POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSTNO	CEK.	RAČUN	ST.	10.860
OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«. SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKB BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANB CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA STEV. DIN J.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SB	NB	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SB	NB	VRAČAJO.	//
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TBR NAJVA2NBJSB VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LIUBLJANA,
// PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON S5-25 H
XXI. LETNIK.
V LJUBLJANI. 1. JANUARJA 19B8.
ŠTEV. 1
m
Z zaupanjem v lastno moč v novo leto!
Zaključujemo zopet eno leto. Poslovnemu človeku se zdi, da je ta doba mnogo prehitro potekla, dasi je živel ob brigi in stremljenju polnem delu ves čas, ko smo pred letom dni vstopali v novo leto tja do zadnjega dne v letu. In ko pregleda to razdobje lahko	presoja o svojem uspehu,
ki žal slehernemu izmed nas ni	izpolnil vse upe in nade,
katere smo gojili ob lanskoletnih	novoletnih voščilih. Vendar radi tega ni potrebno, da bi	klonili in obupavali. Ker
nismo uspeli v svojih naporih tako kot bi želeli, zato je naša dolžnost, da povečamo voljo in z zavestjo svoje sposobnosti podkrepimo svoje delo. Nikdar ni bilo težje započeti in izvesti samostojno delo z izgledom na uspeh, kakor je to dandanes. Naša odvisnost je žal le preveč vezana na druge činjenice, ki danes gospodarsko vežejo slehernega poslovnega človeka in katere činjenice imajo leglo svoje samopašnosti v tujem kapitalu, ki on^mogočuje prosto gibanje in uspešen napredek tudi našemu malemu rokodelskemu mojstru. Ne preostaja nam ničesar druzega, kot da to borbo sprejmemo in se borimo. Čeravno je težka ta borba, toda kdor se bori ta tudi zmaga!
A obrtnikova borba, ta zahteva moderno orožje. Za nami so časi, ko so naši predniki uživali blagostanje svoje rokodelske sposobnosti. Zato se ne smemo opirati na to, kako se je takrat poslovalo. Sedanja doba tehnike zahteva drugačno znanje in sposobnost. Danes je dejstvo ono, kar si še pred leti nismo mogli niti misliti. Kdo je mogel trditi, da je mogoče preleteti Ocean? Pa vendar je to	uspelo	pogumnemu letalcu, zato ker je hotel,	poizkusil in tudi izvedel.
Gotovo	pa	ne	bi	dosegel tega, ako bi poslušal svoje	stare učitelje. Zato mora
tudi obrtnik iti preko vseh zaprek in ovir. Prav ničesar se ne sme plašiti v svojemu napredku. Ako malo ostane in počije, radi tega ne sme obstati, le z novimi silami mora iti naprej!
Naprej, je geslo sedanjosti! Naprej mora iti tudi obrtnik i kot posameznik i kot celota! Naj nas ne plašijo ovire in težave. Krepi naj nas vera v svojo spo-
sobnost, jača naj nas stanovska složnost! Ne zanašajmo se na druge! Obljub je poln današnji svet in vara se tisti, ki jim naseda. Naš uspeh je v nas samih! Mi sami smo gospodarji položaja, v nas obrtnikih je usoda našega blagostanja! In ker se tega zavedajo protivniki našega napredka in uspeha, zato nas umetno razdvajajo. Nič ni lažje, kot gospodariti nad onimi, ki so razdvojeni! Malenkostne dobrine se od časa do časa nekako milostno podeljujejo, samo da se nam zapro usta in v tem že pozabljamo, da je bila to edina dolžnost in naša pravica.
Ko vstopamo v novo leto je prav, da si priznamo tudi svojo krivdo v našem nepovoljnem uspehu ravno na dejstvu, da smo žal obrtniki še vedno le preveč orodje drugega. Kljub tolikim izkustvom kaj radi zaupamo varljivim besedam novih prerokov iz naših vrst, ki postavljajo na glavo ono, kar so sami do nedavnega vršili, delali in hoteli, le s to razliko, da so danes vpletli del naših stanovskih tovarišev v dnevno strankarsko politiko. Na tej podlagi ne bo uspeha in propasti je zapisano vse, kjer se v stanovskih vrstah vodi borba po politično strankarskem prestižu. Obrtniški stan si ne bo pridobil nobenih pravic pri strankarsko političnih akcijah. Tudi smo že tolikokrat po* vdarjali, da so naše delo in vsi napori usmerjeni v korist celokupnega stanu, ki ga ne smemo preobraziti v političnega avantgardista, temveč prepuščati demokratično in svobodno slehernemu njegovo svetovno naziranje. Kljub temu smo pa vsi brez izjeme prizadeti po enakih obveznostih, bremenih in težavah. In le na politično nevtralni poti moremo uspešno sodelovati in brez najmanjšega prezira do drugih naziranj tudi plodonosno koristiti svojemu stanu. Ta dejstva nam morajo biti sveta pri vsaki stanovski organizaciji. Kdor se tega ne zaveda, je bolje, da svoje delo prenese tja, kjer je za to mesto, v interesu obrtništva pa naj opusti razdiranje vrst v času, ko moramo biti vsi brez razlike prav trdno in složno povezani med seboj.
Z nadami, da bodoče leto prinese med nas obrtnike prepotrebno složnost ter privede slehernega našega tovariša v organizirane vrste in preko njih veliko več uspeha na gospodarskem in strokovnem polju, želim vsem stanov* skim tovarišem, prijateljem in cenj. naročnikom: »Srečno in zdravo Novo leto 1938!«	JOSIP	REBEK
ENGELBERT FRANCHETTI:
Spomini
Duh, ki pokoja ne pozna, nevidna moč snujoča, ta giba naših rok velja; iz njega sila nam velja, življenje stvarajoče.
Engelbert Gangl. Neštetokrat se spominjam nazaj na pretekle dni, na dni, ko smo se borili z vsem idealizmom za obstoj od nas ustanovljenih organizacij in za dobrobit slovenskega obrtništva, ki je bilo brez zadostnega števila po žrtvovalnih voditeljev in vedno v težki borbi za svoj obstanek. Videl sem. da je cela šuma obrtnikov s hrepenenjem pričakovala malo peščico svojih voditeljev, da jim na zborovanjih in zadružnih občnih zborih nesebično in odkrito poročajo o težkih in nevzdržnih časih, v katerih žive in da jim svetujejo kako najti pota in pomoči za dosego obrtniških pravic in spremembo bednega položaja. Videl sem pa tudi med njimi dosti obrtnikov, ki niso imeli smisel za svojo lastno organizacijo, in jim je bila vsaka dobra in lepa beseda humbug in brezplodno govoričenje. Sovražili so vse obrtniške organizacije, zlasti če jih je bilo treba podpreti z vsako letnim prispevkom. Naleteli smo pogosto na lepa skupna razumevanja o bodočem delu za korist obrtnega stanu, naleteli smo pa tudi na obrtnike, ki so nam z dvignjeno gorjačo žugali in treba se je bilo, kakor po domače pravimo, po francosko posloviti, če smo hoteli odnesti celo kožo. Težko je bilo vztrajati in imeti je bilo treba nezlomljivo energijo in resno voljo do nadaljnega dela v blagor celokupnega
obrtništva. Ni pa bilo čuda, da so posamezni obrtniki nastopali s takim nezadovoljstvom in surovostjo. V tistih časih sc je težko dosegla kaka ugodnost ali vsaj pravična rešitev kake prošnje. Oblasti takrat niso bile obrtniškim zahtevam posebno naklonjene in treba je bilo prosjačili in dregati in letati od enega referenta do drugega, pa vsak je imel svoj izgovor, če ni hotel kričečim razmeram pomagati ali ugoditi. Umevno je, da so bile razmere kričeče in žalostne saj nismo imeli prilike, da bi se v kakem javnem časopisu pritožili. Svojega lastnega tiska pa nismo imeli. Da, kakor beremo v brošuri slavnostnega zborovanja bivše »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug« z dne 30. junija 1913 je zveza začela izdajati svoje glasilo »Slovenski obrtnik« ki je po 13. številki moralo vsled pomanjkanja denarnih sredstev in nezadostnega števila naročnikov prenehati izhajati. Žalostno! Najboljši branik vsaki dobri organizaciji je bilo, je, in bo lastno glasilo. Tudi »Obrtni Vestnik« ki letos ob koncu leta dovršuje dvajseto leto svojega rednega izhajanja je močno in odločno orožje proti vsem onim, ki jim razvoj obrtne organizacije ne ugaja, pri tem so pa sami prav malo ali pa nič stanovsko zavedni. Ce premišljujemo razvoj obrtništva in njega organizacije v zadnjih dvajsetih letih, se bomo prepričali, da je ustanavljanje, vzdrževanje in utr-janje jako težavno in da isto jako počasi napreduje. Počasi in (polagoma se vrši razvoj v tej smeri, in počasi vstopajo naši obrtniki v javno življenje z besedo in črko. Izraziti obrtniški stan je važna sestavina meščanskega stanu, in je stoprav na poti da doseže danes lažje in ugodnejše pogoje kakor prejšne čase, kajti smotre -nejše urejeno strokovno šolstvo, boljše ure jene vajeniške razmere in dokaj čvrstp razvito obrtniško denarništvo zadobiva temelj na naših tleh in zaupanje obrtnikov
bo raslo od dne do dne. Vse to že zdavnaj imajo naši severni bratje in tovariši in s ponosom lahko zrejo na svojo staro-slavno zgodovino, svojo znamenito preteklost, svoje velike tradicije, ki jim tvorijo trdne vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Za dosego vsega tega je treba imeti in ohraniti naše glasilo »Obrtni Vestnik« in vsak posamezen obrtnik je moralično dolžan, da ga podpira s svojo naročnino in da mu poroča o raznih obrtnih zadevah.
