Leto XXVII. Štev. 6.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 11. februara 1940.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš 67. — Uprava v Črensovcih, Slovenska Krajina.
Slovenska Krajina, Najlepša milina:
Lübléna Ravenska,
Gorička, Dolenska ! Ne poznam jaz lepš’ga sveta, Vsa sladkost si moj’ga srca. Slovenska Krajina, mili moj dom,
Pozabo te nikdar, nikde ne bom.
Letna naročnina v državi 30 Din, Europi 72 Din, z Mar. Listom letno 100 Din, v državaj prek morja 3 dolare na leto Novine i M. List s kalendarom. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din. Plačati se mora naprej. Št. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov: Cela stran 800 Din, pol strani 400 din. i tak niže. Poslano med tekstom vsaka reč 2 Din, mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1·50 Din.
Postni čas,
resni čas.
Ne zosagajte se, ne bo predga. Ne bom pisao od Gospodovoga trplenja, šteroga spomin se obhaja postni čas. Ne bom pisao od naše najvekše dužnosti: od pokore za grehe, za velike, grozovite grehe, štera nam čisti düšo, prenasičeno z praznim svetom! zdravi telo, prenasično z gostüvanji. Drügi namen majo te vrstice.
Si krščenik ti? Sem, mi odgovoriš. Po kom se poznaš od židova, da si krščenik? Telo maš kak on, obleko nosiš kak on, gučiš kak on, v petek ješ meso kak on, - on ma to dovoljeno, ti zabranjeno. Po kom se te ločita! Židov je trezen i šparaven pa drži vküp s svojimi verskimi tovariši. Pijanoga i zapravlivoga židova moramo s posvetom iskati ešče po dnevi. Svaja med njimi je tak redka, da niti se ne opazi. To troje, ka pri židovaj opažamo i hvalimo, je tisto, ka nam te postni čas naj da resno premisliti i si na srce vzeti.
Šparovitnost, varčnost! Če bi na gümleno rešeto püščali skoz - pa to ma ja velike lüknje - kmečke duge, jako malo bi ostalo pravoga čistoga duga, šteri ma svoj pravičen zrok. Tridnevna gostüvanja keliko kmetov so na nikoj vdarila! Negdaj glasne igre i pokanje s petami, dnesden jauvkanje i staranje zavolo intereša i drügih nevol. Negdaj kumba popa, zakaj brani piti - pa je grajao samo pijanost po božoj zapovedi -dnesden nevolivanje, ka niti obleke pa niti soli nega v hiši. Negda pisane obleke, kak pavino ali hupkašovo perje, dnesden cote, krpe i hüdi črevli. Negda vsaki den pri fiškališi i na sodniji, če njemi je drügi samo sloki prst pokazo, dnesden pa trka po dveraj oblasti za podporo. Negda prilike za lepi zaslüžek, a raj si je zvolo gospostvo špilati, dnesden pa borzo dela graja na desno i levo, ka njemi ne spravi dobroga slüža v tüjini i ga ne püsti vö.
Postni čas, resni čas. Keliki bi mogli gornje karanje na sebe vzeti i resno pripoznati: istina, blodili smo, a več ne bomo. To bi bio pravi guč, guč poštenjaka, guč moža. Samo takših resnih gučov je tak malo, kak grmlajic po zimi. Kriv je vsaki, samo krivec ne. Kriv je minister, kriv je uradnik, kriv je pop, kriva je vera, kriv je sosed, komi dobro ide, ar je živo pošteno, samo on, krivec, nešče biti kriv.
To je tista resna reč, stero vam na srce polagam, priznajte, priznajmo svojo krivico.
Priznajmo, da smo prek mere, po nepatrebnom trošili peneze na pijačo, na kadilo, na cifrasto obleko, i na vsega obsojenja vredne tožbe. Priznajmo, da so gostüvanja v našem kraji napravila od polovice več zaščitenih i nezaščitenih dugov. Priznajmo, da so ono drügo polovico skoro v celoti napravile nepotrebne tožbe z gizdov i pijančüvanjom. Malošto se je zadužo zavolo nesreč ali gospodarskih potreb. I ki se je, ležej nosi svoj križ, i z zadovolstvom hvali zaščito pa si kak pošten i delaven državlan prizadeva, da se z božov pomočjov skopa s svojih dugov i se vüpa, da bo
napredüvao v gmotnom dobrostanji. Priznajmo svoje krive stopnje i je popravimo. Ve pa milijoni pridejo v naš kraj z Nemčije, Francije i od drügec. Pa se pozna to kaj ? V krčmi že, na šminkaj že, na prazni gučaj že, na sovraštvi Boga i cerkve že, na širjenji komuniza, ali bar nezadovolna že, na drügoj potrebnoj reči, pri velikom števili naših lüdi pa malo, ali skoro nikaj. Naj mi ne za merijo naši delavni, trezni i šparavni lüdje obojega spola, ki jih je veliko število, ki delajo čast sebi i vsem nam s svojov poštenostjov, če odkrivam rane našega narodnoga tela. Odkrivam je, da je opazi zdravnik i je vrači.
I što je te zdravnik? Te postni čas nam ga pokaže.
Naš mili zveličiteo je, ki je vse nevole sveta na sebe vzeo i v grozni mukaj na nestesanom križi vmro - za nas. Za nas. Ešče ednok pravim, za nas, za našo zemelsko i večno srečo. On je naš zdravnik. Iskrica lübezni do njega nas napravi trezne, šparovitne, ponizne, skromne; iskrica lübezni do njega nam odpre srce na odpüščanje vsake, od bližnjega nam prizadete krivice. I s tov lübeznostjov do Zveličara ne pride samo mir v düšo i srce, nego povrne se tüdi blagostanje v naše hiše, vej Bog je lübezen i ki s svojov lübeznostjov zgrabi za božo lübezen, si je zasigurao časno i večno srečo.
Postni čas, prinesi našemi narodi iskrico te lübezni do trpečega Zveličitela.
Bistričanci, veselite se.
Vnogo se je prosilo za Vas, da skoro vsakoletna nesreča povodni ne bi Vas obiskala. I prošnje so se poslühnole. Gospod ban je pismeno odgovoro bivšemi narodnomi poslanci, g. dr. Klari, da je za nasip kre Müre na Gornjoj i Srednjoj Bistrici dao v Hranilnico Dravske Banovine stojezero dinarov, da se z teh penez napravi močen nasip, šteroga Müra ne podere i se rešijo vaše njive i hiše škodlive povodni i se občuva zdravje i imetje Bistričancom, ki so vnogo, prevnogo trpeli leto za letom od povodni.
Kak pri vsakom javno deli, tüdi pri tom, te mogli kaj po-
magati s kakšimi težaki i foringami, ka pa, kak ste se ne ednok izjavili, dragevole včinite. Siromaški delavci si pa tüdi nekaj zaslüžijo. Gda se na Gornjoj i Srednjoj Bistrici dokonča delo z nasipom, de pa drügo leto pa to delo šlo na Dolnjo Bistrico, Hotizo i tak naprej. Tečas pa, če Bog da, bomo meli že svojo Slovensko banovino i mo mogli z ešče vekšimi samoupravnimi sredstvi skočiti na pomoč našemi lüdstvi.
Gda se gospodi bani za to lübezen do našega lüdstva najtoplej zahvalimo, ga prosimo, naj nam ide i v bodoče na pomoč v vseh nevolaj, šterih je vnogo v Slovenskoj Krajini.
Da je spoznamo.
pokažejo ta na dalni shod, rekoč, tam je rešenje.
I gda ti priganjači ne povučenoga človeka z tak vablivimi i očarlivimi oblübami pridobijo i ga navežejo na sebe, pravijo, da vse to, ka smo vam oblüblali, dosegnemo samo te, če te vsi volili dr. Mačeka, ki vse to lejko napravi i dosegne. Se razmi, da moskovski priganjač misli pri tom na svojega komunističnoga kandidata, mogoče celo na sebe, ki bo v okviri Mačkove stranke kandiderao i se v njo vrino kak komunist, za kim hitrejšo dosego svojih cilov.
Vsi tisti, šteri dnes pri nas kričijo za dr. Mačka, so ne Mačkovi i tüdi nigdar nedo, nego nevedoč zapelani komunisti od Moskovski priganjačov, šterij namen je, se polastiti oblasti i narod zrevolucionerati i potem rüšiti i rüšiti. Naj nam g. Maček ne zameri, če njemi odkrijemo volilce, šteri se pri nas skrivlejo pod njegov plašč, zapelani od komunistični priganjačov.
