili le v ta namen, da pada tem bolj v oči žaljivo, prezirljivo in naravnost izzivajoče postopanje Llovdovo nasproti nam Slovanom. M gočn< g-ospodje pri »IJovdu« naj si ne dom<š o naši novinarski vredn sti. P av prokleto vsejedno nam je, kako ti gosp ilje sodijo o na*. Niti tega češčenje, ako bi nss pos| o la zvali na slavnosti, za katere se morajo p »titi tuli avstrijski davke pla č e v a 1 e i ! Mi smo skromni ljudje, mi smo zado-voljnji s tem, kar smo in kar uživamo. Kaj so vsi vaši bank«-t< v primeri z naslado, k> nam jo daje zavest, da z delom in trudom sredi naroda služimo stvari naroda?! Ako bi šlo samo za osebe naših novinarjev, mi bi vas gotovo ne motili na vaših poskusnih vožnjah, v vaših »Africah<, na vaših banketih in bi ee ne menili za vaše čaše poloe šumečega šampanjca — niti ne za kad laice, ki jih v — blaženem stanju vihtite eden pred drugim. Za o-ebe naših urednikov kakor da ne ekzistirate, vi mogočni Llovdovi in — drugi gospodje. Ali osebe nsših novinarjev služijo stvari naroda svojega ! Te oselie so v službi novinstva, ki je reprezentant naroda. Kdor prezira novinstvo, prezira dotični narod! Ne, mogočni gospodje, verujte nam, še enkrat vam izjavljamo, da vase preziranje ni žaljivo za osebe slovanskih novinarjev. O ne, pač pa je žaljivo za narod naš. Demonstrativno pre-zrši naše novinstvo, ste dali izraza svojemu preziranju in sv« ji mržnji do slovanskega življa tu na jugu. — Slovensko novinstvo pa je ravn > poklicano, da se v prvi vrati bori za princip jednakopravnosti in jedna-koveljavnoBti naroda. Kdor zaničuje novinstvo, boreče se za ta princip, bije s pestjo v obraz narodu, ki v ttmeljnjih zakonih, zasno van h na tem princ pu, vidi svojo rešitev in fundament svojemu obstanku. ^Ne v imenu oseb, t.mpsk v imenu tega principa, v imenu principa enakopravni sti in enakoveljavnos^i narodov se < glasamo ogorčeno m slovesnim protestom radi vašega nekvalifikovanega postopanja povodom poskusne vožnje novega parn ka »Africa«. PoHtičoi preg-Ied V Trstu, 10. marca 1903 f Dr. Fran Ladislav Rieger. Sedaj še le, ko se mu je duši ločila iz telesa, ko so zemske ostanka njegove izročili materi zemlji in se mu je duš* dvignila gori v zraČDe višave, sedaj še le, ko ne kale vida nikski oziri vsakdanjega dneva: sedaj še le smo videli prav, kako velik je bil Reger, sedaj še le smo mogli premeriti veo moralno veličino, ki je bila združena v pokojnem voditelju naroda češkega. Sedaj še le smo prav videli, kako je bi a v Riegru poosebljena vsevkupnost naroda, kako je bil pokojni personifikacija narodne ideje i o aspiracij naroda češkega, sedaj še le smo videli, kako je bil Rieger tudi njim, ki so mu često oporekali v vihrah vsakdanjega b >ja, kako je bil vendar tudi njim mentor, katerega avtoriteti so se klanjali, kako je bil dr. Rieger tudi po tem šn, ko ni več stal na čelu oficijelnega zastopstva naroda, vendar le neoporečni du ševni voditelj naroda. Dogodki povodom smrti dra. Riegra ; impozantna, naravnost omamljiva manifestacija povodom pogreba ; vseobče narodovo žalovanje, ki je tiho, ka^or mora biti ob takih prilikah, ali vendar z elementarno silo prihajalo do izraza — vsa manifestacija neizmerne ljubezni in brezkrajne hvaležnosti je širila svetlobo, v kateri bdio še le prav videli, kaj jetna — ves Rieger, kakor je živel, čutstvo-je bil Rieger narodu češkemu. Iz vseh ma- val in deloval, se kaže tudi v njegovi oporoki, nifestacij povodom Riegrove smrti je osobito On vspodbuja narod, ga sokoli, mu kliče v pomemben govor dra. Herolda v panteonu zavest vso veliko moč, b katero razpolaga ; — torej govor govornika struje, ki ni bila ali na prikriva mu tudi njegovih slabosti, vaikdar v soglasju z načeli, veljavnimi Riegru njegovih hib. Izlasti svari svoj narod pred v taktičnem pogledu. Govor Herolda se je grehom zavisti, ki ogrenuje delovanje povspel v apoteozo za pokojnega velikana. v najboljših naroda. Z a^v i s t j e — pravi »V časih, kritičnih za nas narod, niza- — ki često zavaja, d a se kla-pustU isteea njega genij. Iz bogatega vira njamotujinstvu, mesto da bi češke zgodovine je jemal Palacky trdno, se pokorili povišanju lastnega trajno podlago češki politiki ; genijalni Hav- brata. liček je s« svojim duhovitim peresom rešil Sijajen spomenik je postavil Rieger v veliko nalogo politične vzgoje, a na Čelo naši svoji oporoki svoji nesebičnosti. Ob njegovi aktivni p ilitiki je usoda poklicala moža, ki sedemdesetletnici mu je poklonil narod časten je prevzel spolnje vanje te misije v vsakem dar. Rieger se pa ni d"o t a k n i 1 niti pogledu. Ne le da je imel vsa svojstva, ki ho novčiča obresti od te glavnice ga izredno vsposobljala za ulogo voditelja, inje v svoji oporoki vBe vrail ampak je bil tudi tipičen reprezentant zna narodu. »Vaikdar sem gojil željo — čaja našega naroda, njegovih ciljev, njegovih pravi v oporoki —, d» naj ta dar, ki je iz-idejalov, njegove moči.... On je ljubil svoj hajal iz plemenitih patrijotiČnih namenov, tudi narod i, dejansko ljubeznijo — ljubeznijo, ki p0 moji smrti tako rekoč za me nadalje de-je bila zmožna za vsako žrtev, za vsako sa- iuje za izobrazbo in moralnost in materijalni mozataje\ anje. Spravljiv do svojih nasprotni- napredek mojega naroda«, kov; svojim zaveznikom zveBt do samozata- Ta denar — ki znaša sedaj 200.000 K jevauja — je vendar imel v sebi moč prave — je določil Rieger za razne ustanove v gori češke odpornosti, ako je bil namerjan napad označene svrhe. na ekzirftenco naroda samega«. Po vsej pravici pravi »Politik«, ko go~ Potem je omenjal dr. Herold, kako Vori o pogrebnih slavnosti h : »In tako se meša v žalost te ure tudi vesela nada, in skozi solze gleda oko daljnji c.lj v vabljivi krasoti....