Ko se danes ob dvajsetletnici spominjamo nazaj na leta, ki so minila, je bilo pač potrebno dotakniti se vseh teh okol-nosti, ki so ovirale in še ovirajo naglejši napredek v obrtni organizaciji v naši banovini. Potrebni in koristni so spomini nazaj zategadelj, da pride našim obrtnikom in tovarišem zavest, da je bilo začeto delo pred dvajsetimi leti v resnici pod neugodnimi časi in razmerami. Ce se ta razmere pozna, potem je počasno napredovanje umljivo, hkratu pa more tako premišlje-
vanje odgnati malodušnost in obup iz src onih, ki bi spričo danih razmer začeli omahovati ter se brez upanja v srcu mogli v bodoče odtegniti težkemu, toda potrebnemu delu za povzdigo in napredek našega obrtniškega stanu. Tako pa nas bo izpolnilo novo upanje in nov pogum bode vžgan v naših srcih za nadaljno čvrsto delo
v	blagor obrtništva in sigurnega obstoja »Obrtnega Vestnika«.
Zaključujem z besedami pisatelja in pesnika gospoda Engelberta Gangla ki pravi:
Na svojih nogah moško stoj, najtežje je živeti!
Obupa je grenak napoj, in zmane te življenja boj, kdor nehal bi hoteti!
Sinovi naše zemlje vi, in v vaših rok plodovi! — zaupno gledajo oči: iz dela so uspeh rodi, iz njega lepši dnevi!
ZADRAVEC JAKOB:
Moji spomini
Daljše časovne dobe življenja, — obletnice —, obhaja človek kaj rad s posebnim slavjem. Ob takih pri- * likah dela neke vrste obračun o svojem delovanju. Spominja se veselih, a tudi neprijetnih dni svojega često trudapolne-ga dela in uživa prijetno zadovoljstvo, ako je bil njegov trud v enem ali v drugem oziru splošnosti v korist.
Tako čustvo zadovoljstva navdaja tudi člane konzorcija Obrtnega vestnika, njegove naročnike in čitatelje ob jubileju dvajsetletnega izdajanja tega lista.
Možje obrtniki, ki so ga ustanovili in
vsi oni, ki so ga ne kloneč pod delom in raznimi težkimi ovirami složno vodili skozi njegovo dvajsetletno dobo, so si iztekli prav posebne zasluge. Da bi njihov trud ne bil pozabljen, da bi se ohranil zaslužen in časten spomin, se je odločilo sedanje vodstvo izdati današnjo slavnostno številko slovenskega obrtniškega vademekuma, ki naj priča o stanovski zavednosti, o požrtvovalnosti in delavnosti njihovih izdajateljev, o vztrajnem delu našega celokupnega organiziranega pokreta, v spomin na one, ki jih ni več med nami in v bodrilo našim potomcem, da okrepijo in ohranijo pridobljene stanovske vrline svojih prednikov.
Pridružujoč se častitkam tisočerih, ki se veselijo nad jubilejem svojega najstarejšega slovenskega stanovskega glasila, si dovoljujem na pobudo g. urednika prispevati nekoliko vrstic o zgodovini gibanja
&
slovensko-štajerskega obrtništva, ki je bilo že od nekdaj združeno z nacionalnim in stanovskim delom svojih tovarišev na ozemlju bivše Kranjske.
Okrog leta 1887. se je, na osnovi avstrijskega obrtnega zakona iz leta 1883, začelo prvo gibanje obrtništva na takratnem Spodnjem Štajerskem s ciljem, da se usta-
Zora 29. oktobra 1918 pa je našo Zvezo našla v novi osvobojeni Domovini, v svobodi, čije cilj je bil njeno mnogoletno stremljenje in delovanje.
Po reorganizaciji zadrug in društev, — izvršeni v smislu sklepov ormoškega obrtniškega shoda izza leta 1920, po spojitvi naših članic v območju Zbornice za trgo-
Predolgo bi bilo spuščati se v podrobnosti, zato končam.
O delu naših organizacij po likvidaciji »Zveze« naj piše spretnejše pero. Meni pa naj bo ob bližajoči se dovršitvi četrtega desetletja, svojega nacionalno-gospodarskega javnega delovanja dovoljeno, da izrazim iskreno željo, naj bi ti spomini osve-
PRVI SLOVENSKI OBRTNI SHOD V CELJU, LETA 1907.
nove strokovne in skupne obrtne zadruge, j Večina teh zadrug, med temi tudi središka, je nastala v letih 1889 in 1890 po okrožjih, ki jih je predpisala takratna politična oblast in po vzorcu, ki nam ga je pre-zentiral zakonodajalec. Po dolgem brezpravnem položaju obrtništva, po dolgi dobi pomanjkanja vsakršnega vpliva in kontrole obrtnih organizacij tako nad vzgojo naraščaja kakor nad drugimi svojimi interesi, je bil ta pokret vsaj nekak, čeprav nezadosten prehod k izvedbi splošne in enotne obrtne organizacije.
Da so bila okrožja zadrug razdeljena v smislu teženj nemško-nacionalne večine, ni treba posebej povdarjati. Mesta in »nemški« trgi, naj so bili še tako majhni, so z rekimi izjemami tvorili okrožja zase, podeželje pa je, bilo zopet podeljeno tako, da so gotove postojanke z večjim nemškim vplivom odločevale nad slovensko, umetno potlačeno manjšino.
Z narodnostnim gibanjem, ki so ga proti koncu preteklega stoletja na Štajerskem razvili slovenski intelektualci, se je nekako sporedno začelo tudi čistiti med obrtništvom s ciljem, da narodno zavedno obrtništvo zavzame, kjer je to mogoče, svoje organizacije. Roko v roki z organizatorjem kranjskih zadrug g. Franchettijem smo ob neumornem prizadevanju nekaterih štajerskih obrtnih voditeljev, — predvsem blagopokojnega Ivana Rebeka, — že v prvem desetletju tekočega stoletja našteli okrog 20 zadrug s slovenskim odborom in predsednikom, mnogo teh, med temi središko, (1898) s slovenskimi pravili in slovenskim uradovanjem.
Mladostna ambicijoznost slovenskega obrtništva je dala povod, da smo v letu 1907 priredili prvi slovenski obrtniški tabor v Celju. Naši takratni politični voditelji, med njimi g. Dr. Vekoslav Kukovec, sedaj minister v pokoju in odvetnik v Mariboru, so imeli za naša stremljenja resno zanimanje. Naš glas po osvoboditvi je v slovenskem življu močno odjeknil in z velikim navdušenjem se je po ostri graji postopka nemškega »Verbanda« sprejela inicijativa središke skupne obrtne zadruge (sklep od 8. 10. 1899) po ustanovitvi »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug« s sedežem v Celju, ki je imelo že v takratni dobi dovolj močno in nacionalno zaledje. Mnogo borb je bilo potrebno, da nam je štajersko namestništvo slovenska pravila potrdilo; vztrajno se je namreč namestništvo branilo naše zahteve, da Zvezi prizna karakter deželne zveze. Konečno smo Zvezo ustanovili. Nje nprvi predsednik je bil blagopokojni g. Ivan Rebek, njen tajnik pa istotako že preminuli g. Zupanc iz Laškega. Razen omenjenih dveh, krije žal hladna gruda še nekaj drugih vrlih sodelavcev.
Ze ob ustanovitvi je k Zvezi pristopilo okrog 20 zadrug, pod vplivom takratnih razmer pa jih je kmalu nekaj izstopilo, saj so Nemoi z vso silo in z vsemi sredstvi, ki so jim bila v dovoljni meri na razpolago, razsajali proti »Windischen Verband«.
Vse to pa navdušenja naših značajnih obrtniških voditeljev ni motilo. Kot skala so trdno stali in zastopali nacionalne in stanovske interese svojih članic, računajoč s tem, da pride za odpadnike dan pravičnega plačila. Zveza ni samo pridno pri rejala shode, ampak je tudi intervenirala ob konstituaciji svojih članic. Borila se je za vsako mesto. Vodila je borbo, da dobi svoje zastopstvo v graški trgovski in obrt ni zbornici in v državnem obrtnem svetu na Dunaju. Vodila je račun o nadaljevalnem šolstvu. Ustanovila je odnosno sodelo vala pri ustanovitvi Obrtno kreditnih za drug na Slov. Štajerskem. Pripravljala se je na razstavo, ki je pa žal radi izbruha svetovne vojne izostala. Razmere med svetovno vojno so ustavil# tudi njeno delovanje.
vino, obrt in industrijo v Ljubljani je imela tudi naša Zveza, ki je prinesla svoj sedež iz Celja v Maribor, pod vodstvom g. Bureša in z neumornim sodelovanjem g. Založnika, dovolj hvaležnega posla. Še le po ustanovitvi okrožnih odborov (1931) je njeno poslovanje, — ki je bilo prežeto nacionalno stanovske zavesti in ki je izhajalo iz globine pošteno in nesebično čutečih obrtniških src, — žal prenehalo.