Siromaškomi kmečkomi lüdstvi šče telko ne bi zamerili, če nevedoč spadne v takše vablive zanke, nego bole zamerimo izobraženim krogom, ki hvala Bogi, da so bole redki, ali so pa, ki podtalno delajo za komunizem. Tej lüdje si z željov po komunizmi vse drügo mislijo, samo zbolšati socialni položaj siromaškoga naroda ne. Njihova
goreča borba za komunizem je ne nikaj drügoga, kak se dokopati do jasli, štere so njim dnes onemogočene. To je njihov navuk, da potom zapelane vnožine pridejo do oblasti i svojih osebnih koristih, vnožini, nevednoj i zapelanoj od njih, pa ponüdijo ostanke iz njihovoga preobloženoga stola i ta vnožina de se mogla ščeš, neščeš, ž njihovimi slinami zadovoliti.
Doba dvajsetletnoga komunizma je pokazala v Rusiji vse dobrote, šterih je deležen kmet i delavec. Tüdi v tehničnom i gospodarskom pogledi lehko vidimo, kakši napredek je. Vse to nam najbole nazorno slika bojne z Finci. Pa pravimo, da je malenkosten gospodarski napredek. Komunisti pa zamučijo z kakšimi strahotnimi žrtvami, s kakšnim robstvom ubogih kmetov i delavcov se je dosegno te malenkostni ali pa skoro nikši gospodarski napredek. Komunisti toga ne povejo, da je na stojezere kmetov i delavcov bilo v izgnanstvi i na prisilnom deli, ki so od mraza i glada i pretežkoga dela vmirali na jezere dnevno. Komunisti tüdi zamučijo kak Rusija dühovno i jakostno, če duže bole prepada, da rüši drüžino, ki je najvažnejša celica človeče drüžbe.
Priznamo, da vlada na sveti socialna krivica i da se pretežnoj večini lüdi godi slabo. Ali pa je ravno komunizem tisti rešilni činiteo, ki bo rešo človeštvo
i je pripelalo v lepšo i bolšo bodočnost? To je ne samo dvom, nego je celo nemogoče, ar že izküšnje same so pokazale skoz dvajseti let, da je komunizem protinaraven i za človečo drüžbo razdiralen, ki omejüje človečo sloboščino, posega v notrašnjost človečega živlenja, z ednov rečjov, krati človeki vse one dostojanstvene pravice, ki njemi pripadajo po naravni i boži zakonaj.
Sloboščina, ednakost i bratstvo, to so gesla i taktika naših komunistični priganjačov, šterim nevedneži tak radi nasedejo. Ne pomislijo pa, da vu imeni te sloboščine vlada vola ednoga samoga človeka, da so vu imeni sloboščine napunjene vse voze i koncentracijska taborišča z vsemi slojami lüdi, da so vu imeni ednakosti kmetje i delavci brezpravna vnožina, ki je mašin v rokaj bole redki komunistični mogočnežov, ki se njim more slepo pokoravati i robiti lačna i naga.
Gdekoli so komunisti zavladali, so povsod poslabšali položaj kmetov i delavcov i dosegnoli samo to, da so vpelali strahovitno nasilje nad celov drüžbov. Što gradi na zmoto, što se vnožinam samo laska z lepimi oblübami, te nemre postati rešiteo človečega roda i izvesti obnove človeče drüžbe. Zato se čuvajmo takšij, pod Mačkov plašč skritij komunistični priganjačov i kričačov.	G. M.
Družba sv. Rafaela
za varstvo izseljencev Slov. Krajine naznanja:
Vukan Štefan, Pužavci 54. Tvojih 40 mark smo zapisali v seznam. Mi mark ne sprejmemo, samo prijave i bomo oblast prosili za ugodno zmenjavo.
Ivanič Terezija, Filovci. Dužna si prinesti drüžbi peneze za kolek i edno Reichsbanknoto, da se pošle prepis v Ljubljano. Tak zahteva kralj. banska uprava v Ljubljani.
Büček Franc, Serdica, 15. Bomo potom oblasti iskali gor vaše penezne pošilatve i vam v Novinaj damo na znanje, gda dobimo odgovor.
Marič Karol, Večeslavci. Izselj. odposlanstvo v Parizi
sporoča, da bi dovoz prtljage koštao do 800 din. Če ste pripravljeni to vsoto poslati v Pariz, vam vaše stvari pošljejo. Če pa stvari neso toliko vredne, bo bolše, da se tam odajo i se vam pošle penez, Javite Rafaelovoj drüžbi, kak ste se odločili.
Sukič Leopold, Petanjci. Ne moremo vaše hčeri tečas goriskati, dokeč nam ne pošlete njeni zadnji naslov. Odpišite nam tüdi, gda je Šla v Francijo i kakšo slüžbo je mela.
Na izseljeniško poslanstvo v Pariz smo pisali, da se poišče gor Škafar Štefan, ki se že leto dni ne javla,
da se Šimon Juriji v Šülinci poskrbi izročitev penez, ki je bio pred meseci poslan po banki Hermes,
da se Copek Franci i Ani z Gomilic povrne 600 zadržanih frankov,
da se düševno betežen Vegič Mihael z Odranec spravi z bolnice domo k svojoj drüžini,
poslali smo zaprašeno listino Novak Štefana i žene Orše,
da se Pozderec Martini i Žalik Vinciji povrne 700 zadržani frankov.
Francoskomi konzulati v Ljubljano smo odgovorili, da ponesrečeni Gal Franc z Dolnjelendavskih goric zavolo siromaštva nemore pojüvati v Ljubljano, naj se njegova renta pošle drüžbi i ta njemi jo brezplačno dostavi.
Na kraljevsko bansko upravo v Ljubljano smo javili i prosili, da se za Dorenčec Kato v Trnji izterja 62 RM, ka gospodinja ne štela izplačati zavolo poštenosti izseljenke, ki je čuvala svetost zakona i se ogibala nesramnoga zapelivca,
Kda so valovi bolševiškoga komunizma začeli plüskati ob bregove Srednje Evrope, tüdi pri nas ne menkalo komunistični priganjačov i agitatorov, ki so se pa pri nas začeli s svojimi navuki skrivati pod plašč dr. Mačka. Hodili so okoli i s svojimi letaki preplavlali cele vesnice, v šterij so oblüblali vse mogoče stvari i vse to znajoč ali neznajoč pod plaščom dr. Mačeka.
Ti priganjači so svojemi cili zbrali pot, ki je za naše razmere v Slovenskoj Krajini najbolša, najbole prikladna, najbole vabliva i privlačna. Ti kumunistični priganjači so po taktiki Moskve začeli na zvünaj podpirati prav vse sodobne težkoče našega lüdstva, v istini pa mislijo samo na to, kak bi povzročili javno nerazpoloženje i oslabili javno oblast i aktoriteto, da bi na te način pripraviti tla komunizmi.
Borbo Moskovski priganjačov že duže časa gledamo med našim lüdstvom, ki so pod firmov oblastveno odobrene Hrvačke stranke začeti ščista po taktiki Moskve pripravlati naše kmečko lüdstvo za komunizem. Se razmi, da so siromaškomi kmečkomi lüdstvi odkrito ne povedati i tüdi nedo povedali od njihovoga komunističnoga cila, nego polagajo na srce vse ono, ka siromaka najbole žüli i pri tom samo negda, negda namignejo i
2
N O V I N E
11. februara 1940.
da se dopošle Nedelko Mariji i Grah Mariji z G. Bistrice vsakoj 40 Rm., ar mesto 80 se njima je samo polovica poslala, da se za Šabjan Katarino v Dokležovje poslani 70 RM. poišče gori, ar je penez poslani na napačen naslov.
Obračun lanskega leta. Drüžba je mela dohodkov 30.112 Din, izdatkov 26.376 Din, 82 par. Na letos je ostalo 3.735 Din. 18 par.
Dohodki: Od kralevske banske uprave v Ljubljani 10.000 Din, od ministerstva socialne politike v Belgradi 6980 Din, od Rafaelove drüžbe v Ljubljani 2.000 Din, višja cerkvena oblast z Maribora 500 Din, ostalo so pa razni dari, poslani predvsem po g. Camplini iz Francije i pristopnina članov.
Izdatki: Izseljenskim dühovnikom za potrebne potne stroške i prebivanje 19.517 Din 82 p. — se zna, da tá mala šumica ne bila zadostna za drago tüjino, zato so naši preč. g. dühovniki preveliko žrtev prenašali, gda so naše izseljence obiskavali i njim düše rešavali pa njim v vseh rečaj šli
na roko; — za poštnino brezplačno poslanih listov, časopisov smo izdali za dve leti 5.306 Din, za tisk delavcom poslane okrožnice 302 Din, ostali izdatki so za potrebne zapisnike, podrobnosti.