« Jugoslovani in vojna predloga. Včeraj smo posneli iz reškega »Novega lista« izjavo dunajskega dopisnika o dogodkih v »Zvezi« ozirom ua vojno predlogo. V glavnem ostaja dopisnik pri tem, kar je pisal. Zaključuje pa tako-le : . . i dodajem, da je žalostno, što se je i moj dopis, posve objektivan, natezalo u stranačke svrhe, i to i sa strane listova, koji se drže nad strankam u Kranjskoj«. Će je ta apostrofa morda naslovljena tudi na našo adreso, morali bi najodločneje zavrniti to insinuvacijo. Nam je bilo le za stvar, za ugled naše državnozbor- Nam ni šlo za nobeno nastopanje nam je bilo lastne moči, vendar je njegov pogled sezal narekovano od zavesti, kolike škode trpi preko mej lastne domovine. On je vedel naša narodna stvar od tega, da so slovenski sicer, da s mpat'je druzih narodov ne morejo parlamentarci v osrednjem parlamentu nepre-pomagati narodu, ali vedel je tudi, da take stano pod utisom domačega prepira na Slo-simpatje prinašajo poguma za nov« boje. venskem in da smo vsled tega tudi popol- »Njegovo veliko slovansko src e je videlo noma deeorganizirani tudi v svojem zastopstvu v toli ljubljenem Slovanstvu moč, silo, ki na Dunaju. aas vspodbuja, da vodimo dalje boj za naša To je dejstvo, na katero ne morejo in temeljna prava. Rieger jebilvre - ne smejo molčati ravno oni listi, »koji se snici političen karakter, ki je drže nad strankam u Kranjskoj«. Gospod to, kar je smatral za politično resnico, znal dopisnik v reškem listu povdarja, da je bil braniti pred mogočneži tega sveti in cel<5 njegov dopis povsem objektiven. Mi pa smo tudi nasproti svojemu lastnemu narodu.... storili najnaravnejo stvar na svetu s tem, da Dolgo že vidijo v njem vsa stranke nove m0 izveli sentenco — logično in v zmislu generacije patrijarha češke politike, obseva- svojega stališča. nega od glorijole lastnega dela. In če vse q p0l0iaju je govoril v nedeljo v stranke vidijo v njem patrijarha češkega na- S[fibru znani nemški poslanec Prade. Koli- težko nalogo nalaga politika naroda, ki se ima boriti s tolikimi nepoznanimi zaprekami. Vsaki naskok ne prinaš* zmage in vsake zmage ni možno ohranit; — tako ni dovršeno tudi politično delo Riegrovo. »Ali zavest imamo — je rekel dr. Herold —, da je bil on, ki je ustvaril podlago za politično življenje češko, podlago zdravi praktični češki politiki. .... Vsaki govor, ki ga je govoril Rieger, je bil politiški ču; v teh govorih so bili temeljnji pogoji češkemu programu, v istih nahajamo zavest o češki moči, nahajamo trdno češko odločnost«. Nadalje je izvajal dr. Herold, da Riegra ni uklonil noben nevspeh — nikdar ni obnemogel, ampak je vsikdar iskal novih poti novio sredstev, novih bojev. Da-si je zastopal ake delegacije, idejo, da češki narod more mnogo iz svoje stranko, ampak naše roda, delajo izvršeno to v zavesti, da je delo, temu možu nedostaje na doslednosti, pa po njem, velikansko. jma toliko ve6 na domišljavosti in ambici-In njeg* samega je mogla v zadnjih dnevih j0ZD03ti. Ta mož je zadob 1 neki gl«s v po-njegovega od Boga blagoslovljenega življenja litižnem gV€Cn, ker je Schonererjancem pogumno dokazal, da je njihovo kričanje po veseliti zavest, da je videl okolo sebe pulzi-rati mogočno narodno življenje, da je videl okolo sebe tako ojačen narod, da se ne sme nikdo nekažnieno dfzniti, da bi preko njega prehajal na dnevni red... Dosega velikih ci- nemškem državnem jeziku le prazno mamilo za nemške mase, ker je ta zahteva neizvedljiva. Povsem umestno je bil pozval Vse-nemce. od kje hočejo dobiti v parlamentu Ijev češkega naroda naj poatane v najboljo potrebno ve5illo za UVedenje nemškega dr-zahvalo vsega naroda za delo, ki jo je bla- žavnega jeziua ? ! Ne dolgo potem je zopet go pokoj ni patrijarh izvršil za narod svoj«. j govoril Q raznih prilikah in je z istim tonom Tako sliko je podal dr. Herold o pokoj-' globokega prepričanja klical v svet, da po-nem R egru in njega politični individuvalno-! pred ni misliti na mir med Nemci in Čehi, sti. Spričevalo je klasično ravno zato, ker prihaja z mladočeških vrst. Vsa plemenitost dule Riegrove, vsa nje neizmerna ljubezen do lastnega naroda, vsa nesebičnost, ves nje brezprimerni altruizem, in slednjič tudi vsa nje iskrenost, ki daje moralnega poguma, da se tudi svojim dragim govori resnica tudi tedaj, ko je ista nepri- dokler ne bo uzakonjen — nemški državni jezik ! ! Ali tudi g. Prade ni še povedal, od kje hoče on vzeti večino za nemški državni jezik ? ! Kar se tiče doslednosti v nazorih in prepričanjih, mož očevidno ne jemlje tako na-tanjko. Ali v enem je vendar dosleden: nikdar ne pozablja mislit' na-se. Misli pa jako visoko, tja gori proti cedoDBki odbor, o katerem seje zatrjevalo, da>ciju istotam spomenico o posledicah, ki bi — mini&terskemu stol«. je postal Ž9 popolnoma neškodljiv, razvija mogle v italtjansfe i»i župnijah nastati vsled To pot ee mu je zdelo primerno, da je jako veliko delovanje. Po vsej Macedoniji da teh razmer, ubral naapr* ti Čehom mileje strune in je ubral krožijo ustaške čete in tudi vojaški kordon, \ Nadalje se je naložilo predsedniku, naj neko srednjo