Naj bodo Zvezi v spomin zapisane sledeče prelepe besede pokojnega slovenskega odličnika: Doživela je veseli preporod svojega naroda, dočakala dneve obrtniške svobode in samostojnosti!
žili sliko obrtniškega gibanja izza težkih davnih dni in naj bi služili nam in našim, potomcem za vzgled odločnosti, borbenosti in idealizma za nesebično gospodarsko vstvarjanje združeno v borbi čistega nacionalizma.
Iskreno želim, naj bi ti spomini osvežili sliko obrtniškega gibanja izza težkih davnih dni in naj bi služili nam in našim potomcem za vzgled odločnosti, borbenosti in idealizma za nesebično gospodarsko ustvarjanje združeno v borbi čistega nacionalizma.
Konzorciju, uredništvu, naročnikom Obrtnega vestnika pa k častnemu jubileju iskreno čestitam.
Malo spomina
Dr. RUD. MARN:
Ob jubileju dvajsetletnice »Obrtnega Vestnika« je prav in tudi zanimivo, če oživimo spomine na čase, predno je pričel izhajati »Obrtni vestnik«.
Meni, ki sem kot jurist že leta 1897 vstopil v takratno Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani, so bile razmere obrtnega stanu na bivšem Kranjskem tako v pogledu organizacije, stanovske zavednosti in razvoja prav dobro znane, saj sem v tej službi vsak dan prišel v dotiko s tozadevnimi vprašanji.
Obrtništvo je bilo takrat res že organizirano v stanovskih prisilnih zadrugah po starem obrtnem redu, ker je vlada to organizacijo takorekoč sama izvedla po posebnem obrtnem inštruktorju, ki je bil edino za to postavljen državni uslužbenec z višjo izobrazbo in ki je moral nadzirati vsako posamezno zadrugo, se udeleževati občnih zborov itd. Priznati moram, da je
bila ustanova obrtnega inštruktorja res dobra in koristna.
Vendar pa je bila stanovska zavednost takratnih obrtnikov silno majhna oziroma je pri veliki večini sploh ni bilo. Bile so tudi druge razmere; obrtnik je veliko lažje izhajal in razmeroma dobro živel, česar se danes nikakor ne more trditi. Toda čim se človeku bolje godi, tem manj se briga za svoja stanovska vprašanja.
Toda bile so častne izjeme med obrtniki, ki so z vsem ognjem in zavednostjo budil stanovsko zavest ter dosegli tudi lepe uspehe. Predvsem so bili to nekateri načelniki ljubljanskih obrtnih zadrug n. pr. Ivan Kregar, Avgust Tosti, Fran Kraigher, Alojzij Erjavec in drugi. Na čelu vseh pa je bil načelnik brivske zadruge g. Engel-bert Franchetti, ki mu gre največja zasluga za organizacijo celotnega obrtništva v tedanji Kranjski.
Glavna njegova zasluga je bila ustanovitev »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug«, ki se je ob preobratu preimenovala v »Zvezo obrtnih zadrug« in ki jo je postavil ne samo na stanovsko, ampak tudi na narodno podlago. Kjerkoli je mogel,
je širil stanovsko zavednost, kajti bil je tudi dober govornik.
Občutil pa je nedostatnost posebnega obrtnega glasila, ki bi še bolj oživilo obrtništvo in budilo v njem večji zmisel za stanovske težnje. Politične razmere niso bile tako napete kot danes, zato je v družbi s pok. Ivanom Kregarjem ustanovil obrtniško glasilo »Slovenski obrtnik«, ki naj bi bilo le stanovsko glasilo slovenskih obrtnikov in politično popolnoma nepristransko.
»Slovenski obrtnik« je kot elasilo »Deželne zveze Kranjskih obrtnih zadrug« izšel 1. januarja 1906 v Katoliški tiskarni; urednik sem mu bil jaz. Da ni bilo obrtništvo še zrelo za svoje lastno glasilo, se je kmalu pokazalo.
Človek bi mislil, da se bo list, politično popolnoma nevtralen, ki sta ga priporočali oziroma mu nasprotovali obe politični stranki, razširil med slovenskim obrtništvom, ki ga je takrat gotovo bilo do dvajset tisoč, in da ga bo le-to z največjim veseljem pozdravilo in gmotno podprlo, pa ni bilo niti zdaleka kaj takega. Brez naročnine ali kake druge podpore je bilo torej to prvo slovensko obrtniško glasilo kmalu po rojstvu obsojeno na smrt. Kakor materijelno obrtniki tudi moralno niso podpirali svojega lista. S častno izjemo g. Franchetti-ja, ki je prispeval več orga-nizatornih člankov, sem moral cel list sam napisati. Sempatja je prišel kak dopis, s katerim je bolj zaveden obrtnik pozdravil glasilo, a to je bilo tudi vse.
Preobrat je razburkal vse stanove in tudi obrtnike. Državna in narodna samostojnost sta vzbudili pri vseh Slovencih zavest samostojne odločitve v vseh vprašanjih, dočim je do takrat le tujec odločeval v vsaki zakonodaji v davčnih, stanovskih, organizatoričnih, upravnih in drugih vprašanjih. Ta zavest je navdala tudi do takrat po večini brezbrižne obrtnike, da so se z vnemo brigali za svoja stanovska vprašanja. Oživeli sta Slov. obrtno društvo in »Zveza obrtnih zadrug«,' ki se je razširila na vse slovenske pokrajine, in pričel je izhajati naš jubilant »Obrtni vestnik«.
V organizacijah so nastopile mlajše moči, ki so se jim krepko pridružili tudi poprej delavni obrtniki iz bivše štajerske: Zadravec, Rebek, Bureš, Volk itd. Stanovska zavest se je čimdalje bolj širila; pripomogla je tudi večja šolska in splošna izobrazba, ki so jo obrtniki dosegli v samostojni državi. »Obrtni vestnik« ki se je moral tudi začetkoma boriti, se je s časoma močno usidral pri obrtnikih in tudi vsebinsko čimbolj napredoval. Danes smo nanj ponosni.
Takoj po preobratu sem bil imenovan pri narodni vladi za šefa oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kar sem ostal do vpo-kojitve leta 1937. Kot tak sem že v uradni lastnosti sodeloval pri vseh javnih vprašanjih obrtnega stanu, pazno zasledoval tudi privatno inicijativo ter imel za vse obrtniške težnje polno razumevanja. Zal, da v važnih stvareh odločitev ni bila v mojih rokah, ker bi sicer drugače izpadla — a to spada na drugo polje.
Se bom od strani opazoval in budno zasledoval gibanje in razvoj slovenskega obrtništva. Želim le, da bi se to še bolj krepko oklenilo svojega stanovskega glasila; le-to vsestransko moralno in mate-rijalno podpiralo, kajti le v skupnosti in vzajemnosti je dan procvit in zboljšanje obrtnega stanu.
Obrtnemu vestniku ob dvajsetletnici
M. J. STOJANOVIČ: pretsednik zanatske komore u Beogradu pretsednik glavnog zem. save-za zan. udruženja u Beogradu, pretsednik Zanatske banke Beograd.
Zanatstvo preživ-ljuje danas jedan od najtežjih perioda u . svojoj novljoj is tori-jii, i u takvim prilikama zanatska politika morala bi biti isvih zvaničnih pre-stavnika organizova-rtog zanatstva usred-jena u jednsom kon-strufktivnom pravcu. Na žalost mi danas imamo dvojake te-škoče; jedrna je Sto se ne nailazi na pravo razumevanje naših zahteva kod odluftujočih činilaca, a druga što se zanatstvo nalazi u jednoj apatijd i nema potrebnog elana da se u zJbdjenim redovima prikupi u svojim organizacijama i da slivajuči svoju snagu u organizaciji omoguči da tako sa osnaž«nim organizacijama može da raavi-je znatnije akcije. Ne varajmo se i ne budimo naivni, — naši zahtevi ostvariče se u onoj razmeri koliko bude narasla naša organizacdona snaga.
Krupan kapital u svojoj invaziji ni j e Bentimentalan, naprotiv njega u privred-nom radu rukovodi samo prohtev za što večim proffltom, i da do ovog dodje, ne bira mnogo sretstva koja u tom cilju upotreb-ljava. Za razllku od rada zanatlije, ko ji testo u svom poslovanju unosi mnogo duševnosti dotle je vsaki pokret krupnog kapitala srafiunat samo na profit i. t. d.
I u drugim zemljama u doba koncentracije kapitala bilo je mnogo negativnih posledica, samo je taj period u zemljama Zapada bio znatno duži te je mali 6ovek imao mogučnosti prilagodjavanja. Otuda da danas Nemačka ima jeino dobro racionalizirano zanatstvo-čiji je kapacitet u proizvodnji daleko več! nego kod nas u Jugoslaviji — i pored toga broj zanatskih preduzeča je 2,5% na sto Stanovnika, dok je kod nas u Jugoslaviji presečno oko 1,3% i to samo u slučaju ako računamo i one zanatlije koji bespravno rade.