Vso delo se je vršilo brezplačno iz lübezni do Boga i trpečega bližnjega.
Ne se je računala kürjava, razsvetlava, najemnina, ne kuverti i drüge pisarniške potrebščine, ne poštnina od približno 60 pisem poslanih izseljenskim dühovnikom v Francijo, Nemčijo, Severno i Jüžno Ameriko i od drügih vnogih pisem, ne so se računale razne i drage potnine, vse to so odborniki s predsednikom krili iz svojega.
Gda te račun damo, se iz celoga srca zahvalimo vsem odbornikom, članom i ostalim dobrotnikom, ki so podpirali drüžbo na kakšikoli način. Vsem naj bo v tolažbo i v plačilo zavest, da so nesebično lübezen gojili s tem i si zaslüžili te povračilo: Božo lübezen. — Vodstvo.
Razgled po katoličanskom sveti.
Portugalija. Portugalci so priredili na svojo najvekšo Marijino božo pot v Fatimo, ki se imenüje portugalski Lurd, narodno mirovno romanje. Vodo ga je lisabonski patrijark kardinal Gonzalvez Cerejejra. Vdeležilo se ga je 11 nadškofov, 200 dühovnikov i 30.000 vernikov.
Rim. V noči med zadnjim septembrom i prvim oktobrom lani so pobožni rimski verniki priredili posebno spokorno procesijo. Opolnoči so zapüstili cerkev sv. Pavla zvüna mestnoga obzidja i med molitvijov šli proti prilüblenoj Marijinoj božoj poti Castel di Leva, kama so prišli zajtra ob 4. vöri. Tam so opravili svojo pobožnost i sküpno sprejeli sv. obhajilo. Namen procesije je bio, da bi nam Kralica mira skoro sprosila mir.
Čüdna zamenjava. V časi, kda je izbruhnola zdajšnja bojna med Nemčijov na ednoj strani, Anglijov i Francijov na drügoj strani, je neki nemški parnik med drügimi vozo tüdi 40 misijonarov „Drüžbe bože reči“ proti dalnomi vzhodi. Parnik je bio pozvani, naj se obrne nazaj proti nemškoj luki Bremerhaven. Dvajsti misijonarov je bilo včasi mobiliziranih za nemško armado, ar so bili nemški državlani. Ostali holandski državlani so bili poslani v domovino. Pač čüdna zamenjava, za križ, puško i bajonet.
Assisi. V Frančiškovoj baziliki v Assisi, kde počivajo telovni ostanki sv. Frančiška, so znamenite Giottojove freske, ki predstavlajo živlenje toga svetnika. Zob časa je začao vničavati te znamenite slike. Da je ne vniči, so odgovorni krogi sklenili, da je občuvajo z modernimi pripomočki. Ta bazilika je po lateranskoj pogodbi papeška last i njeni vrhovni upraviteo je papov nuncij pri italijanskoj vladi. Zato bodo obnovitvena dela v njej prvovrstno izvršena.
Lurd. Svetovnoznana Marijina boža pot je letos mrtva. V baziliki nega nikših vekših slovesnosti. Se razmi, ka je to vse zavolo bojne. Možki so pod orožjom, ženske morajo skrbeti za dom. Tak nišče nemre misliti na romanje, čeravno čütijo, da bi bilo zdaj bole potrebno, kak kdakoli inda.
Vatikanski radio prinaša poročila od stanja katoličanov v zavzetoj Polskoj. Iz zapadne Polske se morajo Polaki preseljavati v okolico Varšave. 70% polskoga prebivalstva preti glad. Izvršavanje verskih dužnosti je zabranjeno. Cerkve smejo biti v nedelo odprte samo 2 vöri.
Francija. Vmrla je i v kapeli v Lisieux-i pokopana č. sestra Marija iz drüžbe Presv. Srca. To je sestra sv. Terezije deteta Jezuša. S. Marija je bila tista sestra, štera je maloj Treziki nadomeščala mater po preranoj smrti prave matere. Njej se ma ves katoličanski svet zahvaliti, da je malo Treziko tak lepo vzgojila, da nam je postala priprošnjica pri Bogi. Sprevoda s. Marije se je vdeležilo nekelko cerkvenih prelatov i vekše število dühovnikov. Sv. mešo za pokojno je opravo provincijal pariške karmeličanske province.
Okrožnica papeža Pija XII.
„Summi Pontificatus“.
Častitim bratom patriarhom, primasom, nadškofom in škofom in ostalim ordinarijem, ki so v miru in zvezi z apostolskim sedežem, papež Pij XII. Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov!
Po svojem skrivnostnem sklepu Nam je Bog, brez kakih Naših zaslug, zaupal visoko čast in težko breme papeževanja prav v letu, ko obhajamo štiridesetletnico, odkar se človeštvo posvečuje božjemu Srcu Jezusovemu kakor je velel Naš prednik neminljivega spomina Leon XIII., ko se je prejšnje stoletje že nagibalo h koncu, na pragu svetega leta.
In prav takrat, ko smo kot novomašnik mogli reči: „Stopil bom k oltarju božjemu“ — smo z veseljem, ginjenostjo in najglobljim notranjim pristankom, kot oznanilo iz nebes prejeli okrožnico „Sveto leto“. In s kako gorečim navdušenjem smo se pridružili mislim in nasvetom, katerim je posvečeno to papeževo naročilo, ki je bilo v resnici delo Previdnosti in ki s tako ostrovidnostjo odkriva očitne znane in skrite potrebe in stiske tedanjega časa! Kako torej danes ne bi čutil globoke hvaležnosti do božje Previdnosti, ki je začetek Našega papeževanja postavila v leto, v katerem obhajamo spomin na tako lep dogodek iz prvega leta Našega duhovništva; in kako se ne bi z veseljem poslužili prilike, da se po svetih nagibih istega Našega prednika ob začetku Naše papeške službe naprej poklonimo „Kralju nad kralji in Gospodu nad gospodi“ (1 Tim 6, 15; Raz 15, 16)? Ta molitev naj bo temeljni kamen vsega našega hotenja in našega upanja, našega učenja in pastirskega delovanja, pa tudi trpljenja v bridkostih in težavah, kar vse posvečamo samo širjenju Kristusovega kraljestva.
Če v svetlobi večnosti premiš-
ljujemo zunanje dogodke in notranji razvoj zadnjih štiridesetih let in primerjamo uspehe na eni strani in pomanjkljivosti na drugi strani, nam še bolj jasno stopi pred oči, koliko svetega pomena hrani v sebi ta posvetitev človeškega rodu Kristusu Kralju, kako vzpodbuja, očiščuje, povzdiguje, krepi in brani duše, obenem pa se nam tudi pokaže, kako istočasno nad vse modro podpira skupnost vsega človeštva, jo ozdravlja in vodi k resničnemu napredku. Zdi se nam kot glasnik plemenite pobude in božje milosti — ne samo za Cerkev, ampak za ves človeški rod, ki je brez opore in vodstva zašel s prave poti, se zakopal v svetne stvari in se v mrzličnem iskanju za njimi potapljal vedno globlje: kot glasnik človeštvu, ki se je v čimdalje večjem številu oddaljevalo od vere v Kristusa in celo od priznavanja in izpolnjevanja njegovih zapovedi; kot glasnik proti tistemu pojmovanju življenja, kateremu so zapovedi ljubezni in nauk odpovedi iz govora na gori in križa zgražanje in neumnost. Kakor je nekoč Zveličarjev predhodnik vsem, ki so Ga iskali in spraševali po Njem, zaklical: „Glejte, Jagnje božje!“ (Jan 1, 29) hoteč jih opomniti, „da od narodov pričakovani“ že prebiva med njimi, čeprav še neznan, tako je Kristusov namestnik vsem odpadnikom, dvomljivcem, neodločnim, ki niso marali hoditi za poveličanim Zveličarjem, ki vedno živi in deluje v svoji Cerkvi, ali pa so hodili za njim brezbrižno in malodušno, proseč in roteč jih zaklical: „Glejte, vaš kralj!“ (Jan 19, 14).           (Dalje.)
Nadškof dr. Stepinac pozdravla pred cerkvijov sv. Marka knezanamestnika Pavla i kneginjo Olgo.
Dar rektora ljubljanske univerze, dr. Slaviča, „Novinam“.
Mil. g. prelat, rektor ljubljanske univerze dr. M. Slavič so poslali 300 din naročnine za naše liste s sledečimi vrsticami:
„Dragi g. Klekl! Ob slovesu od „Novin“ Vam pošilam malo večjo naročnino, da bodo tem bolj brez dolgov, če jih res že date v druge roke.