pot. Nemški državni jezik — ki je postavljen ob meji, da ne koristi prav pojasni v parlamentu, kako sodijo istrski Ita- tega zahteva se vedno, ali meni (gorjć mu, i nič, ker ustaške čete brez vsake težave pre- lijani o vedenju vlade v cerkveni politiki, ako ga je čul Schonerer), da poleg tega vendar hajajo preko meje. Istotako se orožje brez Slednjič je sklenil odbor pozvati deželni od- lafako dovoli Čehom češki notranji jezik v vsake težave prevaža preko meje in denar, ka bor istrski m italijanske občine, naj politič- krajevno omejenih in taksativno navedenih terega se pošilja uetašem, dohaja redno v roke nemn društvu naznanijo vse važnejše slučaje slučajih. istih. v cerkvenih stvareh in naj sporočijo, kaj se Svoj u aj no vej i nazor o uredbi jezikovnega Na železniški progi blizu Čerkeekija našel je od njih strani ukrenilo v obrambo itali- vprašanja je razlagal tako-le : Nemški jezik je neki železniški paznik dve dinamitni pa- janskih interesov. ee pot* m državnega zakona določi za troni in sicer le nekoliko časa pred preho- Dogodki 7 Ricmanjib. Predvčerajšnjim, občevanje z vojaškimi oblastmi, v parla dom direktnega vlaka. drugo postno nedeljo, bilo je pri maši lat;n mentu, r a ministrstvih in centralnih obUsti h; j Londonski »Dailv News« poroča, daje skega kapelana sam') nekoliko šolskih otrok vprašanje vnaDjega in notranjega jezika je 50 000 dobro oboroženih Macedoncev pri- z učiteljem in dve kuharici gospoda kape- 11 rediti za posamične pokrajine potom poseb- pravljenih, da na prvi migljaj promije za lana. Otrokom se je baje zapretilo, da bodo orožje. morali njihovi očetje plačati po 4 K globe, ako ne pridejo v cerkev. Popoludne pri ve- 5% vesti. černicah je bilo samo kakih 10 ženskih od , „_ .sv. Marije Magdalene in iz Skednja. Orožnik t Ivan Zupanfir. Sinoči ob 10. uri zvečer je preminul pri sv. Ivanu pri Trstu je ves dan pohajal okolo *?erkve. Jutri prinesemo drugih novic. Ved, nego nezaslišano. Preblago smo bili označili \čeraj v notici »Nezaslišano« postopanje finančnega poveljnika Josipa Weg-scheiderja, ki je v svojem sovražtvn do nih jezikovnih zakonov, katere ima skleniti tudi državni zbor, dočim bi se uravnava jezikovnega vprašanja na avtonomnih oblastih prepustila deželnim zakonodajam. To je torej najnoveji nazor g. Pradeja. Uverjeni pa smo, da ni zadnji, definitivni., „ .. , , , _ „ ,, . i ■• tamošnji gospod kapelan Ivan A u p a n - vrotovi smo tudi, tla tudi s tem svojim pro-! w. _ , ... . , .. . , ... . , . ... . . . -T cič. PokojDik Te bil porojen dne 1??. julja jektom odleti na nemški in češki strani. oNa ; . " _ . . tT . . . , a , .„ 186*. v Jami na Kranjskem. V duhovnika nemški, ker g a Schonerer nažene z bičem, . _ . , _ & . je In! posvečen dne 11. avgusta 1892. Sluz- na češki pa zato, ker ie v zaključku odkrito , , . . n . t „ , , -— , , , . . , , boval je poprej v Pazinu, a zadnjih b let pri , . , . , povedal, da Nemci morajo zahte-! j t r j Slovanov sel tako daleč, da je menil, da 0 v 1 vfl d 11 i vati nad v ladje v državi!! Gosp. | , , , pošiljatve s češkimi naslovi nej bi se sploh n ...... » , . . Pokojnik ie bil do nedavno krepkega 1 . .. . . p. . . Prade je dal tuli Nemcem modri nasvet, naj , . J ,, . , . . _ „ . De dostavljale n a fdo vijencem. — L>ozoajemo, ...... „ zdravja, ceo pravi korenjak. A& časa župci-i , . . . v . , , . .,., . ne bodo sanjači, ki so na potu v Evropo . • ^ ^ . Gbi>emo le a dane* 8f>» 91 Je rtcenl g°pPocl ° ^J Prillkl zgubili p litično pamet, ampak realni poli-! ovanJa P°*°Jnega» e aj o ne mog e ga (jovojij besede: »Hinauamit den . , . ,. x. monsi^nora T revna je moral pokojnik sam Q . , ,__. „• a i ti ki. Naj bi ga bil dal sam sebi ta nasvet, . . . Slaven, vir brauchen keinetsla- . , . . , . v , vršiti jako naporno službo ter si je s tem po- „ - u t ker gA ako potrebuje, sieer bi računal z'. , , . veninOestereich!« ... . , ... kvaril zdravje. Zadoji udarec pa mu je zadalo 01 . . Ql realnimi d*i-tvi in ne bi v kon^titucijonelni / , , r . ; (Ven se Slovani, mi ne trebamo blova- . , . . , , . zapf^stavljan e, odkar vlada na našem ordi- ... državi, ki po svoji veliki večini n i n e m- .. J ... . ... „ nov v Avstriji!) . . . , . narnatu nova era. Pokojnik je bil ze imeno- „ . , , ... , , , š k a, zahteval nemškega nadvladja! ; J , , . . „ Kaj pravile, dragi čitatelji, k temu, da van e. kr. kuratom v kaznilnici v Kopru. , y . - . Iz ogrske zbornice č.en „ewlv,B„e Te()aDjj -k( f bil „ n> aaj 9e « ™ «»4 podrejen., đovo- straDke, er«f Z i c h v, je . v^jfaji .eji! od naj 0lae ^ 8V, ^ »kov« ,r0,oka,or,ioo nastopanje. _ i • i j * u* i r Porečete naibrze (in menda se ne boste mo- ograke zbornice navajal, da je neki poslanec j t mu Q lej liki Mg0tl>vil, da bo . J . 1 , . . , •iiir. r> i . • vr i fciM : vztjoieni so v dahu zistema ! priol>čil v batu »Budapesti Naplo« prot» imeDOVan iu pnifeom pri 8V .Ivanu. Prišla pa n ^ \ . . . . s . njemu članek, kateri ga infamno obrekuje m Je _ takor wfilBO _ nova ,ra, v kJri\ P n dodajemo se, da je re^ro posdjatev *•. , .. .. ^ _ J g eeskim naslovom prinesel- na nnaroao oblast mu oc.ta, da je v zvezi s socijalist.. Govor- ■ 6 veljale poprej zadane besede, marveč " , „ . . . F, . . .. . , -i ... -t j * * i l. \ j t f j » : listo nosa Rankel in da je naslovlienec- sled- nik je izjavil, da m imel nikakega vpliva na ■ namitfn,io i»okojniku, naj bo priprav- „ , , . , J. J. , . .. ji-.j - J f j t j r r « — do Igre m iskaDju — vendar dobil nedeljsko demonstracijo ter da ne vsprejema y]eQ na Wlžoje selenje iz sv. Ivana. To je J ° 1 S od nikogar lekcij glede patr.j tizma. G«,vor- i>okojaika Biino po»rlo, to je bil zadnji ndaree P08llJatev' nik je dalje izvajal, da zanj sta narod in m od te(laj ni bil Nezaslišana predrznost. - Ko seje: prestol ideit-ena; kdor napada jedno, napada Kaplan Zupančič je bil vsikdar pošten pre Is noči brodovlastnik Pavel Peraeov,* tudi drugo. Nasproti predsedniku, kateri je B,ov€n8kl rodoljub in zvest prist.