U koliko je materijalna kultura jedne zemlje na večem nlvo-u — u toliko je i broj zanatskih preduzeča veči — ovaj fa-kat je potvrdjen svima statistikama po-alednjdh godina. Kad ovo znamo mi ne treba da gubimo veru u svoju ekonom^ku važnost, več da snažlmo veru u svoju neop-hodnost, a da tim putem st vtiramo jedln-stvenu ideologiju zanatlistva u našoj Otadžbini.
Kada danas Slovenačko Zanatlistvo proslavlja dvadesetgodišnjicu svoga atalesSkog organa, — dužnost nam je da se koristimo iskustvom iz te prošlosti i da uočimo; da je bilo malo uspeha samo zato Sto je zanatlistvo u našoj zemlji bilo nedovoljno organizovano, ideološki slabo obradjeno i zato dosta pocepano na slabe grupacije. Razume se da je tako naša staleška snaga iseepkana vrlo malo dolazila do izraža-ja i da smo na mnogim linijama bivali po-tiskivani.
Vodeči ljudi u zanatskom pokretu treba da uoče ove slabosti i svim svojim nastaja vanj cm otklonl sve nezgode i omoguči da se slije sva snaga zanatlistva u svojim
jedinstvenim organizacijama i oeposohi za poduhvate i akcije koji moraju doneti 1 poboljšanje u ekonomsko^socijalnom položaju našeg zanatlistva. Nema danas ko-rdsnijeg posla ni za jednog zanatliskog funkcionera nego posao u službi sloge i punoga bratstva na korist našu i naših porodica.
U slezi je spas!
Dve čestitki
Predsednik Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, odličen jugosloven-ski stanovski predstavnik g. Milan Ramuščak iz Zagreba sporoča našemu listu svoje želje...:
» ... Ovom zgodom veseli me, da mogu »Obrtnom vestniku<* prigodom rijetkog i časno g jubileja izraziti moje srdačne čestitke što je kroz 20 go-dina poirtvovno i savjesno zastupao i branio obrtničke interese i molim, da i dalje radi za pridizanje i blagostanje slovenskog obrtništva. Ostajem sa drugarskim pozdravom. — Ramuščak s. r.
★
K dvajsetletnici rednega izhajanja Vašega veleuglednega lista iskreno čestitamo s toplo željo, da bi se v prihodnjem fazdobju uspehi Vašega dela za koristi, dvig in napredek obrtniškega stanu še stopnjevali in da bi naši odnošaji bili v bodočnosti tako tesni in prisrčni kot so bili do sedaj.
Ljubljanski velesejem.
ING. SEVER RIHARD:
Elektrifikacija dravske
En vrelec energije pa ima skoraj vsaka država na razpolago:	to	je
voda.
V	letošnji pomladi je Ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov izdala kratko brošuro pod naslovom »Program javnih del v dravski banovini.« V tej brošuri je Sekcija zbrala s sodelovanjem številnih članov gradivo in sestavila program javnih del iz vseh važnejših tehničnih panog za dravsko banovino. Brošura — ki si seveda ne lasti samostalnika popolnosti — je nastala iz resnične potrebe. Saj se je v zadnjih letih takozvane gospodarske krize pri nas silno mnogo govorilo o javnih delih, mnogi ljudje pa niso o javnih delih imeli niti prave slike, niti niso vedeli, katera dela so tista, ki zaslužijo ime javnih del. Udruženje ju-goslovenskih inženjerjev in arhitektov se je zavedalo svoje dolžnosti kot najvišja strokovna organizacija inženjerskega stanu in ta zavest je premagala vse težave, ki nujno nastanejo pri zbiranju in sestavljanju tako obsežnega in važnega gradiva. Posebno poglavje je posvečeno tudi elektrifikaciji, ker pa je gradivo v brošuri za lajika mogoče nekoliko suhoparno, saj navaja mnogo številk, je namen tega mojega članka, da v poljudni obliki pokažem, zakaj prav za prav gre pri elektrifikaciji dravske banovine.
*
Moderne tehnike in modernega gospodarstva si skoraj ne moremo predstavljati brez električne sile. Leta 1935 so na celem svetu porabili 300 milijard kilovatnih ur. To je ogromna številka. Recimo, da stane lastna cena vsake kilovatne ure samo 20 par, pa dobimo znesek 60 miljard dinarjev — torej
petkraten jugoslovanski državni proračun —
ki se letno pretaka v svetovnem gospodarstvu v obliki električne energije. To številko naj ponazorim še s kratkim primerom. Za vsako kilovatno uro je potrebnih približno 1 in pol kg trboveljskega premoga, ki bi ga bilo treba pokuriti pod kotli moderne električne centrale na parni pogon. Za 300 miljard kilovatnih ur torej 450 miljard kg trboveljskega premoga ali 450 miljonov ton. Ce bi ta premog naložili v 10-tonske vagone, bi bilo zato potrebnih 45 miljonov vagonov, ki bi sestavili vlak, dolg od zemlje pa skoraj do lune!
Ta primer jasno pove, kako važno je električno gospodarstvo, ki obsega proizvajanje, razdelitev in porabo električne sile.
Namen električnega gospodarstva pa je ravno elektrifikacija in zato lahko rečem tudi, da je elektrifikacija preskrba vsakega interesenta s kar najcenejšo energijo, ki mora biti seveda
trajno na razpolago v zadostni množini.
Razumljivo je, da mora biti elektrifikacija tehnično čim popolnejša, čim modernejša, če naj izpolni vse na njo stavljene zahteve.
Zdi se mi potrebno, da povem nekoliko besedi iz zgodovine električnega gospodarstva. Prvi početki električnega gospodarstva segajo v konec preteklega stoletja, ko se je začela po velikih mestih širiti električna razsvetljava. Značilno za to uporabo električne energije pa je dejstvo, da so centrale, ki proizvajajo pretežno le tok za razsvetljavo, slabo izrabljene. Zvečer so polno obremenjene, stroji delujejo ekonomično, podnevi pa teko na prazno: posebno v tistih letih je še manjkal važen po-trošač — to je motor za obrt in industrijo.
V	dobi med letom 1900 in začetkom svetovne vojne so nove iznajdbe vlile novega življenja centralam. Elektrika si je v trdem konkurenčnem boju priborila pot in prostor v vse obrate, v male in velike. Krojač je začel uporabljati likalnik na elektriko, obrtnik se je oprijel električnega motorja, tovarnarju pa so veliki generatorji in motorji noč in dan peli pesem dela in so brez prahu, brez saj in brez dima neutrudljivo vrteli kolesa njegovih strojev. Električne centrale so se večale in nastale so prve velike
centrale izven kraja porabe, pri vrelcu energije, ob vodnih silah in premogovnikih, ki so električno energijo dovajale do konzumentov potom velikih daljnovodov.
Svetovna vojna je uničila silno veliko dobrin. Vsega je primanjkovalo. Zlasti prva leta po vojni je bil trg lačen industrijskih izdelkov — bili so časi zlate konjunkture. Vse gospodarstvo je dobilo tak polet, da je po vojni posebno razvoj električnega gospodarstva dosegel neslutene in neverjetne oblike in meje. Celotno gospodarstvo se je spremenilo v temeljih, ne samo v tehničnih, temveč tudi v političnih in celo socialnih.
Gospodarstvo z energijo pa je postalo gospodarstvo z življenjem države. Države brez premoga so na milost in nemilost izročene sovražnikom, države brez nafte, bencina in olja so sužnje dveh ali treh svetovnih petrolejskih tvrdk.
Poglejte samo Italijo! Nima nafte, nima premoga. Pa je vendar mogočna država z urejenim gospodarstvom. In ker ima urejeno gospodarstvo, pa bodete na vsaki pomembnejši reki naleteli na velike jezove, preko katerih buči voda v razpenjenih valovih, iz belih stavb ob jezovih pa vodijo čudovito napete žice in vam polni ušesa skrivnostno brnenje in šumenje električnih strojev. Pesem za inženjerja — in čudo za trudnega popotnika, ki s strahom ogleduje silovite naprave. Mogoče se mu v glavi porodi misel, koliko prihrani Italija lir, ki bi jih morala plačevati za premog in bencin in petrolej tujcu. Italijani dobro poznajo vrednost domače energije — električno gospodarstvo se silno razvija, kot to pokažejo sledeče številke. Leta 1922 je bilo v Italiji inštaliranih 1,500.000 kilova-1 tov (okroglo 2 milijona konjskih sil) v vodnih centralah, leta 1937 pa že 7 milijon. kw (okroglo G.8 miljonov KS). V dolinskih pregradah, umetnih jezerih, je bilo leta 1922 nabranih 140 miljonov m3 vode, leta 1937 pa 1500 miljonov m3 vode, ki je služila kot rezervni vir energije. Tudi proizvodnja električne energije je silovito na-rastla. Leta 1922 so Italijani producirali 4 milijarde kilovatnih ur, letos pa že' 11 miljard kwh.
Pri lastni ceni 20 par za kwh pomeni to 2.2 miljardi dinarjev prihrankov na tujih valutah!
Podobne in še mnogo večje številke bi lahko navedel za mnoge druge države, vendar naj te zadostujejo.