Ob tej priliki pa Vam iskreno čestitam k Vašemu velikemu verskemu, kulturnemu in narodnemu delu, ki ste ga izvršili z Novinami. Najlepše pozdravljam. Dr. Slavič.“
Mil. g. prelati i rektori univerze se za oba dara, peneznoga i za dar srčne lübezni, toplo zahvalimo.
Ka pravite,           g. urednik?
V nekoj šoli lendavskoga sreza je vučitelica, ki dela sramoto nam dobrim vučitelicam i žalost starišam. Že dve leti drži spavače, eden jo povrgeo i zdaj hodi k njej drügi. Mi vučitelice se sramüjemo zavolo takšega dela, ar zgüblamo me nedužne za volo nje ugled i poštenje pri starišaj i deci. Deca zgübla zavüpanje do vučitelic, starišje pa se za glavo držijo i pitajo, kak more oblast takšoj dati v roke odgojo nedužne dece. Jeli pa starišje zato plačüjejo to veliko dačo, ka de se njim deca po takšem živlenji odgojitelice pačila? Ka pravite na to gosp. urednik?
Ka novoga v politiki.
Štiri balkanske države zborüvale v Beogradi. Na Svečnico se je sestao v Beogradi stalen svet Balkanske zveze i zborüvao tü tri dni. Poleg našega zvünešnjega ministra dr. Cincar Markoviča so se seje vdeležili general Metaksas, predsednik grčke vlade, Saradžoglu, türski zvünešnji minister i Gafencu, romunski zvünešnji minister. Na tom sestanki, na šteroga je pazlivo gledao svet i šteromi so želele največ uspeha Madjarska, Bolgarija i Italija, se je okrepila mirovna miseo, da balkanske države vse včinijo, da se bojna na Balkan ne razširi i da si bodo v toj splošnoj gospodarskoj stiski pomagale.
Spremembe v volilnom zakoni. Odbor ministrov je sprejeo spremembo volilnoga zakona. Po toj spremembi vsaki okraj, šteri ma 40 jezero prebivalcov, dobi ednoga poslanca. Če pa od 40 jezero ma še nad 25 je-
zero več, te dobi še ednoga. Končna forma zakona ešče ne izdelana.
Novi volilni zakon je za Slovenijo določo 29 poslancov kak je prle mela, Ljubljana bo volila dva. Sobočko okrožje ma pet okrajov, a bo volilo sedem poslancov.
Obroč okoli Prage. V 11 okrajaj okoli Prage se naselijo Nemci preseljeni iz Baltika, Čehi se pa morajo iz svoje rojstne zemle odseliti.
Poziv sv. Stolice. Sveta stolica je poslala potom svojih diplomatskih predstavnikov v balkanskih državaj poziv katoličancom balkanskih držav, da vse mogoče včinijo za ohranitev mirü.
Svet balkanske zveze podugšan. Pred 7 leti se je ustanovila zveza balkanskih držav. Po pogodbi mora vsaka država po preteki 7 leti edno let prle prijaviti svoj izstop. Ar niedna
ne prijavila izstopa, sedem let vala ešče pogodba. Zanimanje za to sejo je tak veliko bilo, da je na stotine novinarov prišlo z raznih držav, celo iz Severne Amerike.
Milijon Polakov ide na prisilno delo v Nemčijo. Januara jih šlo 200 jezero, februara jih ide 300 jezero i aprila polmilijona. Nemška oblast, nemški narod obvešča, naj se proti tem delavcom drži dostojno, kak proti nasprotnikom Nemčije.
Bojišča.
Veliki vojaški posveti so se vršili v Berlini. Nemci se pripravlajo na ofenzivo v zraki, na morji i na sühom kak vremen dovoli.
Nemčija se pogaja z Romunijov za dnevno dobavo 1500 vagonov petroleja, železa, zrnja i lesa, da hitrej dokonča bojno. Boji se najmre ešče edne zime, štere ne bi mogla preživeti.
Na Finskom Sovjeti ne morejo zabeležiti nikšega uspeha,
mali i slobodolüben finski narod odbije vsaki napad. Dozdaj so Sovjeti zgübili v boji 250 jezer lüdi. Med zgrablenimi Rusi, šterih so Finci samo pri Raasti i okolici zgrabili 7000, je komaj eden pristaš komunistične stranke, drügi pa držijo svojo krščansko vero. Vnogi tüdi prostovolno pribežijo k Fincom, da se rešijo boljševiškoga pekla.
Na zapadnoj fronti so Francozi vdrli 4 km. globoko v nemške postojanke.
Na morji lute borbe. Angleži so samo eden den zgübili devet ladj, edna nemška podmornica je tüdi potoplena.
Rusi so napadnoli Mannerheimovo črto na Finskom, a so je Finci odbili. Finci so pri toj priliki vničilo sto ruskih tankov. V pristanišči Baltski v Estoniji, Rusija ma svoje najvažnejše letališče. Finski bombniki so tak uspešno napadnoli to letališče, da je zgorelo nad 40 letal i večina hangarov. Povelnik letališča je bio pozvan v Moskvo i tü z dvema svojima pomočnikoma streljen. Rusi z letal v padalaj prihajajo Fincom za hrbet i je strelajo s strojnicami. A dozdaj se Finci vse te vojake zgrabili, nekaj jih postrelali, drüge pa zaprli. Najvekša krivica je to, da se ti Rusi v finske uniforme oblačijo, da bi tak preslepili Fince. Finci bi je kak špijone lejko vse postrelali, a se njim smilijo.
V severnom morji je ena angleška ladja zadela na mino i se potonila, drügo pa je potopila ena nemška podmornica.
Nemčija je v začetki bojne mela 55 podmornic, od teh je najmenje 44 potopleni. Tak je najmre izjavo francoski vojni minister.
Norveška je v zadnji dnevaj zgübila 10 ladj i 100 mornarov. Od začetka bojne pa je zgübila okoli 40 ladj i 200 mornarov. To so istino velke številke za nevtralno državo.
11 februara 1940.
NOVINE
3
Nedela
v posti prva.
Te je Düh Jezuša pelao v püstino, da bi ga vrag sküšavao.
I gda se je posto štirideset dni i štirideset noči, teda je zaglado.
I pristopivši sküšavec pravo njemi je: „Če si Sin boži, povej, naj eto kamenje krüh postane.“ On je odgovorio: „Pisano je: „Naj ne žive človek samo od krüha, nego od vsake reči, štera shaja z božih vüst“ Potem ga vrag vzeme s sebov v sveto mesto i ga postavi na vrh cerkve i njemi pravi: „Če si Sin boži, vrži se doli, ar je pisano: „Svojim angelom bo za té zapovedao i na rokaj te bodo nosili, da z nogov ne zadeneš v kamen“. Jezuš njemi je pravo: „Pisano je tüdi. Ne sküšavaj Gospoda, svojega Boga!“ Znova ga vzeme vrag s sebov na kroto visiko goro, njemi pokaže vsa kralestva sveta i njih diko i njemi pravi: „Vse to ti dam, če predmé spadneš i me moliš.“ Teda njemi veli Jezuš: „Poberi se, šatan, ar je pisano: „Gospoda svojega Boga, moli i njemi samomi slüži.“ Teda ga je vrag ostavo, i glej, angelje so pristopili i njemi dvorili. (Mat 4, 1—11).
*
Od Oče i sv. Düha očitno potrjen pri krsti v vodi Jordan ide Jezuš v samoto, da nam zapüsti vzgled: što ma velke namene, se mora predvsem düševno zbrati i točen od drügih zamisliti v svojo stvar; pogovoriti se mora z Bogom i s samim sebom v vüraj tišine. Istina, da vsigdar v Bogi živemo, a tüdi istina, da na to radi pozabimo; samota pa nam Boga nekak približa, očisti nas i okrepi za junaške krepkosti. — Vsi velki lüdje so se v samoti pripravlali (Mozeš, Elija, Krstnik; Ignacij Loyola je v samoti Manrese pisao slavne „dühovne vaje“ eksercicije, po šteraj jezuiti šče dnesden dosegajo tak velke uspehe.) — Jezuš se tü 40 dni posti, teliko časa sta se postila tüdi Mozeš i Elija; 40 dni je dežüvalo ob vesolnom potopi!; židovski ogledniki so potüvali 40 dni; 40 dni so se pokorile Ninive; 40 dni je Jezuš po goristanenji ostao šče na zemli; 40 let se je zvoljeno lüdstvo pokorilo v püščavi. Ta številka skrivnostno pomeni človeško živlenje, v šterom se s pokorov pripravlamo za nebesa. Tak tüdi mi vsako leto po vabili Cerkve opravimo takzvane 40 dnevne dühovne vaje v posti, ki falinge zatira, dviga düha i da moč ino plačilo, kak lepo spevle prefacija.