š slovenske vra6hl BVOJ° lad,j°' za9,drano v kanahl oljeojal poolčno agitacijo, odgovarjal je go- cerkve in 8lOVenskega bogosluieMja. Rad je Pred <**kvijo ^oveg* Sv. Antena, ustavila vornik, da vsa dežela oUoja vojno predlogo. žrtvoval v rodoljubne namene in tudi na 6ta ^ bl,zu te cerk^e dva kl Pozval je ministerskega predsednika, naj laz- vol;š6u je vaik(!ar ^ ,vojo narodno dolž- trd,la- da tta P^lc,J»ka agenta. Zahtevala sta pusti zboru eo, da bo narodu mogoče izreči nost _ j od Perusoviča, naj jima takoj izp'ača sto svoje mnenje o vojni predlogi. Ako ne stori Za pokojnike m plakajo stariši, katerim krc>n' ker ''a Bieer kakor roznanfga tega, potem igra vlada s kriv.mi kartami. ,e bil vrla oporat a tudi bmje in se9tre) ki maloprdreža aretirata. Peru.ov.ča je to z-Miniaterski predsednik S^ell je na to i ^ imeli J>ri Djem vslktkr varno zavetje. nenadilo, a dej, 1 jima je, raj ga le aretirata, odklanjal očitanje, da on m večina igrata s Niegova 8mrt je hud udarec tudi za naše k« da cn že dokaže 9VO e Poš er'3e- Mal°" krivim kartam;, ker da že 35 let zastopa v eioveaske l;udij pri sv. Ivanu, ki so imeli ViPridneža Pa nista b,la 9 tem "dovoljna in zbornici ista načela. V svojem pn gramu da IK>kojniku Tedno dol r,ga svetovalca. i 8ta Plovno zahtevala sto kron. Kfrjra je že izjavil, da mora dežela skrbeti za to,: Težkim srcem jemljemo tudi mi od njega Perusovič ni hotel ugoditi, nastavil mu je da pomnoži svojo vojsko. Ako bi hotel iz- b1ovo io mu klifiemo. lahka ti bodi slovenska Jeden izmed DJ'JU DOŽ na SrltK (Kilovati razpust zlx»rnice, bi se o tem ne ^mljica! Vječnaja ti pamjat! Peiusovič ju je na to naprosil, naj mu šel posvetovat z gr< f >m Zichvjem. Oa stori to, kadar bo ta korak zahteval interes de- Reklamacije. Ne samo v VI. okraju, »^dita do ladije, kjer jima izplača zahtevani kakor smo včeraj sporočali, tfmveč tudi v ('enar- žele. Zboraica je na to nadaljevala razpravo j d ih okrajih naše okolice in v mestu «,- Ko 80 na to V81 tnJe do8Peh do lad,Je' o vojnem zaaonu. mem je iz[ uš5eno iz Vohla.h list veliko ste- Poblical Peril90vifi dva 8V°^a ™rnarJa' Iz nemškega parlamenta. V vče- vilo volilcev. L j u d j e, k i s o ž e v d v e h Videča pom. č, sta jo zkčtnca raglo po- rajšnji seji nemškega državnega zbora so zadnjih volilnih dobah vo lili* P1^8- socijalist,čni poslanci ojstro napadali vlado in n i s o v p i s a n i s e d a j. ! Ta slu6aj Je 18150 Qezash&ap> da mora cesarja rad. ^-stopanja v vprašanju dvoboja. Naj .e torej n hče ne zanaša na to, da V8acega p^tresti. Al. človek po noči niti Posl. Bebel je cbsS!ovenec< — doznal o tem, da je popolno gotovostjo govorili o bližnjem izve- Italijani in cerkvena politika. Itali- uredn štvo >Slov. Narodac že telefonično denju reform v Macedoniji. Najnovejši do-ijanom se dozdeva, da sed.nja protislovanska izreklo našemu uredništvu svoje obžalovanje godki dajejo prav našim trditvam, da Tutč.ji' politika v cerkvi še ni dovolj mečn* in so na Um dogodku. Gospo 1 Klemenčič je tudi niti ne pr haja na kraj pameti m sel, da bi od vpregli sedaj v ta protislovacski voz še ita- brzojavil »S'ovencu«, naj ne priobčijo nje naše države in Rusije preolagane retorme, ' 1 jansko polit čn , d.uštvo v Istri. Italijani si gove nofce, ali brzojavka je bržkone dosla katere je tako naglo in brez ol>otavljanja gotovo mislijo : sedaj je najboljši čas, da pri- prepozno. vsprejela, tudi v resnici izvršila. Zadnje vesti tisnemo, ko imamo na treh škofijskih stoli- Slednjič bodi zabeleženo, da je vs ed cah v Primorju naše somišljenike. one brzojavke v nedeljo pr šlo v Trst nekaj Odbor italijanskega političnega društva znancev Klemenčičevih, ki so kar debelo v Istri imel je včeraj v našem mestu sajo, v gledali, ko so našli g. Klemenčič« živega in kateri fe je bavil predvsem s cerkveno po- zdravega. litiko. j Italijanski ribiči na naših obalah. Odbor je vsprejel reso'učijo, v kateri Po službenih podatkih lista »Italie« se je v uvodoma povdarja, di se hočejo cerkve v Intri letu 1900. na naših « balih pečalo z ribištvom šiloma poslovamti in obdolžuje p< tem vlado, da 453 ladij z italijansko zastavo, na kater h je podpira tako postopanje in da se z imeno- bilo 20% italijanskih ribičev. Ti ljubje so vanjem slovanskih kanonikov kvari »laški« v glavnem prihajali v nastopna pristanišča: značaj v vedno »ltškihc mestih. j Trst, Poreč, Rovinj, Mali Lošinj, Zadar, Odbor je naložil svojemu predsedniku, j Spljet in Reko. Naltvili so na naši obali naj v soglasju z drugimi italijanskimi po- ■ 844.646 kilogramov rib, katere bo prodali za slanci na Dunaju predloži aposto'skemu nun »731.490 K. Ves ta denar, vzet iz grla do- iz Carigrada poročajo namreč, da visoki turški dostojanstveniki in zaupniki sultanovi neprenehoma zahajajo k ruskemu poslaniku Sinovjevu, kateremu poročajo o delovanju