Nam Slovencem se ni treba sramovati. Zgodaj smo spoznali vse dobre lastnosti elektrike. Slovenci smo mal narod. Stisnjeni smo v prelep košček sveta med Triglavom in med Gorjanci. Prelepa je naša zemlja, toda to prelest moramo plačevati s trdimi žulji. Nič kaj rada nam naša zemlja ne da potrebnega za življenje in prisiljeni smo, da si na vse mogoče načine služimo kruh. To, kar pridela slovenski kmet, ne zadostuje za življenje vseh Slovencev. Uvažati moramo hrano iz rodovitnih pokrajin naše države, plačati pa jo moramo z obrtnimi in industrijskimi izdelki. Plačamo jo z valutami, ki jih pri-neso tujci, ko pridejo k nam na oddih, in plačamo jo z dinarji, ki jih puste pri nas naši bogatejši državljani. Ni lahek naš kruh. Neizprosen je boj v trgovini in konkurenca tuje industrije in tuje obrti nas sili, da izrabimo najmodernejše tehnične pridobitve, najmodernejše stroje in najmodernejše motorje, da bo izdelek čim cenejši, najmodernejšo razsvetljavo, da bo tujec zadovoljen in da se bo še vrnil.
Naš kruh nas sili k elektrifikaciji cele Slovenije.
Važnost elektrifikacije so spoznali veliki duhovi že pred vojno. Nekdanji kranjski deželni odbor je imel že zasnovan velikopotezen načrt, ki ga pa je preprečila svetovna vojna. Zgrajena je bila le vodna centrala na Završnici ,pri Žirovnici na Gorenjskem s pripadajočim omrežjem. Prva povojna doba je bila doba političnih bojev in zato ni prinesla znatnega napredka. Za časa oblastnih odborov pa se je elektrifikacija zopet začela oživljati in pod ba-vino dosegla velik razmah.
Na vsak način pa je treba upoštevati todi vpliv tujcev na našo elektrifikacijo. Omenil sem že, kako smo mali, stisnjeni v omejeno pokrajino. Mogočne sosede imamo, ki jim diše naši naravni zakladi. Geo-grafsko-politična lega Slovenije je karak-terizirana kot
križišče velikih prometnih smeri sever - jug in vzhod - zahod.
Posebno prva je važna — za severnega soseda. Nemci na naši meji imajo do svoje najbližje lastne, torej
nemške luke okroglo 2000 km, med tem ko imajo do jadranskega morja desetkrat krajšo pot, komaj dobrih 200 km.
Pomen morja za narode je danes vsakomur jasen. Znani nemški pritisk proti vzhodu je tudi pritisk na Jadransko morje in predvojne narodnostne boje v Sloveniji so povzročili več ali manj gospodarski boji kot posledica tega pritiska.
Bivši kranjski deželni odbor je silno jasno sprevidel, da je gospodarska neodvisnost Slovencev istovetna z narodno neodvisnostjo in samostojnostjo Slovencev. Ker pa je moderno gospodarstvo navezano na gospodarstvo z energijo, je popolnoma razumljivo, da je bistveni pogoj za gospodarsko in narodno neodvisnost Slovencev posest vseh narodnih virov energije in torej tudi
vodstvo in samostojno, od tujcev ne-zavisno gospodarstvo z električno energijo.
Deželni odbor je to spoznanje tudi praktično izrabil. Omenil sem že, da je zasnoval velik načrt elektrifikacije dežele in da je zgradil kot del tega načrta vodno centralo na Završnici, ki je s svojimi daljnovodi in omrežji električno zasegla velik del
banovine
Gorenjske. Elektrifikacije kranjski deželni odbor ni prepustil zasebnemu slovenskemu kapitalu — saj ga ni bilo in ga še danes ni v toliki meri, da bi bil kos tujemu kapitalu, ki je močan in tudi ni izbirčen v sredstvih, če hoče doseči svoj cilj. Mali slovenski zasebni kapital ne bi premogel niti velikih central, niti ne bi zdržal konkurenčne borbe in gospodarskega pritiska tujega kapitala, ki običajno najprej mirno gleda, da domačin sezida podjetje, nato ga pa z brezobzirno konkurenco uniči in spravi v svojo gospodarsko odvisnost, če ga že ne vrže na cesto. Česar pa Slovenci poedinci niso zmogli, so zmogli kot celota. Zadružništvo je Slovence osvobodilo tujih kapitalistov, Kranjske deželne elektrarne, ki jih je poklical v življenje Kranjski deželni odbor, pa so slovenskemu gospodarju nudile gospodarsko hrbtenico — električno energijo.
V podkrepitev vseh teh svojih izvajanj navedem še sledeče dejstvo. Za časa velike elektrifikacijske debate pomladi 1. 1932., je Klub elektroinženjerjev v ljubljanski sekciji Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov v posebnem obvestilu javnosti kot posebno smernico izrekel, da naj ima banovina, torej
Kranjske deželne elektrarne, vodstvo elektrifikacije dravske banovine.
S to smernico pa ne soglašajo vsi strokovnjaki. V omenjeni debati, pa tudi ob drugih prilikah, sem slišal mnenje, da naj Slovenci kar mirno pustimo tujcu, da izrablja naše naravne vire energije in da elektrificira deželo. Pri tem so zagovorniki tega stališča, — bilo jih je k sreči zelo malo — trdili, da nam tujec ne more škodovati, češ, saj smo gospodarji v svoji državi in lahko uzakonimo taka določila, da onemogočimo tujcu izkoriščanje našega narodnega premoženja. Ko bi le bilo temu tako! Toda uverjen sem in mirno trdim, ne da bi se sploh mogel spuščati v podrobnosti,
da zaščite teh naših interesov ne bi dosegli z nobenim, še tako popolnim zakonom.
Saj imamo dovolj izkušenj na drugih poljih!
Mogoče bo kdo zmajeval z glavo, češ saj stvar ni tako huda, saj je na Štajerskem falska elektrarna tudi elektrificirala. In vendar temu ni tako. Je razlika med elektrifikacijo in elektrifikacijo. Zasebna elektrarna, zlasti še, če je last tujega kapitala, išče brez dvoma le svoje gospodarske koristi. Išče le dobiček. Kapitalistično zasnovana elektrarna išče obresti za vloženo glavnico in stremi le za čim večjo dividendo svojim delničarjem ali družabnikom. Ne briga se za pasivne kraje, ki ne zmorejo dragih daljnovodov za priključek na omrežje. Zasebna elektrarna že načeloma ne more priklopiti na svoj daljnovod krajev, ki so gospodarsko pasivni, ki ji ne prinašajo čistega dobička. Priklopila bi jih seveda, če bi taki kraji sami nosili stroške za daljnovode in za omrežja, kar bi pa električni tok tako podražilo, da ga ljudje ne bi uporabljali, da drage naprave torej ne bi bile izrabljene. Elektrarna z zasebnim kapitalom se povsem naravno briga le za
gospodarsko močne kraje, kjer računa z velikim dobičkom, zanima se le za naselja z močno obrtjo.
V	prvi vrsti si prizadeva, da kupujejo pri njej električno energijo zlasti industrijska podjetja, ki so najboljši in prvovrstni konsumenti, podeželje pa pušča v nemar.
V	nasprotju z zasebnim podjetjem pa zasleduje javna roka višje cilje. Stremi za porastom davčne moči prebivalstva, ki ga skuša zaposliti na domu (domača obrt!). S tem se zvišuje blagostanje ter zmanjšuje brezposelnost. Zato tudi kaže območje Kranjskih deželnih elektrarn drugačno sliko. V tem območju je omrežje gosto, v tem območju gori električna luč tudi v oddaljenih krajih, ki so gospodarsko pasivni. Kako je to mogoče? Spomnimo se na cilj, ki si ga je zastavil bivši Kranjski deželni odbor, spomnimo se na namen Kranjskih deželnih elektrarn, ki je
elektrifikacija cele dežele!
Ki je: elektrifikacija gospodarsko močnih in elektrifikacija gospodarsko slabih krajev. Spomnimo se na pomen gospodarske neodvisnosti Slovencev, ki žive v teh krajih. Takoj postane razumljivo, da je treba obravnavati cel problem
elektrifikacije dravske banovine kot celote,
da se elektrifikacija ne sme izvajati izključno po vidikih gospodarske dobička-nosnosti, kratko in malo: Kranjske deželne elektrarne ne smejo razlikovati med gospodarsko močnimi in gospodarsko slabimi kraji. Kranjske deželne elektrarne morajo v okviru možnosti
elektrificirati vsak kraj, ki se sploh hoče elektrificirati, brez ozira na levo in desno. V tem trenutku, ko se pokaže tole »morajo elektrificirati«, pa se problem elektrifikacije dravske banovine postavi v vrsto
javnih problemov, v vrsto javnih del.
j Javna dela namreč niso le neka zasilna | dela, ki naj jih država financira v časih krize, da omili nezaposlenost. Javna dela morajo biti gledana z vidika stvarne potrebe.
Javna dela so vsa ona dela, ki so važna in splošno koristna, ki so pomembna za kulturni, gospodarski in socialni dvig celega naroda.