Sv. Janez točno pravi: „Vse, ka je na sveti, je poželenje mesa, poželenje oči i nadütosti.“ S tem trojnim je tüdi Jezuš sküšan.
Vsaki človek, kak telovnodühovno bitje, se mora boriti s tov trojnov sküšnjavov. Če zmaga, teda se püščava spremeni v raj („i püščava de cvela“), angeli pristopijo i njemi dvorijo. V boji nam je ravno post v veliko pomoč, nücajmo ga, ne zaprimo src v tom časi milosti!
Umiranje.
Ne glej me dete milo s takó prosečimi očmi, leziva v snežno krilo, zatisniva oči!
Ne bom te več nosila od hiše do vasi in kruha ne prosila, saj lakote več ni.
Ko pa pomlad bo spet prišla s cvetlicami v deželo, bo oče z dela že doma in dal na grob razpelo.
K. I.
MISIJONSKA POROČILA
Preč. gospod! Prav srčna hvala za pošilanje Novin in Marijinoga Lista, ki me precej redno obiskujeta. Božič in novo leto se bližata. Vsaki hiti domov, osebno ali v duhu, k svojim dragim, da skupaj obhaja sv. Božič in tako s svojimi počasti Prihod našega božjega Odrešenika. Tudi jaz, kot sin Slov. Krajine, hitim s tem pismom v rojstni kraj, k Vam, preč. g. Klekl, da se z vami poklonim Kralju vseh kraljev, ki Prihaja med nas. Darujmo Mu vsi svoja čista srca! Naša srca naj bodo Njegove večne jaslice, tople in okrašene z dobrimi deli in posebnimi čednostmi! Obenem pa prosimo Odrešenika vsega sveta to milost, da bi Njegovo kraljestvo prišlo čimprej tudi med pogane te obširne Indije in da nam pošlje novih delavcev, da bi čimpreje zasijala svetlost sv. evangelija tudi med njimi! Iz srca vam voščim: „Vesele Božične praznike in srečno, milosti polno novo leto!“ Sprejmite tudi najlepše misijonske pozdrave in molitve, medtem, ko vam goreče priporočam v vaše in slovenskih sinov molitve sebe in vso pogansko Indijo ter ostanem vaš vedno zvesti sin v presv. Srcu Jezusovem.	Ivan Cigan.
Glasi iz Slov. Krajine.
Naslov našega tiskovnoga društva. Pravila našega tiskovnoga društva smo objavili v Novinaj i v Marijinom Listi. Vsa ta pravila ostanejo nespremenjena. Po želi Višje Cerkvene oblasti smo pa spremenili dozdajšnji naslov: Tiskovno Društvo KA v Slov. Krajini v ete končnovalani naslov: Katoliško tiskovno drüštvo v Slovenski Krajini. Ki so dobili že knižice, naj naslov na platnicaj i v 1. paragrafi tak vöpopravijo, vse drügo pa ostane.
Bogojina. V hižni zakon sta stopila Camplin Anton i Bojnec Terezija v nedelo 4. februara; zdavao je mladožencov brat, Ivan, kaplan. — Delavnima članoma naših mladinskih organizacij želemo v novom stani obilen blagoslov sv. Drüžine.
bika, mesto sveče bikovski rep, zvonec je pa te itak meo. Pač strah ma velike oči, kak pravi pregovor. Ne bi pa škodilo, če bi oblast toga novoga kobiljan-skoga popa i njegovoga sprevodnika pobliže zvedila, ka za edniva stvora sta, ka se z vere tak grdo znata norčariti.
Strehovci. 28. januara sta se zdala v Bogojinskoj cerkvi Varga Franc, zid. paler, brat letošnjoga novomešnika, z Trajbar Klaricov, oba z Strehovec. V zakonskom stani njima želemo vnogo sreče i božoga blagoslova.
Velika Polana. Prost. gas. četa je priredila 4. februara igro „Stric Ilto“ najbole sta rešila svoje vloge Oberžan i Čenranka. Obisk je bil velik.
Bogato naročnino v zneski 100 din nam je poslao na naše liste sodnik stola sedmorice, dr. Kočar Jožef iz Zagreba, i Žerdin Jožef, župnik v Radikovcih tüdi 100 Din. Bog povrni.
Na podporo Novin so poslali sledeči gospodje: Heklič Štefan z M. Sobote 10 Din, ing. F. Mikuš, ravnatel kmet. šole v Rakičanu 20 Din, Grüškovnjak Davorin, šef davčne uprav v Lendavi 20 Din, Jezovšek Vladimir, javni notar v Soboti 20 Din, Bojnec Anica iz Beograda 25 Din i Misleta Jožef, Babinci 2 Din. Bog plačaj!
Vizitacija tretjega reda z tridnevnicov se bo vršila v Črensovcih. Začne se na štrto postno nedelo i dokonča se v tork.
Kobilje. Jan. 21. sta se zdala Puhan Viljem, član FO i Genc Marija članica Marijine, drüžbe. Bog blagoslovi sebi na diko i drüžini na zveličanje zakon. — To ka se je edna ženska za dühovnika oblekla i jo vodo en moški z svečov i zvoncom, kak da bi dühovnik šli na spoved i nevedoč nešterni lüdje v sneg pokleknoli, misleč, ka dühovnik ido na spoved k betežniki —to si v Kobilji i okolici lüdje tak razlagajo, ka se je z nešterne štale oslobodila telica z bikom. Bik je meo zvonec okoli šinjeka, rep je pa držao vujškar. I ka sta tak bežala z štale, so prestrašeni lüdje vidili mesto pisane telice žensko, mesto moškoga.
Ban boter desetomi deteti. Skalar Jožefi, nadzorniki proge v Soboti, se je rodilo dvanajstero dece. 2 sta že mrtviva, tomi desetomi je boter ban dravske banovine dr. Natlačen Marko, g. bana je zastopao pri krsti g. dr. Bratina Franc, sreski načelnik v Soboti. Dečkec je dobo pri krsti ime Franc Marko.
Gornji Lakoš. Tükajšnja šola je sprejela od združbe trgovcov v Lendavi bogato božično darilo i to blago za ženske i možke obleke, flanel, triko, jopico, kapo i nekaj šolski zvezkov. Izražamo našemi darovalci prisrčno zahvalo, da nam je ob priliki minologa božiča v toj hüdoj zimi pomagao omiliti siromaštvo dece. S tem darom smo obdarili 23 razne dece. Zednim prosimo, da se spomnijo tüdi v bodoče naše šole. — Vučitelstvo i šolski odbor.
Naj blagoslovi Bog. Febr. 5. sta se zdala v črensovskoj cerkvi Horvat Anton, tajnik agrarne zadruge i Halas Agica, prednica Marijine drüžbe. Oba zgledniva, pobožniva, ki sta skoro vsaki den sprejemela več let k sebi miloga Zveličara. Pri zdavanji, štero so opravili voditeo Marijine drüžbe, g. župnik Zadravec, so Marijine drüžbenke pajdašici v slovo spevale, po zdavanji so jo pa pozdravila pred cerkevjov i njej poklonile lepi šopek i torto. Bog blagoslovi mladi par.
kačilo, da si je porino nož v srce i včasi zdehno düšo. Gotovo se njemi je pamet zmešala.
Nove šmarnice za l. 1940. Za 22 Din. se dobijo v Ljubljani v Jugoslovanskoj tiskarni nove šmarnice, šterih naslov je „Marijina in katoliška akcija“.
Zadostilna tridnevnica se je vršila tri fajnščekove dneve v mariborskoj stolnici pred izpostavlenim Najsvetejšim. Pobožnost, da se pomiri Jezušovo Srce za grehe sveta, je vodo salezijanec dr. Zamjen Srečko z Ljubljane.
LOVSTVO.
Uprava Prekmurskega lovskega društva prosi vse svoje člane — lastnike in zakupnike lovišč, da ji nemudoma dostavijo razvidnico o postreljeni divjačini v letu 1939. po formularju, ki ga je vsak ta član prejel, sicer bo uprava primorana zamudnike prijaviti sreskim načelstvam, ker slednja zahtevajo od uprave dostavo sumarično popolno razvidnico.
ZAHVALA.