ustaških čet in zatrjujejo, da z ozirom na delovanje uetašev sedaj nikakor ni možno — izvesti reform. Načrt r*f>rm je torej Turčija zadovoljno vsprejela, sedaj pa išče vse mogeče in nemogoče izgovore, da jej teh reform ne bi trebalo izvršiti. Porta bi sedaj rada dobila od Rusije pisan dokutreot, ki bi jo pooblaščal zatreti se sil'? bolgarske čete. Nadalje poročajo iz Carigrada, da ma- mačemu siromašnemu ribiču, je odšel v Italijo. Potem pa se čudijo, da v naših pokrajinah vlada beda, ko temu prebivalstvu odiemljejo glavni vira dohodhov : ribištvo in vinogradništvo. Dve mesti redarstvenih komisarjev sti razpisani na tukajšnjem redarstvenem rav-teljstvu. Kompetenti morajo dokazati, da so vspešno položili vse fri juridiške državne izpite in praktični izpit o političnem poslovanju. Pridejati je prošnji tudi dokazilo o poznavanju jezikov. Prošnje je predlr žiti (predpisanim službenim potom) redarstvenemu ravnateljstvu v Trstu do 16. aprila. Koncert Jana Knbelika. V sredo, dne 18. t. m., ob 8. uri zvečer bo v gledališču »Politeamn R issetti« koncert slavnega češkega vijolinista Jana Knbelika. Na koncertu bo sodeloval pijanist Rudolf Friml. Program Uga koncerta je sledeči : 1. Vien.Ktempa : Koncert v d molu, Jan Kubelik ; 2. a) Rah-maninov: Preludij, b) Smetana: Na obali, R. Friml; 3. p) Bach: Fuga, b) Chopin : Notturno, (*) Scuret: Metulj, Jan Kubelik; 4. Chopin: Polcnai^e. a-dur, R. Friml; 5. Paga ni ni : V sreu več ne čutim, Jan Kubelik. Kubelika bo na glasovirju spremljal Ljudevit Schwab. Koneert za družbo sv. Cirila in .Melodija. Notica za prireditev koncerta na korist družbe sv. Cirila in Metod>ja mora ogrevati vsakega zavednega Slovenea. Razun pevskih društev »Kola« in »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« se tudi v prvi vrsti oklepa te ideje »ženska podružnica« te družbe in uppmo tudi »možka«, ker je ravno njima poveijena naloga delati v procvit te družbe. Umestno bi bdor da bi se zastopniki vseh pevskih društev in tudi drugih društev tu v mestu in po okoliei eešli na sestanku, kjer bi se pr govorili za čas in progr. m koncerta. Torej na noge, da pokažemo, da skupnimi močmi in ajed'njeni hhko poskočimo naši miljenki na pomoč ! Gospodarsko društvo na Kontovelju na?Hanja. da bo me'o svoj III. rtdoi občni zbor v netar Marija, g.a Cer-nigoj Marica in g.a Spetič Marija. Občni zbor »Ženske podružnice sv. Cirila in Metodija za Rojan bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 4. popoludne v prostoru otroškega v*tc«». Vabljene so na to zborovanje vse dru-žabnice kakor tudi vse vrle Slovenke iz Ro-jana in mesta, ter je upati, da se vs^ka odkritosrčna mati pravfga s'ovenskega otroka gotovo udeleži tega občnega zbora. Dnevni red je sledeči : 1. Nagovor predsednice. 2. Poročilo blagajnice. 3. Volitev novega odbora. 4. Rnzni predlogi. ODBOR. Nezgoda v luki. Včeraj zjutraj je d« spei v naše mesto iz Ne\v Orleansa ogromni par nik »Federica«, lastništvo parobrodne družbe »Bratje Kozul 6 — avstro-amerikanska«, do-lccen za vožnje med Trstom in Ameriko, in se zasidral v naši l iki. Kmalu na to je dospel v našo luko tudi mali italijanski parnik »Bari« in se ?as dral skoraj tikom za >Fe-derico«. Koje parnik »Federc.:« od sanitetne oblasti dob.I dovoljenje, da sme pribil- žati obrežju, dvignil je sidra, da bi šel naprej. Močni veter, ki je takrat vladal Da morju, pa je orjaški parnik potisnil npzaj, tako, da se je isti nas'onil ob parnik »Baric in ga gnal dalje. Veter je gnal oba parnika proti pomolu »(riuFeppinac, kjer bi se bila gotovo d< godila velika nesreča, da ni pomorska oblast, ki je v začetku zapazila veliko nevarnost, ukrenila vse potrebno ter preprečila nesrečo. Težko ranjenje. Sinoči je pr šel v lekarno Godina pri Sv. Jakobu kakih 25 let star mladenič, kateri je im*l dve težki rani v trebuhu. Lekarnar je pregledal mladeniča in takoj telefon ral po zdravniško pomoč. — Došli zdravnik je mladeniču podelil prvo pora« č 'n ga dal prenesti v bolnišnico. — vsaki dtuštvenik sam kupiti, a društvo mu postavi hišo. Predsednikom društvu je bil izvoljen gospod Župan Hribar. Društvu je že pristrplo 32 udov z enim ali več de ležev. * Petdeset let delavec v Samassovi tovarni. V soboto bo praznoval monter v Samansovi tovarni v Ljubljani, Viljelm Stre), hišni posestnik v Hrenovih ulicah št. 11, petdesetletnico delavstva v Samas§ovi tovarni. Samassovi tovarniški delavci nameravajo to Strelovo petdefletletdico slovesno obhajati. * Sedemdesetletnico je praznoval pred kratkim zasebnik in hišni posestnik gospod Albert S?mas«. Ob t*-j priliki je podaril 10.000 krm kakor glavn;co za pokojninski zaklad za onemogle tovarniške delavce v Sa- Ranjenca, ki je 26-letni čevljar Ivan Skerič 1 maesovi tovarni v L:ubljani. iz ulice B >»co, izpraševal je nadzornik re- | * Veliki ruski koncert gospe Marije darjev, Nemarn'č, a ni mogel dobiti m kakega Ivanovne pl. (rorlenko- Doline v Ljubljani. pojj-snila, ker ranjeni ni mogel govoriti. Od Ta koncert se je vršil v poboto zvečer. Po druge strani pa je nadzornik izvedel, da sta ! »Slov. Nar.