Za javna dela ne smejo veljati trgovska merila, torej niso podrejena pravilu dobič-kanosnosti. Za javna dela torej ne velja, da se morajo takoj obrestovati, za posamezna, izvzeta iz celotnega kompleksa, pa niti ni potrebno, da se sploh kedaj naravnost obrestujejo. Javna dela je treba vrednotiti vedno le kot celoto, kajti koristna in dobičkanosna so le za celoto, kateri so namenjena. Od njih ima obresti cel narod, ne poedinec, zato pa mora tudi narod kot celota preskrbeti kapital za izvedbo javnih del. Premožnejše pokrajine morajo prevzeti delno kritje stroškov v revnejših pokrajinah, kajti le tako je mogoče voditi veliko in
enotno gospodarsko politiko celega naroda. Saj tudi premožnejšim pokrajinam s časom gotovo nastane dobiček od javnih del, ki so bila izgrajena v dru-1 gih, revnih predelih.
Vzemimo primer avtomobilske ceste, ki j nudi v današnjem času prvenstveno mož-I nost nalaganja javnih sredstev. Avtomo-! bilska cesta se ne ozira na bogate pokra-i jine in ne na revne, teče po vseh predelih in tvori žilo, v kateri se pretaka in do-taka denar. Avtomobilska cesta se ne obrestuje naravnost, ker avtomobilist ne plačuje vstopnine, ko prestopi njeno meja Obrestuje se pa posredno v obliki dohodkov tujskega prometa in v izboljšanih, torej varčnih prometnih zvezah.
Iste smernice veljajo za elektrifikacijo. Da se izpolnijo naloge elektrifikacije, da bo torej elektrifikacija popolna, je treba, da deželo elektrificira javen kapital, v na-| šem primeru Kranjske deželne elektrarne.
1 In to svojo nalogo Kranjske deželne elek-! trame vsekakor izvajajo. Njihovi daljno-j vodi se širijo in zasegajo Dolenjsko in No-| tranjsko, na njihovih omrežjih so priklju-1 čene oddaljene in bližnje, bogate in revne 1 vasi. Da se to doseže, morajo kraji, ki hočejo biti priključeni na električno omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, prispevati iz lastnih sredstev toliko, kolikor je ravno potrebno za priključek ob upoštevanju obrestovanja in amortizacije kapitala, ki ga Kranjske deželne elektrarne vlože v na-' peljave. Premožni kraji s tem približajo daljnovode revnim, katerim še ob upoštevanja vrednih slučajih nudi banovina podporo za priključek. Javen kapital pri tem načinu morda ni angažiran na tak način, kakor na primer pri gradnji cest. Vsekakor pa bo nastala potreba po popolnem javnem finansiranju, ko bo treba graditi še nadaljnje elektrarne. Res je, da je danes v Sloveniji preko 70 central, toda to so vse mogoče, velike in mnogo, premnogo malih centralic, ki so raztresene po različnih žagah in drugih malih industrijah. Velikih elektrarn, ki pridejo za elektrifikacijo v poštev, ni veliko.
Na Štajerskem je falska, ki je zvezana s trboveljsko, dalje velenjska, ki nudi tok Kranjskim dežel, elektrarnam, na Kranjskem pa so Majdičeva, ki je zgrajena ob Savi v Kranju, ljubljanska, ki ne obratuje, elektrarne Kranjskih deželnih elektrarn v Žirovnici, v Zagradcu, Fužinah pri Zireh in v Bohinju, ter razne industrijske, na Jesenicah, v Vevčah, Zagorju, Raj-henburgu, Kranju In drugod. Vse te elektrarne zmorejo skupno približno 100.000 KS ter proizvajajo letno okroglo 230 milijonov k\Vh. Na enega prebivalca odpade okroglo 200 kWh za leto dni, kar znaša za naše razmere razmeroma veliko, vsekakor največ v državi. V primeri z drugimi državami po svetu pa potrošimo bore malo električne energije. V Nemčiji doseže potrošnja 500 k\Vh na osebo in leto, v Švici 1000, v Norveški pa celo preko 1600 kWh. torej več kot osemkrat toliko, kolikor kaže statistika za Slovenijo. Pa še teh naših 200 kWh je varljivih. Seveda so varljive tudi druge številke, ki sem jih navedel, to pa zato, ker obsegajo vso potrošnjo, zasebno, obrtno in industrijsko. Tovarna dušika v Rušah porabi sama več od polovice vse proizvedene energije. Ce odbijemo njeno porabo, ne pride na prebivalca Slovenije niti 100 k\Vh na leto, z upoštevanjem vse obrtne in industrijske porabe pa bi se ta številka še strahotno znižala, na kakih lOkVVh na leto ali še manj!
Te številke sem povedal zato, da bo iz njih razvidno, kako velik razvoj potrošnje električne energije je pri nas še mogoč. Velikega bodočega konzuma pa dosedanje elektrarne ne bodo mogle kriti, zato bo treba nvisliti tako na sodelovanje vseh elektrarn v svrho medsebojne pomoči, kakor tudi na
gradnjo novih elektrarn.
Slovenija je k sreči bogata na naravnih zakladih in virih energije. Premog, ki je več ali manj v rokah tujega kapitala, bi se uporabljal v parnih centralah, vodne sile, ki so popolnoma domača last, pa bi se izgradile za večje ali za manjše hidrocen-trale. V brošuri »Program javnih del v
dravski banovini« so navedene sledeče
elektrarne, ki bi se mogle zgraditi. Pod Jesenicami v bližini Most bi se Sava zajezila v ozki soteski. Tam bi stala elektrarna Moste, ki bi nudila okroglo 8000 KS. Pri Medvodah ob sedanji napravi vevških papirnic, bi se dala zgraditi centrala z učinkom skoraj 9000 KS, v dolini Kamniške Bistrice pa bi nastali dve manjši centrali. V soteski »Mali Predasl« z učinkom nekaj nad 3000 KS, pod njo pa centrala »Mecesnovcc« z učinkom skoraj 5000 KS. Navedene novogradnje bi zadostovale za začetek temeljite elektrifikacije naše ožje domovine. Ko bi se pa povečala potreba po električni energiji, osobito po elektrifikaciji železnic, pa bi se morale graditi še nadaljne centrale, na Savi v dolini od Litije navzdol ter na Dravi nad Falo, nad Mariborskim otokom, pri Ptuju in še razne druge centrale na Ljubljanici in drugod. Prve naštete nove centrale bi stale okroglo 92,000.000 Din in bi se morale vsekakor graditi iz javnega denarja. Javen kapital bi moral tudi dati sredstva za podrobno elektrifikacijo, za daljnovode in omrežja, v višini okroglo 81,000.000 Din. Saj je potrebna
podrobna elektrifikacija krajev od Domžal do Trojan, Savinjske, Mislinjske in Mežiške doline ter krajev med Celjem in Rogatcem, dalje Bohinjske, Tuhinjske in Poljanske doline ter elektrifikacija Notranjske in Dolenjske od Sta-
rega trga do hrvaške meje. Mogoče se bo kdo ustrašil visokih številk, ki pa niti niso tako visoke, kakor se zdi na prvi pogled. Program javnih del je zamišljen na daljšo dobo — kar je tehnično in gospodarsko edino pravilno — na primer za dobo od 20 do 30 let. To bi pomenilo, da bi preje imenovani zneski, razdeljeni na to dobo, letno dosegli komaj 6—8 milijonov dinarjev. To letno denarno potrošnjo pa mora Slovenija premoči, če hoče ostati gospodarsko samostojna in neodvisna.
Do sedaj sem na splošno govoril o javnih sredstvih, brez ozira na to, da li pride v poštev banovinski ali občinski ali državni denar. Predaleč bi me zapeljalo tako razdeljevanje. Eno pa je gotovo.
Elektrifikacijo železnic v Dravski banovini
bo morala izvesti država. Elektrifikaciji naših železnic postaja vsak dan bolj pereča in potrebna. Za njo govore sledeča dejstva. Sosednji državi Avstrija in Italija bosta kmalu elektrificirali svoje proge do naše meje, turizem, ki je važen pridobiten vir dravske banovine, zahteva pa snažen in udoben ter elastičen promet, ki ga more nuditi samo elektrificirana železnica. Naše proge so zelo obtežene, zato je elektrificirana proga zelo ekonomična, končno pa elektrificirana železnica izrabi ceneno vodno energijo, kar zopet dvigne gospodarsko vrednost vodnih central. Pri
nas bi bilo treba elektrificirati dvotirno f progo Rakek - St. Uj in Zidani most - Zagreb, ter enotirno Podrožca - Jesenice -Podbrdo in Jesenice - Ljubljana. Skupna dolžina prog znaša ca 400 km, elektrifikacija železnic pa bi zahtevala okroglo 1 milijardo in 200 milijonov Din v celoti.
Odveč bi bilo govoriti še o tem, kaj nudi elektrifikacija praktično posamezniku. Saj delajo naše elektrarne dovolj reklame za različne gospodinjske aparate na električni tok, za različne gospodarske stroje in podobno. Važno pa se mi zdi poudariti sledeče. Za najširšo elektrifikacijo je treba predvidevati še razširjenje in moderniziranje
električne poročevalske službe, kakor so to telegraf in telefon ter radio. Saj je jasno, da je elektrifikacija popolna šele takrat, ko obsega prav vse mogoče panoge, obrt, industrijo, gospodinjstvo in tudi poročevalstvo.
Za zaključek bi bil zanimiv še mal pogled v bodočnost.