Vsem, ki so se na kakšnikoli način spomnili ob izgubi našega dobrega moža, očeta
KUHAR IVANA
se prav iskreno zahvaljujemo. Posebej pa prečastiti duhovščini, vsem darovalcem vencev, ter vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti.
Melinci, 29. I. 1940.
Žalujoči ostali.
Finski general pregledüje oddelek švedskih prostovoljcov, ki je prišeo na Finsko, da se bojüje proti sovjetskim napadalcom.
STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE se ponovno dobijo za 30 dinarov v knigarni pri Zver Ivani v Soboti.
Črensovci. Zadnjo, to je fanjščekovo nedelo smo meli 15 zdavanj. To pomeni 30 gostüvanj. Zato so gostilne žalüvale, ar je bilo vse po gostüvanjaj.
Pogled po državi.
Banovinski proračun gotov. Novi banovinski proračun izkaže 139 milijonov 631 jezero 260 dinarov. Telko mora plačati Slovenija poleg državne dače, da se nemoteno vrši uprava v našoj banovini.
Z ozdravlenja v smrt. Veselo se je vračala iz mariborske bolnice Berger Terezija, delavka iz Slovenske Bistrice. Vstopila je pri Slovenskoj Bistrici iz avtobusa i se napotila proti domi. Bio je pa veliki sneg na poti, kak je vsepovsedi. Kak je stopila z avtoja i se napotila proti domi, je avtobus vozo naprej i jo je podro. Nesrečna delavka je spadnola i si koleno potrla pa dobila takše notrašnje poškodbe, da je še tisti večer vmrla. Vodi se preiskava, što je kriv nesreče.
Smrt starešine na gostüvanji. Pri Zgornjoj Polskavi na Gaberniki sta se oženila Zlodej Jožef i Koren Frančiška. Starešina je bio Zamuda Alojzij iz Sp. Hoč pri Maribori. Na veselom gostüvanji je na ednok začeo starešina jokati i ženo kregati. Na to je žena odišla v kühnjo i mož za njov. Misliti so, da se ščeta pomiriti, mož pa je tü zgrabo za velki nož i šteo ženo zaklati. Ta je bežala v hižo, on pa za njov, a so ga svatje med dverami stavili, ka ga je tak ras-
Gospodinjstvo.
Repa, repna salata. V zimi in na pomlad, ko ni zelenjave, nam pride vsaka bilka prav. Repa bo večkrat na mizi. Nareži jo na male kocke, skuhaj v slani vodi, naredi frigaš ali roštanje, dodaj kumine (kimel) zmešaj vmes kuhan, na kocke zrezan krompir ali ga posebej kuhaš in potem zmešaš in prevreš, če moreš, malo ocukraš, pa je za obed in še za večerjo odpravljeno. Pa naredi svetlo roštanje, da ne bo grenko. Toliko moko prepraži, da prav svetlo zarumeni.
Gospodski ljudje repo na kocke zrežejo, ali naribajo na lističe, jo pražijo na masti, prav rahlo zmešajo, da se ne žge, malo z moko potrosijo, zalijejo s kropom, dodajo sladkorja in kumine. Zraven posebej krompirjev pire in govedino. Pa vse skupaj skuhano, repa in krompir, je tudi dobro.
Repna salata. Na skuhano repo v lističih polij jesih pa imaš solato. Olja ne dajaj, le kumina in poper. Nadomesti kisle kumarce.
Solata od repnih listov. Rumeni listi od repe (cime) dajo zdravo solato. Lahko jo pa imaš eno uro v vodi, če ne preneseš grenkega okusa. Ali jo popariš in odcediš grenki sok. Vmes daj krompir, se lažje je ker, je grenka, a zdrava. Vsaka pa ni grenka. Posebno lepa je z lanenim oljem, ki je rumen kot sonce, repni listi so tudi rumeni, to je res lepo na mizi. Ves obed povzdigne. Vsaka repna glava ti da vršiček za solato. Iz repnih olupkov delajo v Ljubljani „delujo“. Tudi olupki so dobri, če se na mehko skuhajo.
Gasilstvo.
Poročilo predsednika nadzornega odbora na občnem zbora Prost. gas. čete v Črensovcih, ki se je vršil 28. Jan. 1. 1940.
Horvat Štefan, kot predsednik nadzornega odbora sem pregledal blagajniški dnevnik in druge poslovne knjige in sem našel, da se iste v redu vodijo. Vsled tega predlagam, da se upravi podeli razrešnica.
Nadalje vam moram sporočiti, da v naši celi skupnosti ni vse v redu.
Opazil sem, da nekateri člani večkrat brez upravičenih vzrokov izostajajo od sej, vaj in dragih raznih sestankov. V tej stvari sem slišal več raznih razlogov.
Da pa lahko pri tem zavzamemo pravilno stališče, se moramo prilagoditi naši gasilski skupnosti. Kajti v društvu ne more biti vsak načelnik ali predsednik, kaj pa je potrebno, pa mora biti. Ne smemo pa pozabiti tega, ali je to predsednik ali pa njegov sluga, oba sta vredna enakega spoštovanja, ako le svojo dolžnost v redu vršita. Kajti v nobeni skupnosti ne velja tisti največ, ki najbolj glasno „živijo“ kriči, temveč tisti, ki svojo dolžnost zvesto izpopolnjuje. Kaj si, to bodi, kjer si v narodu, tam svojo dolžnost pravilno in zvesto izpolnjuj in jo izvršuj tako, da ne bo le tebi koristilo, ampak da bo koristilo celi skupnosti.
Naša gasilska skupnost pa je poklicana še više in je torej ena izmed tistih organizacij, ki mora varovati misel slovenske skupnosti s tem, da druži reveža in gospoda, klerikalca in liberalca in socialista v delu za pomoč bližnjemu, ki je v stiski. Naj bi bila torej v naši organizaciji misel te slovenske skupnosti živa vsak dan in ne le tedaj, kadar nas kliče gasilski rog ali plat zvona. Kajti Slovenci smo potrebni tudi tam gasilcev, kjer ne gorijo hiše ali hlevi, ampak gorijo strasti sebičnežev, ki razdvajajo revne in bogate in kjer gorijo strasti strankarstva, ki nam tolikokrat ne dajo videti slovenske skupnosti.
Čuvati moramo na to slovensko skupnost po svojih vaseh, nositi moramo v sebi ponosno misel Slovenstva in s to ponosno miseljo pa služiti državi, ki nam je dala da smo kot Slovenci oživeli in postali gospodarji svoje usode.
Torej naši očetje Slovenci, tisoč let niso imeli svoje države in sami je nebi bili nigdar dosegli. Ali z brati Hrvati in Srbi smo si jo ustvarili. In to naše bratstvo nam mora biti porok, da si jo bomo ohranili.
Pred kakimi 15—20 leti so še Nemci trdno upali, da nas bodo še spravili pod svojo oblast. Danes si tega ne upajo več. Kajti, danes bi ne najšli več onih krotkih podložnikov iz avstrijskih časov, ki bi jih za kratek čas vsako leto nekaj tisoč pogostili ali pa potujčili, ampak bi našli zaveden slovenski narod, nad katerim bi si zobe polomili.
In to spoznati je naša dolžnost, ker le s takim spoznanjem bomo trdno sklenili svojo Jugoslovensko skupnost in jo kronali z zvestobo in delom za kralja in domovino. Kjerkoli in kadarkoli nas pokliče.
Na pomoč!
4
N O V I N E
11. februara 1940.
Verona Hozjan a la Valaziere, Creuse. Prečastiti g. urednik! Hvaljen Jezuš ino Marija. Po dugom odlajšanji se vendar odločim, da Vam napišem par vrstic iz naše tüjine. Pozdravlam Vas z Blaženov Devicov Marijov, naj Vam pomaga pri vsakoj potrebi ino Vas varje vsega hüdoga, naj Vas ohrani še duga leta, da bi nam mogli vrejüvati naše krščan-
ske liste, ki so mi veliko veselje, čeravno je dobim malo kesnej kak prle. Vaši listi so mi spomin na domači kraj. Pozdrave pošilam celoj črensovskoj fari i rojstnoj vesi Trnje i vsem prijatelicam. Vse najbolše tüdi želem č. g. Camplini. Z menov Vam tüdi pošilajo pozdrave: Hozjan Ana, Kustec Ana iz Trnja, Hozjan Marija iz Hotize. Ostanite zBogom.
Ne pozabimo v zimi na gladne ptice pevke.