« posnemamo : Skeriča ranila 22 letni čevljar Pavel Just iz To je bil na sijajnejši koncert, kolikor ul ce S. Zenone in 23 letni Ivan Gormč iz j h je do sedaj »Narodni dom« in menda teh obdolžitev resnična, potem se more reči, da so napravili pravi pekel Angleži iz Brit ške zapadne Afrike in Belgijci iz države Kongo. V državi Kongo je le 2346 belokožcev, ali oni vi? dajo neomejeno s pomočjo biča in Ijudožrcev, katere naravnost ščuvajo v kanibalizam. Kupili »o kakih 15.060 urojenoev za primerno štev lo robcev in imajo močno milico, kateri pripadajo tisoči liudožrcev, katere hranijo a mesom mrtvih trupel svojih »sovražni kovc, to je tist'h plemen, katere so »za kazen«, sklenili iztrebiti, ker — ne nabirajo zadostno surovega kavčuka. Te vojake — kanibale pošiljajo ^o vaseh, kjer vsakega mr ža in vFako ženo, ki ne oddaja na teden predpisane množine kavčuka, postreljajo, jim cdetkajo desno roko in jih izročajo v okaje-reia ttsnju. Kscibalizem so uveli ce'ć v take kraje, kjer je bil poprej neznan. Prebivalstvo Volitve v španjski generalni svet. MADRID 9. (B.) Gl^om . ficijelnet;a sporrč la je izvoljenih v ge er; lni svef 311 mini stenja In h, 129 1 beralcev, 20 demokratov, 5 pristašev Rompro% a, 27 republikancev, 10 karlietov, 10 regionari^tov 'n 11 rezavi<=n h Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Poziv. Podpisani poživljam onega človeka, ki si je pred časom — in ne ravno na lep način — prisvojil neko mojo nemško knjigo in pa moje gledalisčno kukalo, naj mi ta dva predmeta (že ve, način. ce Carpi*>o, ki sta se s Sseričem , Ljubljana sploh v solističnem pevskem oziru , rfimpeŠti izv< l,Io je na občnem zboru, više- lia kak način) povrne tekom osmih dnij, države Kongo se v>led tega krči na grozen , v • • ,„ 5 6 ! ker drngace izročim njegovo ime jav- nosti in bom ker imam dokaze — postopal proti dotičniku sodnim potom. Jaka Stoka. Evropa, sramuj se svoje »civiliza cije nI sprla. J v'dela n doživela. Tako velike, prave, na Nadzornik je dal na to oba napadalca i absolutni popolnosti in v najvišji višini umet-aret'.rati. Po zaslišanju sta bila odvedena v nosti et^ječe pevke umetnice še ni bilo pri zapcr. nas. V=peh njen je bil velikanski tudi vsega Vremenski vestnik. Včeraj toplomer koncerta eplob utis najmogočnejši in najpo-ob 7. zjutraj 7.6, ob 2. uri popoludne polnejši. Prireditev t*ko v i »oko stoječega ko n 12.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.1. **erta ni bila provincijalna, ampak bil je naj — Danes plima ob 3 23 predp. in ob 2.18 mpozantnejši koncert, kakoršne prirejajo in pop.; oseka ob 1111 predpoludne in ob 6 24 prirejati morejo le v največjih mest h. Dvo- Hrvat. obrt društvo »Nada« v Ku- čem se dne 22. febr. t. 1. sledeči odbor: Predsednik g. Josip Korenrd, podpredsednik Fran Funtak, stud. ing ; tajnik Ra-d' slav Zivka Franjet/ć cand. ing. ; blaga ni k Josip Htizin ; arhivar Fran Sek c; t dbc.rniki gg. : Jopip Beganič, stud. iur. . Jurij Chvala, cand. ing., Ivan Fai, stud. ing , Iv. Požgaj, Št.fe n Stipk'v'c, Ferdo Sram, stud. ing. in | . Alojz j Uršrč ; narae-t lfti gg : &t*fan Šić, ■ ^^ V v rana je bila polna oajodl čnrjšega občinstva J)rag. Štanberger in EIvard Živičnjak. popoludne. I>r*ibe f»r©«»idlliH. V srelo, d« 11. tako, da so se ljudje kar morali na et jisč;h marca > 10. ur predpomdn«. b« bodo vs:_ in *eležih stiskat:. Ta velik obisk kaže, kako ■t r. t sira nega cobč-č« s razumno k^ncsrtno občinstvo je že v Ljub- vilne so ari vifl, e raz** pro.m. : Ijani v7gojeno in kako v kulturnem delova- ul ca della Scallinata 14, hišna oprava; ulica nju glasbene stroke čudovito hitro napredu- C« mmtrciale 14, hišna oprava; Pa*so San jemo. K< štatujfmo s ponos m, da ;e nase Gu.vauni, < prema v zal« gi in razno; Kaiiin koncertno občinstvo umelo idealno lepoto in 454 n ul ca Farneto, h:sna oprava in popolrost umetnosti koncerta, ter je bilo nad g a-»ov r. Društveni odbor prosi vse Hrv: te in kontrolor voz ili listkov za neko pa-obro Ino drusd U. C. Tovarna pohištva Slovence, ki po kakoršnem si bodi poslu r r- j ^^ jM Cl C P L 0 VI ^fllllZJ hajajo v Budimpešto, naj se pr trudijo v d'ušt^ne pr'store, kjer se jim dajo eventu-velni nasveti in sa iim p< &tr« že v vsem, kar bi jih moglo zanimati v velikem ■ ujfm mestu. V društvenih prostorih VII. Mikša utcza št. 11 (in LKhfny utcza vogal — gostilna Stiafn) ima vsak dan od 7—9. ure zvečer Vesti iz ostale Prtmors** X Mesto državnopravdnišketra funk- eijonarja ;e razi i-ano na c. kr. okrajnem iš' u na V h skem. Remuneracija znaša kraj*. Furno hvalo želi so tudi drugi s de- divnimi skladbami in njih mo'strskimi izvr- š tvarni ča rano, resnično cduievljeno ! Slavna eden 0Hborn;kov iišpekcijo. carska dvorna operna ptvka si je v svojem 1 irap< zantnem, plemenitem nastopu srca vseh bitro pridobila in burnega priznavanja, kli- JI ^ Of"& c«n:a in navdušenih ovgoij ni bilo konca ne Tuj< č;, -zborna umetnica gdč. Nedbalova, ki je s. listi njo pevko spremljala ter tudi soli- st ^no nastrpila ter posebno tudi slavni m^žki (. 4^0 K. Prošnje je dop< slati drž. pravdništvu v Trstu do dne 14. aprila 1903. Kiiira med živino. Gladom uradnega nk i'a o epiz* ccijah, vla la kuga med prašiči v P rir u, okraja koj^kegs; v Baški, jh veii}<,b slavah, kar j.h j Puntu ^n Vrbeni^u, < kraja h šinjskega; v B jih. Gr žnjanu, Motovunu, Oprtlju in Vi- Državnl zbor. DUNAJ 10 (B.) — Zbcrnica po^lcn rev. —Zbornica je pr ičesln prvo čitanje dr?!, v ulica Tesa št. 25. A. (v Jaatni hi^i.) ZALOGA: Piazza Rosario (iolsko poslopje). Cene. da se ni bati n i Itake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. nega proračuna. Posl. Feijančič je govoril o j zhor naše »Glasbene Matoe«, kateri no svo- e v svojec: dva jezikovnem vprašanju, ki se mira veljavno nš'ti, ter je izjavil, da ž nadi, okra a oore-kega ; v Sanvicentu, okraja raste raKvija ;n nsjbolj idealno napreduje, k' nčno [ Slovenci • . , , , , ... 