Elektrifikacija cele Evrope ni taka utopija, kot se zdi na prvi pogled. Povsem gospodarski razlogi so, ki govorijo za to, ne morem pa se spuščati v podrobnosti. V tistem času bodo slovenske vode j proizvajale električen tok, ki ga bodo kupovali tudi naši bližnji in oddaljeni sosedje. Prodaja električne energije izven Slovenije bo nov dober vir dohodkov za naš mali, a naprej stremeči narod.
TNG. ARH. RADO KREGAR:
Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije
Pregled:
Državna razstava v Nemčiji 1. 1937.
Narodna vzgoja — vzgoja mladine.
Umetni produkti.
Prehrana.
Kmetijstvo.
Zaščita kmečkega stanu.
,	Gozdarstvo in lesno gospodarstvo.
^	Varčevanje z živili.
Uporaba odpadkov.
«.	Lahko graditeljstvo,
n	Pogonska sredstva.
,	Motorizacija in gradnja cest.
Nemško obrtništvo.
Socialna zaščita delavskega stanu.
Racijonalizacija naselitvene zemlje.
Nemška sodobna umetnost.
\	2urnalistika in književnost.
Tujski promet.
. Nemški kapitalizem.
Nemški militarizem.
Nemška zunanja politika.
DRŽAVNA RAZSTAVA
V	NEMČIJI LETA 1937.
Načrtno gospodarstvo sodobne Nemčije se izraža v zgoščeni obliki na vseh njenih razstavah. Nemci jih organizirajo v pr-
vi	vrsti z namenom, da prikažejo svetovni javnosti vso upravičenost svojih zahtev po kolonijah, ki so jih zgubili v svetovni vojni. Na razstavah s pomočjo statističnih podatkov in ostalega razstavnega gradiva prikazujejo nazorno vse motnje in težkoče s katerimi se mora danes boriti njihovo narodno gospodarstvo. Nemci se smatrajo danes za narod brez zemlje. Pomanjkanje zemlje je vzrok, da trpi Nemčija na pomanjkanju surovin, ki jih rabi za svojo industrijo in pomanjkanje živil, ki jih rabi za prehrano svojega prebivalstva. Borba, ki jo vodi danes Nemčija, da si ohrani svojo neodvisnost, je pred vsem gospodarskega značaja. Ta borba jo sili, da je pritegnila k sodelovanju prav vse panoge svojega narodnega gospodarstva. V ta namen je organizirala vse razpoložljive sile in moči svojega prebivalstva. Da pa bo mogla ves svoj materijal in vse delovne sile do skrajnosti racijo-nelno izrabiti, je uvedla načrtno gospodarstvo. Njegovo organizacijo je izvedla v vseh panogah do skrajne popolnosti. Tako organizatorično delo pa more izvesti samo država, ki ima fanatične voditelje, absolutističen režim, in pa narod ki ima čut in smisel za skupne težnje in koristi, je zmožen izvršiti tako delo.
Sodobni gospodarski in politični voditelji so znali prepričati najširše plasti prebivalstva o nujni potrebi skupnega dela na obnovi gospodarstva, države, obrambne sile in narodnega preporoda. Smotrena vzgoja, discipliniranost, narodna zavest in notranje prepričanje širokih ljudskih mas, pred vsem pa doraščajoče mladine, so one pogonske sile, ki omogočajo Nemčiji gospodarsko borbo in izvedbo tako obsežnega dela.
Vse te poteze so značilne tako za posameznika, kakor za cel nemški narod in se izražajo v vsem njegovem delu. Vse te značilne poteze se spoznajo tudi na njihovih razstavah. Ne obsežnost razstavnega prostora ali bogastvo razstavljenega gradiva, dela te razstave zanimive in poučne. Prvovrstna organizacija poslovanja, preglednost in sistematična urejenost razstavnega gradiva, nazornost v podajanju idej, načel, misli, in njihovo praktično izvajanje, postavlja njihove razstave v vrsto razstav svetovnega značaja. Te razstave
dokazujejo, da je politično in gospodarsko vodstvo države v razmeroma kratkem času izvedlo reorganizacijo celokupnega nemškega narodnega gospodarstva. To gospodarstvo, ki je bilo do pred vojne zgrajeno na povsem individualistični bazi, je po izvedeni reorganizaciji zadobilo povsem kolektiven značaj. »Deutsche Gemeinschaft, Gemeinschaftsdienst« so značilna gesla v delovanju in stremljenju nemškega naroda. Za ta nov družabni red, za skrajno organizacijo dela, za disciplino v izpolnjevanju svojih dolžnosti, za upoštevanje skupnih interesov pred lastnimi individuelnimi koristmi, pa so morali nem. voditelji svoj narod šele vzgojiti. Tudi ta vzgoja je sistematično vsebovana v celotnem programu reorganizacije in je dosegla popolen uspeh.
NARODNA VZGOJA —
VZGOJA MLADINE. Geslo sodobne narodne vzgoje je: »Freude und Arbeit«. Najprvo morajo dobiti delovni ljudje, posebno pa mladina zopet veselje do življenja, potem bo imela tudi smisel in veselje za delo. Veselje do življenja pa ima le delavstvo in mladina, ki je zdrava, dobro hranjena, zadostno in primerno oblečena in ki stanuje v zdravih stanovanjih. Zato je tudi razumljivo, da nemška mladina z navdušenjem in aktivno sodeluje na nacionalnem, zdravstvenem, moralnem in gospodarskem ter državnem preporodu. Lahko jo imenujemo delovno mladino. V izvajanju tega načrtnega gospodarstva in preporoda ni sabotažnih aktov, ki naj bi skušal preprečiti uresničenje velikih idej.
Posebno nemška mladina je za obstoječi družabni red ter vladajoči režira navdušena, bolj kot katerekoli prejšnih generacij za takrat obstoječi. Nemška mladina danes ne pohajkuje brezposelna in se ne udaja fatalizmu.
Ta ne debatira veliko, ne filozofira. Tudi ne izraža z lepimi frazami svojega prepričanja in simpatij za obstoječi družabni red. Nemška mladina je za praktično delo in življenje vzgojena in to od vsega po-četka. Vse nemško šolstvo je usmerjeno v praktično izvajanje nalog in problemov, ki jih stavi nanjo življenje. Vsa vzgoja naraščaja je sistematična in povsem uključe-na v program načrtnega gospodarstva, pa naj si bo to sedaj strokovna praktična, kot znanstveno teoretična. Strokovna vzgoja nemškega obrtniškega in drugega strokovnega naraščaja s psihotehnično preizkušnjo in s polnim upoštevanjem moralne kvalifikacije. In vsa ta mladina dobi takoj po dovršeni šolski in strokovni naobrazbi tudi zaposlitev. Število naraščaja za vse stroke je strogo v skladu s potrebami posameznih panog obrta, industrije, upravnega aparata, itd. Pri zaposlitvi velja kot prvo načelo najboljši na svoje mesto. Nemška mladina je danes prepričana o svoji bodočnosti in gleda z zaupanjem vanjo.
UMETNI PRODUKTI.
Na razstavah in v revijah ter strokovni literaturi, more opazovalec spoznati množino sredstev, s katerimi vodi danes nemško gospodarstvo borbo za svojo neodvisnost. Najtežji problem tvori danes nabava zadostnih množin surovin, ki jih rabi za svojo industrijo, obrambo in gospodarstvo sploh. Nabava surovin iz inozemstva, plačevanje teh surovin s tujimi devizami in valutami, postaja za nemško finančno gospodarstvo nevzdržno. Zato gre vse stremljenje nemških stokovnjakov za tem, kako bi iz lastnih produktov, ki jim jih nudi njihova zemlja, pridobivali potrebne surovine. Velika je energija in iznajdljivost s katero skušajo znanstveniki in gospodarski
krogi dobiti polnovredne nadomestke za te manjkajoče surovine in polfabrikate.
Sintetična kemija zaznamuje največje uspehe in ima največ zaslug na tem polju. Nemško gospodarstvo postaja v številnih surovinah vedno bolj neodvisno od inozemstva. Nemčija ima danes že veliko število polnovrednih nadomestkov za najrazličnejše surovine. Teoretično je naloga rešena domalega za vse surovine, ki jih mora še uvažati. Praktično pa pri obstoječih okolnostih Nemčija teh nadomestkov ne bo mogla producirati v toliki meri, da bi mogla z njimi kriti 100% svoje potrebe.
V	znatnih množinah izdeluje nemška industrija razna umetna gradiva, dragulje, umetno svilo, volno, kavčuk, nadomestek za usnje, umetno smolo, bencin, maščobo in najrazličnejša zdravila. Vse te preosno-ve pa vrši v glavnem iz dveh snovi, ki jih ima še v znatnih količinah, to je iz lesa in premoga. V teku 10 let se je posrečilo Nemčiji dvigniti produkcijo surovin iz lastne zemlje za 17*/». Kljub temu pa more kriti iz lastnih sredstev le 43% letne uporabe. | PREHRANA.