„Mrzel veter tebe žene drobna ptičica od nas, ki znad jablane zelene si nam pela v kratek čas.“
Zemljo je pokrila bela zimska odeja. Sneg pokriva naša polja in gozdove. Naši domovi so tihi in mrzla sapa se sprehaja okrog voglov. V kletih imamo hrano, v drvarnicah drva, v peči prasketa ogenj in ogreva naša stanovanja. Cela družina se stiska okrog domače peči in v sobi opravlja zimska dela; češejo perje, lupijo tikvino seme. luščijo koruzo, pletejo košare, čistijo brezove veje in vežejo iz njih metle. Eden izmed članov družine pa bere knjigo ali časopis na glas in tako so vsi deležni dela in novic v topli in prijetni domači hišici. Gospodar in gospodinja opravita najnujnejše posle okrog živine čimprej in se ponovno podata k ostali družini, kjer v lepi ljubezni preživljajo zimske večere ob medsebojnem obisku sosedov. Vse je na toplem, še siromaki ki romajo od hiše do hiše in prosijo milodare, so gostoljubno sprejeti. Toda ne smemo pozabiti na mnogoštevilne ptice pevke, ki so ostale zunaj v naravi in gladujejo in zmrzujejo tembolj, čimbolj zapade sneg. Selijo se iz gozdov, njiv in travnikov ter sadnih vrtov (škegnjev) v okolico vasi in gospodarskih poslopij, da dobijo kako drobtino hrane od raznih odpadkov in ostankov. Ko gospodinja krmi domačo perjad, po navadi odganja ptice, da nebi pozobale zrnja domači perjadi.
Drevesne žuželke, ki so glavna hrana pticam pevkam, so se vsled mraza skrile globoko pod skorje dreves in jih zimsko sonce, ki tu pa tam pokuka iza oblakov, ne vzdrami iz dremavice. Tako so ptice pevke primorane zapuščati naše gozdove in loge ter se seliti v kraje, kjer ni toliko mraza in snega, da za silo prežive zimske mesece. Ščinkavščki, kosi, soje in deteljni ter mali kralički in škrjančki z nenasitnimi vrabčki, kako trpijo te krilate živalice, ti živahni pevčki in veselo letajoči piloti, glad in mraz? Nikar ne pozabimo nanje. Nasujmo v okolici hiš hrano, zrnje in tikvina ter sončnicina semena zanje ali pa na deske in na papir po škednjih in povsod kjer imamo sadno ali drugo drevje, da ne bodo gladovali. Napravimo jim utice, da ne zapade sneg na semena in na zrnje. Veliko dobrega napravimo stem
našemu sadnemu in gozdnemu
drevju, kajti tako te koristne ptice ostanejo prinas in ob prvem jugu, ki bo koncem februarja zavel izza južnih bregov tam od toplega morja in budil žuželke iz zimskega spanja ter topil sneg in razpuščal zamrznjeno zemljo, bodo ptice pevke pobirale ličinke, gosenice, žuželke in ostali mrčes izza skorij dreves, ter tako uničevale vse, kar mori naša sadna in gozdna drevesa. Po mestih in večjih krajih so celo društva, ki čez zimo skrbijo za ptice pevke in jih hranijo. Kako bi bilo pusto spomladi v lepem logu, na travniku ki je ves v cvetju, v sadnem vrtu, ki je ves radosten, obložen s prvimi znaki in zamečki sadja, ako ne bi bilo teh nežnih krilatcev-pevcev, ki se radujejo lepega sončnega jutra in svežega pomladanskega dneva letaje od veje do veje in prepevaje vesele, nam nerazumljive pesmi. In mestni nasadi-parki, kako bi bili pusti ako nam nebi žgoleli pevci ter smehljaje žvrvgoleli po vejah. In naši travniki, njive in logi, kdo jih spomladi razveseljuje, ako ne škrjančkov glas, ki se dviga proti nebu in toži ter prosi Boga, da odvrne od nas mnogo gorja, ki nam preti od raznih neviht in drugih ujm. Kako lepo, naravnost divno je, ko v lepem jutru na vsezgodaj orač pluži in poganja ter orje svežo brazdo, ki diši tako lepo po sveži spomladanski zemlji ter mu škrjanček žgoli v veselo sončno jutro, pastiričica pa pobira za njim iz orane zemlje škodljive črve in ličinke.
Ne pozabimo pa tudi na ostale ptičke, ki jih je nebroj in so nam vse koristne. Vse zbirajo ličinke, ki so škodljive za naše setve. Koliko gosenic bi bilo, ako jih nebi ptičke pozobalo še prej, predno se prikažejo, ki jih pa one najdejo v najbolj skritih zarezah in votlinah ter v skorjah dreves.	Rous Štefan.
Pošta.
Sukič Ana, La Bessyre de St. Saturnin. Sprejeli din 56.25. Červek Geza, Chauvillers. Sprejeli din 125. S toga 100 din na lansko leto, ovo na novo. Kalendar poslali. Kozel Marija, Cierges par Mountfacon. Domači plačali 25 din letošnje naročnine. — Ferko Marta, á Cheminot. Sprejeli din 93.75. Ozvatič Štefan, ferme du Cavumont. Sprejeti din 62. 50.
PENEZ
London 1 fünt                173—217 Din Pariz 100 frankov            98—123 Newyork 100 dol        4424—5520 Nemška marka          14·70—14·90
Vsem, ki so bili lansko leto v Nemčiji!
Vsem sezoncem, ki ste bili v pretekli sezoni v Nemčiji in imate težave z denarnimi pošijkami v domovino, podpisana Zveza poljedelskih delavcev sporoča sledeče: Podpisana Zveza je prejela dopis od Narodne banke in od strani bivšega Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, da so težave pri denarnih pošiljkah največkrat radi tega, ker naši ljudje niso dali pravilnih atresov komur naj bo denar odposlan. Drugi zopet niso držali kontraktov ampak so menjali službe na lastno roko in se vdinjali v tovarne. Nemška oblast pa ne dovoljuje sezonskim delavcem zaposlitev v tovarnah. Tisti torej, ki so pustili gospodarje s katerimi so imeli kontrakt ter odšli na delo v tovarne nikakor ne morejo dobiti dovoljenja za odpošiljatev svojega zaslužka v domovino. Oni delavci pa, ki radi slabih naslovov, in teh je večina, ne morejo pravočasno prejeti denarja, naj se zglasijo ako se še niso, pri podpisani Zvezi poljedelskih delavcev ako so naši člani in bomo zanje vse storili,
da dobe svoj zaslužek domov. Za nečlane pa nikakor ne moremo posredovati, ker bi bilo krivično, da bi užival dotični, ki ne plačuje članarine iste ugodnosti, kakor dotični, ki je reden član in redno plačuje članarino, ki je itak tako malenkostna vsaj znaša na leto komaj 12 dinarjev. Nihče ne more reči izmed Vas, ki je bil na sezonskem delu, da nima denarja. Vsi ste lepo zaslužili. Prosimo torej, da si vzamete vsi, ki imate težave z denarnimi pošiljkami naše zgorajšnje obvestilo k srcu in se v bodoče točno ravnate po našem zgorajšnjem navodilu t. j. da naslove pišete točno in sicer ime, priimek, vas, hišno številko, občino, pošto, okraj in ime države. Kontraktov tudi v bodoče lahkomiselno ne prelomite, ampak ostanite pogodbi zvesti in ne silite v tovarne ker je zelo težko izposlovati dovoljenje za vse, ki pretrgajo kontrakt in se vdinjajo v tovarne.
Iz pisarne
Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti.
Pisma našim dečkom.
1. Greh.
Greh je vzrok vsega zla na svetu. To nas jasno uči vera, toda na to prav radi pozabimo. Živimo, kot da greha sploh ne bi bilo, ali pa Vsaj sploh ne bi bil zlo.
Zato, dragi dečki, dovolite danes par besed o grehu. Kdor ve, kaj je greh, ta potem tudi ve, zakaj moramo krepostno živeti i se marsičemu ugodnemu odreči. Potem boste tudi vi vedeli, zakaj vas navajam na dobro pot v teh pismih.
Dragi dečki!
Ste videli bedno mater s kopico lačnih otrok i ona jim nima dati krüha?
Ste videli milijone tistih, ki od bede ne morejo živeti ne vmreti?
Ste videli umirajočega na smrtni postelji, kako je trepetal pred prihajajočo smrtjo?
Ste slišali grmenje topov in regljanje smrtnonosnih strojnic?
Ste videli padati na bojišču tisoče in tisoče mladih ljudi?
Ste slišali njihov obupni krik?
In ali ste videli in slišali še mnogo, mnogo drugega tako groznega?
Dragi dečki, vse to gorje je prinesel greh.
Menjajo se narodi v zgodovini človeštva. Vstajajo in padajo razni vodilni možje. Toda noben izmed njih do zdaj še ni prinesel na zemljo popolne sreče, noben še ni prinesel dobe, ki bi bila brez greha.