1 nimaio nič proti z-ht^vara, ki se oglašajo v! najstl^tnem delovan u že ob lo zel, kakor i . , , , .. , , .. 'nove:em ^a-sn po zakoniti uredbi jezikovnega mlad genij slovenskega nan da, 33 vedno j . . vj r š njn ; sf?nao, da -e to vj>rašanje uredi v SežHni ..tr^ia ^ianjteo!i ■ " i • ■ •• . " - " 1 "ais u zakona in državnih temeljnih zskrnov rezani, oKr. ja s^an-tcega , vse že na ta^0 visoki stopinji, da je ta . A . J i " - * ■ - _ . . . . . . . , . in ne pamo za Ceskf« in Moravsko, zbor nas i»tinit! ponos :n veJet>^memoen kul-i _ . i » , i ' I udi za vztočne in sosebno za turen taktx>r za s'oven^ko glasbeno urretnost. i X Pomožna akcija za Da maeijo. Njeg,v na,top je prekrwn in p po|n. Po nekaterih krajih Dalmacije vlada huda __ beda. Na Dima u se je zasnovala pomožna aisgiBl h Vilm m j uljsketra ; v v Pgar spopolnjenje bi se pre u t lo deželnim zborom ter je ap«d?ra! ' na so idsrno^t ' seh Slovanov v iezikcvnem vj r šan u. (Pobva'a mej somišljen ki ) nmmtn n n Veliko Ko- , Mej ('oSl'mi spisi je bila turi 'nferpela-j M i* H H n u dobro poznane tovarne mizarske zadrm v Gorici (Soltan) H vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čeritigoj J Svoji k ivojim! ZALOGA. pohištva odbor z znanim čtšk m velikašem, gr< fom Ivan m Harracbrm, na čelu. V odbora so Zločinska rodbina. V va*i m*j drug rni tu i : drž. |k>sL vitez Vukov <5, renov «>kraja Belovar, so orožniki za?ačili I cija posl. Ch'erija in U v., s katero poziv državni {< -1. dvorni sve-nik Frider.k P oi, ce,° r"liV>,n<>» je počenjala razna zločin- lj»j0 \ lado, n*j ft pi z ogr-ko vlar'o v do- drž. padL Josip V rgilij Per <5 m drž. po^l. stva* fvan v"čkov c je ugrabil deklico Ro- 'govore za ee-tavo novega uradnega »emam« _ Jurj Bi-nk ni. * ž co Bneonja ter jo edo, ki je navstala po >tan€- ker Je vr^'la P1'ki c tatice in je m o- odpravijo pomanjkljivosti carinar-fkega zakona redate h Krajih Dalmac ije vsled .labe letine ra,a m" °sti» da Je raož De izla- Mati J )Va" ' v xm-a\a pr govorov od strani avstrijska in X Trst' Via di Piazza vecchia (Rosario) ^ v lan-kem letu in vsled pomanjkanja dela. Dreg nja je izvršila tudi mnogo zlo- dustrije. « w » 1 ^hiltva nr^ft^P fiP?PlP 2 Žegr-z v-led lakote t f„, s sv-jimi groz- *inov' D..kaMliK> jej, da je minololeto - ržaški observatorij H^TBCja DCfilSlV3 Pri!nOrSilC 0626x6. & ni mi (»Jedem. Oll>or prosi mdodar v, da Teodore Pavinovfd, a dvema DUNAJ 10. (H) .W eoer Zeitungc ob * v p^SoS * se to pr« pr <• . Prebivalci D a 1 m a- žfnama Je pregnala sad te'esa. Pr >ti Jovanu ja\lja : Minister za bogoČFStje in nauk je peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, me- J^ cije n i s o š e nikdar p r o a i 1 i j a v. 00 'Jru?e Z8t kar Pa ne Pr de v jav- imenoval asistenta ni astr u« mično metereo- ! X dernl 888taV' Konkurenčne C8ne- » J \ ... _ i :__M tik.« V n i h m^^^l _____ N rodi A -trije so imeli v-ikdsr toplo srce Romantična možitev milijonarke. Med za trpljenje sočloreca. Začasni odbor se obrača p utokr^ejo n< \v vorško vzbuja veliko senza- t rej do njih, naj se vsmilijo bedo trpečega C J° m' žit€V mrf>■ Hendrick-onove, ene naj- prebivaUtva v Dalmaciji in naj istemu z ^ga^j'*1 gfspej v Brooclinu, z in-kim koči milodari priskočijo na jomoč. Odbor ima jažem Parčkom Hughom, ki je udovec s 9v»j «-čj^ž je za dve leti mlaji, vštetega 4. mtrca je prirastlo 680 oseb. Visoka StarOSt. V Kočernimu (v H^rce- D :e 4. narca 1903 jo bilo navzoč h 2117 govini) je umrl Gregor Grub« š <5-Hadžič v o^b. 110. etu svoj'ga življenja. Do pred dvema X Trgorinska zbornica v Rovinju. letnraa })l1 zdrav. Tedaj so mu odpove . • o š e n i k d a r p r o s i 1 i j a v- 80 ^ fJruge Z8t žbe» kar Pa ne Pr de v jav~ imenoval asistenta nt astr n- mično metereo- | X dernl 888taV' Konkuren6ne C8ne- i t o d a r o v. T., je sedaj prvikrat, j nost'J1 kIer ne 1,0 prei-kava završera. p&mem observatf^riju v Trr.ta, Ad- lfa Faj-! % Albttm pohlit**' brezpla6zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenju;e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdane podpore v narodne in občnokoristne namene. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente TRGOVIYA Z ŽELEZJEM . " / 1 t lil A /J /i Ij I j li#j»J Ij ,T| v na življenje in rente C ___ _____j GLOBUS \\ CARL G-REINITZ NEFFEN > centralno ravnateljstvo na Dunaju I. t ranz-Josefs-Ouai st. 1a (v lastni hifii). P p iio vpiačjju.i glavni**« 2 «HX).0 K j-iriiov h-n« imj .Jiiiiaj^kega i učnega f« 1 svar^f 1 ipott-kariie u ur-iućut- It.-tnkr v M • nukovu. 8prtj« uu Jtavaro-aiija na življenje \ raznovr-iudi k< tubiriHcij iti i<* j»-t.i m««'m premijam ""\-ecij.iixni zavarovanj« otrok b^, ldra\ni^kek"a 'gleda, •y.p!aća*'š< v -lučaju tr tfitve a i prfh«»'ia v vojake za* ar«»v..|(. znt-sek prt- maiemu odbitku pred prei«-k«Mt rtvs rov* in* dobe. Glavni zastop v Trata, Corso tš 7. Telefon 469 }(iša na prodaj. V Ajdovščini je na prodaj št. 4.'» s 4 prostori v pritličju in 4 v prvem nadstropju. Hiša stoji na glavnem tr^n in je pripravna k;iku trgovino jfj Še' posebno za pekarno. Obrniti so jo na! i Ferdo Ender v Ajdovščini. J { corso štev. 33. podružnica i rst. Piazza Goldoni 2. S < > ^ Pri i-V«.i • <1«>I'M) <*•»• rir»ii-» Zah't<» ^ ( W predmetov za stavbinstvo > ^ traverze. zaklele, železo za kovače, stare zt leznične šine, držaje in ograje. Nod- ' ( nj ke. pum je. zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolns naprave kopelji ) ( In st anišč. peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo. S ^ zelezne pohištvo in pred ognjem varn^ b aga ne. nagrobne križe in ograje ter \ ^^ crodj < za vsako obrt. ^ W Rudolf Al&ks. Varbinek -mt Podpisani odvetniki naznanjajo svojim p. n. gospodom klijentom, da bodo njihove pisarne počenši s prihodnjo nedeljo zaprte ob nedeljah. I)r. Ahruiii, dr. db > Orkester Kitaro Pesmi Humoristi ko Zbore Duet e, Ttfic te Dela za učenje itd. rj7p<šij» brezplačno in fronto OTTO MAASS Zaloga Muih] i BOSAJ m. MarialilierstrassE 91. Vrvarsko blago svojega lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice (špaga), pase (gurte) itd. Ceniki so na razpolago. Anton Šinkovec* vrvars i mojster. Kranj (Gorenjsko , Odvetniškega koncipijenta ppreiru*- v nvojo j» -»rno dr. Matej Pretner odvetnik ? Trsti ulica Cassa di Rispanuio 7. kamor naj se pošiljajo eventuelne ponudbe se spričevali do 20. marca. zalo lasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn Borzni trg št. 2 II. nadstropje (nasproti sJadčičarne Urbanis). Kazposojevitiije. aieiijuva. prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. TRGANJE KAŠELJ v rokah in nojah preneha vsa- "lvf ^^^preneha ako se uporabi steklenico ^ komu v treh dneh ako se po-^^ želodčne bolerni^Vjrp0tĆeV89a S°ka franco" I služi antirtaeuminega Ležka prebl vijanja pri po^Vste9a čaja. Cena « poštnino I „ ,, - . . ako se denar oapre- JoSije ■ mazil*. <«-Uii manjkanju teka. končanju, rezavic1 «wta- ™ * uu'™ s/^ in bruhanju grče in prenapeti idodee.^^ mi bolečinah 1: - iHi*tjnini, akli ^ JO r i sed«uar naprej zasllženje. naval brvi v glavi, črevesne bolezni ^^ irehu uadaijiu- pnUje, eld. ^r o o e o o o o zdravi trnSke. ŽIVOTNI BALZAM A L V A T O On čisti Lri ter je rajbolje zdravilo za no»ranje in vnanje bolezni. O Cena omotu 12 t-tekleničič 2 gld. 50 nvč.. 24 stekleničič •?.vn «« "V. 4 Sld- 50 nvč-> a poStnino. aVo se denar naprej f^jditn m»{i.»« <»3\T; oornjsiod ai no|ipoAi:n Z lMIjnOJ Vtl^J "ofj^TlU 01 -!(|<]WO jAiupm o<(t;j4«dn onf|i;|>rn ■z r. qi:jii 17- A iifoa o 1 JUTU amuAO^MA o; »n»fi<(Azo issra NISVDUa pošlje lekarni „SALVATOH" v Varaždinu (Hrvatsko) OS'I 1>(S af(nod r.udi:n jrn,>r> a« oj|i; 'onriufod nt ojiin >^ofi;jip«l!j staro priznano, lah«" odvajajoče i" "d mnogih -dr«vn:kov ol.č nbt ru j»r j oro6ei«> zdravilo. le krMfcrijirr delu ej<» tik<- o.n , da st- n« ol>čuti nrkiikih slabosUj Uri j h znmr /» hre« akrl>ij vž vat; tu -i otroci. J. P««rhoferjeve odvajajoče kapljice, imenuje navadno ol>Č.nstvo »Paerboft r • vt- pir«,It« ^e t/deluj.j«. ž- uare poslati. A ko «jr na r jiredp'a^a, se d Al e poštnine »: . K 2 60 4 zavitkt..... . » 4.70 o zavitkov .... . „ 6 SO 10 ,, .... Pos*el»no priporočljiva zdravila: J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, 2 lončka staneta frank.«, W 9 In ako s»- predivu a ...................^ -z.*-la"a.....................K 3.40 1 za vitek 2 v t o« 3 ZM V 11 k K 8 i>0 „ 10 50 18 50 „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" \ Polnovplačani akcijski kapital —g Spitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje Kupuje in prodaja ▼se vrete rent, zastavnih piaem. prijoritet. komunalnih obligacij, »rečk. delnic, valut, novcev in deviz Promese izdaja k vsakemu žrebanja. izžrebane vrednostne papirje in vnovČuje zapale --—— kupone. —-- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni _ izgubi traven cerkve sv. Petra (Piazza Kosario pod ljud. 5olo Bosrata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, prospe in otroke. PoStne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve so poŠt-aioe proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se hvrSuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konic urenČnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalag-atelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. Javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jest vin, koloni jali j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine ]>o jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko TOUflRNfl POHIŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H tn H 5« W H ulica Cassa di Risparmšo Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni narisi, naćrti za sohe na zahtevanje _ _ _ — — — brezplačno — — — — — — ■oo—oo- o o o • M. Aite o 0 --------- v trgovina z man i fakt urnim blusrom v o o o ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico uiw\8 da more v polni meri zadostiti vsem zah1 o»nz ce-ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške m ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izber platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svil -nine raznovrstni okraski za Šivilje in kituičarice Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. jj^r Sprejema naročbe na inoške obleke po meri, katere izvrži najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. ' * Poskušati, za se prepričati ! O 0 0 o o oo. ooo Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Etikompt in inkasso menic. "VB Borzna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti n. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - ilne vzdiga. - --- Promet s Čeki in nakaznicami.