Kaj je torej greh?
Greh in nič drugega, kakor popolnoma prostovoljna nepokor-ščina do Boga. Človek v svoji ošabnosti zakliče Bogu: „Ne bom ti služil; ne bom izpolnjeval tvojih zapovedi!“ To reče Bogu oni človek, ki je prazen nič.
To sta storila Adam in Eva, to je storil Judež in to delamo z grehom mi vsi.
Vsak najmanši greh je že taka nepokorščina do Boga, da si zaslužimo najhujšo kazen. Kaj bi bilo, če ne bi bil Bog tako usmiljen? Kje bi sedaj bili mi?
Toda Bog se nas je usmilil in poslal na svet svojega Sina, da je zadostil za naše grehe. Neskončna božja ljubezen! Ali veš, kako so Kristusa bičali, kako so ga zasramovali; kako je nesel ves potrt pretežki križ na goro; kako so ga pribili na križ, oh na ta strašni križ kako votlo so bobneli udarci kladiv; kako je končno umrl na križu Sin božji — Bog, in ali veš, kako je tretji dan zmagoslavno vstal in premagal večno smrt?
Vse to je storil On, ki je Bog, za nas grešne ljudi, da bi nas rešil večnega pekla.
Kako nas Bog vse večne čase neskončno ljubi! Za naše udarce, pljunke in zasramovanja nam vrača le ljubezen.
Dragi dečki, zamislite se v te resnice! Mislite na greh, kako strašna žalitev je to! Zavedajte se, da je tudi mlad človek nujno dolžan krepostno živeti in izogibati se vsega, kar ga vodi v grešno pot. Drugače je vse naše katolištvo prazna pena in nasprotniki potem upravičeno kažejo na nas, češ da smo samo v besedah katoliški.        (Dalje.)
Službena naznanila
Kr. banska uprava dravske banovine.
Odredba
o organiziranem zatiranju SanJosejevega kaparja.
b) Občinska oblastva morajo gledati na to, da izvršujejo imetniki zemljišč dolžnosti po tem zakonu pravočasno in po predpisih (§ 9).
c) Če kakšen imetnik zemljišča ne bi izvršil predpisanih zatiralnih ukrepov ali ne bi dal na razpolago delavne moči, ki jo po zakonu mara dati, se to delo izvrši na stroške imetnika zemljišča in se ti stroški izterjajo (§ 9).
d) V splošnem zadevajo stroški za zatiranje rastlinskih škodljivcev imetnike zemljišč. Stroške za organizacijo skupne in obče zatiralne akcije, kolikor jih ne bi takoj zmogli imetniki sami, mora založiti občinski kmetijski sklad, če pa ta ne zadošča, se založijo iz banovinskih sredstev. Založeni stroški se porazdele na imetnike zemljišč sorazmerno s površino njih zemljišča, na katerem se je opravila zatiralna akcija ali pa po številu ali vrednosti zaščitenih objektov in se izterjajo (§ 17).
Po San-Josejevem kaparju so ogrožena območja mestnoga poglavarstva v Mariboru in srezov Marikor l. br., Ljutomer, Murska Sobota, Lendava in vzhodno od Drave ležečega dela sreza Ptuj.
Da se zatre ta nevarni kapar, so v teh ogroženih krajih potrebne skupne in obče zatiralne akcije. Zato na osnovi § 12. in § 14. točk 1, in 2. navedenega zakona v sporazumo z državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani odrejam za vsa navedena ogrožena območja tele zatiralne ukrepe:
1. Vsi sadovnjaki in sadne drevesnice se postavljajo pod stalno fitopatološko nadzorstvo. V ta namen se osnujejo s l. 1940. tri začasne terenske fitopatološke postaje s sedeži v Mariboru, Ljutomeru in v M. Soboti. Nadaljnje odredbe glede teh postaj se izdajo naknadno.
2. Pri delu v točki 1. navedenih postaj sodelujejo sreski kmetijski referenti, sreski kmetijski odbori, občinska oblastva, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, kmečka zveza ter banovinski kmetijski zavodi na ogroženem območju. Njih sodelovanje organizirajo navedene postaje po navodilih kr. banske uprave.
3. V zimskih mesecih 1939-40. se sistematično pregledajo vsi sadovnjaki
in sadne drevesnice, prirejajo se predavanja in krajši tečaji o zatiranju SanJosejevega kaparja in o oskrbovanju sadnega drevja in sicer po načrtih, ki jih izdelajo v točki 1. navedene postaje in jih odobri kraljevska banska uprava.
4. Vsak imetnik kakršnegakoli nasada sadnega drevja mora v letu 1940. predno drevje odžene, vsa sadna drevesa od vrha do tal temeljito poškropiti z zatiralnimi karbolineji in sicer s 7 % neodendrinom ali z 12 % mixdrinom ozir. arborinom. Za škropljenje breskev se uporabi polovična navedena gostota karbolinejev.               (Dalje.)
ZALAR MARIJA:
SVEČNICA V SLOVENSKI KRAJINI.
Eno svečico sem kupil, dal jo Mojčici v spomin,
Mojca svečko bo imela, dal jo je županov sin.
Pred Marijin kip jo nesla, svečko dala Bogu v dar, da krasila, bo svetila, svete Matere oltar.
Lučka Bogu bo gorela, ko bo v cerkvi zvon zapel, ko bo fantič šel na vojsko, od domačih slovo vzel.
Mojca v kamrici jokala, brala bo v Novinah glas, pet jih padlo je iz fare, ki so v vojsko šli od nas.
Pa bo v solzah teh zaspala, kaj so sanje sama laž?
Gledala je v sanjah vojsko, v strelskem jarku stal je Blaž.
Blaž županov sredi ognja, se vojskuje kot junak, veren fant, zvest domovini, kdo bi njemu bil enak?
Vsa preplašena je vstala:
„Kaj je s tabo, fantič moj? Svečko v cerkvi bom prižgala, morda v borbi boš nocoj.
Sveta Mati doli gleda, svečka žegnana brli,
Mojca moli, Mojca prosi,
Mojca joče in drhti.
Mati božja pa je dobra, usmiljeno ima srce, kar jo prosiš, kar zamoliš,
Sinu Jezusu pove.
Z upanjem srce napolni, sanje niso bile laž, pisal je, da pride kmalu, vrne se županov Blaž.
Svečka žegnana gorela, je čez eno leto spet,
Blaž in Mojca sta se vzela, ko se je pomiril svet.
Eno lepo svečo kupil, k Svečnici je naš soldat, kar pred letom je obljubil, hoče verno spolnjevati.
Lučka, lučica prižgana, mala ali velika, jo v nebesih gori vidi, sveta, božja Mamika
Plamen bode njen omilil Bogu Kristusu srce,
Po Mariji bo uslišal, in izpolnil nam želje.
CENE
Cene živine i kmet. pridelkov.
V Ptuji dne 31. januara: voli I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 5.50 din, telice I. vrste 4.60, II. vrste 4, III. vrste 3.75 din, krave I. vrste 3.75, II. vrste 3, III. vrste 2.75 din, debele svinje 8.50, pol debele svinje 7.75 din, za 1 kg. žive teže. Govensko meso I. vrste prednji tao 9, zadnji tao 11, II. vrste prednji tao 7, zadnji tao 9 din, svinsko 13—16 din, svinska mast 22 din, čisti med 16—20 din, govenske sirove kože 13 din, teleče sirove kože 16—18, svinske sirove kože 10—11 din, za 1 kg. — Pšenica 200 din, ječmen 200, žito 175, oves 200. kukorca 175, graj 600, krumpiš 100—125,seno 100—125, slama 35 do 45, jaboka I. vrste 500, II. 400, pšenična mela 375—400, kukorčna mela 275, ajdinska mela 400 din za 100 kg. Belice 1.50 din za komad, mleko 1.50 do 2 din za liter, zmočaj 24 din za kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikaj 3—4.50, finejše sortirano vino 4.75 do 7 din za liter.
Na prodaj
imam ali zamenjam za zrnje okoli 22 polovnjakov pristnega belega vina, letnik 1938 in 1939, okoli 25 polovnjakov jabolčnika, 16 polovnjakov vinskih in jabolčnih tropin,
10 polovnjakov sliv za žganje, to vse lastni pridelek. - Cena in pogoji po dogovoru. Vprašati v trgovini
F. Korošec, G. Radgona.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo.
Za tiskarno Balkanji Ernest, Lendava.
Izdajatelj in urednik Klekl Jožef, župnik v pok.