Enako težka je borba, ki jo vodi nemško gospodarstvo za neodvisnost v prehrani svojega prebivalstva. Način prehrane, ki naj temelji izključno na lastni produkciji živil, tvori danes znanstveni študij ne samo agronomov temveč cele vrste znanstvenikov pred vsem zopet kemikov. Prvotna tendenca, kemičnim potom producirati iz drugih surovin in odpadkov manjkajoč del hranil, se je umaknila zdravejšemu, narav-nejšemu načinu. Danes si deli to delo kmetijstvo in kemična industrija. Kljub temu pomanjkanju živil pa je prehrana v Nemčiji zadostna, sicer skrajno racionalizirana, toda še vedno v zdravem razmerju naravnih in umetnih hranil. Večino živil dobavlja nemškemu prebivalstvu kmetijstvo in živinoreja. Znaten del pa se danes že producira umetnim potem (potom kemične preosnove) iz odvišnih poljskih pridelkov deloma tudi iz v prvotnem stanju neužitne surovine, to je iz lesa.
KMETIJSTVO.
Povečano produkcijo živil je dosegla Nemčija v prvi vrsti z zboljšanjem svojega kmetijstva in živinoreje. Na. pr.: pridelava surovega masla se je dvignila od leta 1932., ko je znašala ta 415.000 ton na 465.000 ton v letu 1936. Slanina od 340.000 ton na 370 tisoč ton. Toda to zboljšanje je mogla doseči le s temeljito in globoko segajočo reorganizacijo celokupnega kmetijskega gospodarstva, ki mora v polni meri sodelovati na izvajanju načrtnega gospodarstva. Tudi nemški kmetovalec mora danes podrediti svoje osebne koristi, skupnim interesom vsega prebivalstva. Tudi v kmetijstvu se individuelno gospodarstvo večino bolj umika kolektivnemu delu na polju. Nemški kmetovalec mora danes že v veliki meri sejati in saditi na svoji zemlji to kar najbolje uspeva in ono kar v največji meri potrebuje nemška industrija za pridobivanje surovin. Celo kmetijstvo je postavljeno danes na znanstveno bazo. Številne znanstvene državne inštitucije delujejo na reševanju problemov, ki bi mogli zboljšati in povečati produkcijo poljskih pridelkov. Današnje kmetijstvo se poslužuje vseh mogočih sredstev kot: umetnih gnojil, (uporaba umetnih gnojil se je dvignila za 270%), selekcije posevkov, selekcije živali, izbiro zemlje za poedlne posevke, umetnega namakanja suhih polj ln osuševanja močvirne zemlje, uporabe najrazličnejših strojev za poljska dela kot: za oranje, sejanje, košnjo, žetev, mlatenje, itd. Uporaba poljedelskih strojev se je dvigni-
la za 235%. Mehanizacija poljskega dela je znatno pripomogla, da je produkcija živil narasla tako, da krije Nemčija danes iz lastnih pridelkov 85*/« od celokupne uporabe. Ali tudi temu racijonalnemu gospodarstvu z rodovitno zemljo so stavljene gotove meje. Kmalu bo doseglo ono stopnjo, preko katere brez škode za zemljo in za kmetijstvo ne bo moglo iti. Ce bi hotela Nemčija pridelati toliko poljskih pridelkov, kot jih rabi za prehrano prebivalstva, potem bi morala obdelati prav vso, danes še neobdelano in nerodovitno zemljo kultivirati in spremeniti v rodovitno. Ce pa bi hotela pridelati one množine kot jih rabi za pridobivanje surovin, ki jih rabi njena industrija, potem bi morala imeti še najmanj 16 milijonov ha rodovitne zemlje.
Razstavni materijal prikazuje vse tovrstno sistematično delo na podlagi številnih statistik, zemljepisnih kart in podobnega gradiva	(Dalje	prih.)
Iglič Fran:
Vseobrtniška razstava v Berlinu
Če premotrimo razvoj življenja obrtnega stanu v dobi cehov, nam kaže jasno sliko, kako težko borbo je vodil obrtniški stan, skozi celo dobo njegovega postanka do današnje dobe. Starejši naši tovariši — borci nam večkrat slikajo položaj obrtnilka, ki ni pomenil nič in tudi ni bil upoštevan. Mnogokrat so padli izrazi, (najsibodi ob priliki intervencij, slavnostih ali kjerkoli) ko je nastopil zastopnik obrtništva, »aha to so antverharji, počakaj ti, zdaj so drugi na vrsti.«
Res bridki spomini in izrazi. Slično doživljamo mi še danes. Kdo je tenvu kriv? Obrtniški stan sam deloma v največji meri pa gotovi elementi ča stihlepneži in koristolovci, extravagan-ti z demagoškimi gesli, obljubami in frazami, brez programa in resno preudarjene iniciativnosti. Mesto, da bi spodbujali obrtništvo za strokovno izpopolnitev in za skupno propagando med narodom da bi gojili čut in zavest za popolno zaupanje domačemu rokodelskemu stanu, tako kot se druge enakovredne stanove upošteva
Ko se je mudil dne 16. novembra t.
1 med nami v Ljubljani g. von Ren-teln, je načel vprašanje naše soudeležbe pri prihodnji obrtniški razstavi v Berlinu, ki bo v maju t. 1.
Glavno, kar je podčrtal v svojem poročilu in je za nas obrtnike tudi od« ločilne važnosti je, da bo imela razstava predvsem ta pomen, da se prikaže vsemu svetu, kaj zmore obrtni stan. S to razstavo se moTa dvigniti obrtni stan in prikazati celemu svetu, da ga je treba upoštevati zlasti, ker igra v narodnem, gospodarskem in kulturnem pogledu vidno in pomembno vlogo, osobito pa, ker je panoga, ki koristi narodnemu gospodarstvu v največji meri. Obrtniški stan je tesno povezan tudi z ostalimi stanovi, v narodnem pogledu prednjači ker so rokodelski mojstri, pomočniki in vajenci sinovi naše domovine; v gospodarskem pogledu, ker je ogromno število pomožnega osobja zaposlenega pri obrtu. Pa tudi v tem oziru je važno omeniti, da je veliko sinov — hčera našega kmetskega in delavskega stanu, ki dobi v obrti učnega mojstra in pride tako mnogo njih do lepe eksistence.
V kulturnem pogledu pa smem trditi, da ima najvidnejšo zaslugo obrtni stan, kajti če pridemo kamorkoli in si ogledamo lepoto mest, vasi, trgov, povsod krase dela rokodelskih mojstrov in vzbujajo začudenje.
Zato je potrebno in je naša dolžnost, da ne ostanemo ob priliki berlinske obrtne razstave izven kroga o-stalih kulturnih sodelujočih držav: Pokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti in s tem vzpodbudimo naše mojstre, ki se bavijo s posebnimi, osobito našimi jugoslovenskimi izdelki, da jih na tej razstavi pokažejo! Pogoji za razstavljanje, kot smo bili že v zadnjem Vestniku poučeni, so zelo ugodni. Zato ni nobene ovire za naše so* delovanje!
V ostalem, kar se tiče v splošnem naših izdelkov in pa odnošajev obrtništva Jugoslavije do inozemstva, pa bomo pripomogli skupno z našimi sa-vezi in zvezo.
O
LJUTOMER	>
Kakor drugod, je tudi v območju Slov. trgovskega in obrtniškega društva v Ljutomeru zadnja leta zelo nazadovalo število samostojnih obrtnikov. Vzroki: manj dela, pod vplivom gospodarske krize, ki jo čuti po večini agrarni okraj bolj kot drugi, potem pa enake ali celo še višje dajatve državi in samoupravnim korporacijam, kot poprej za časa dobrega gospodarskega stanja. Pavšalizacija pridobnine je prinesla le malo olajšanja. Na drugi strani pa se je položaj legalnega obrtništva še poslabšal, ker je silno naraslo število šušmarjev — brezposelnih mojstrov in pomočnikov ter raznih »svobodnih umetnikov«, ki odjedajo obrtniku kruh, delajoč za vsako ceno. Na kvaliteto izdelkov pa naš kmet spričo krize že davno ne gleda več. Rahlo izboljšanje zaposlenosti v zadnjem času se skoro ne pozna. Dejstvo je namreč, da odhajajo celo izučeni rokodelski pomočniki kot sezonski kmetski delavci v tujino.
Za obrtniške interese delujeta v Ljutomeru dve vrsti organizacij: šest prisilnih združenj in sicer: skupno, združenje kovinarjev, lesnih in umetnih obrtov, oblačilnih strok, gostilničarjev in tesarskih ter stu-denčnih mojstrov, ki obsegajo članstvo iz večih srezov, potem pa prostovoljna organizacija Slovenskega trgovskega in obrtniškega društva, ustanovljenega leta 1907. iz bivšega Slovenskega obrtniškega kluba. Letos je slavilo to društvo svojo 30-let-nico. Zveza obrtnih društev ga je počastila takrat s tem, da je bila njena letna skupščina v Ljutomeru. Društvo je v slogi s trgovci zastopalo vsa leta svojega obstoja obrtniške interese, prirejalo večkrat sestanke in vsakoletne zbore obrtnikov, v času pred krizo pa dve uspeli obrtni razstavi. Društvo je tudi intenzivno sodelovalo pri volitvah v Zbornico za TOI. Posebno skrb je posvečalo davčnemu vprašanju, potem pa vzgoji zavednega naraščaja s tem, da je priredilo dvamesečni knjigovodski tečaj (skupno z organizacijo trg. pomožnega osobja) in podpiralo vsako leto strokovno šolo z nagradami za najboljše učence ter s prispevki za vajeniške ekskurzije, ki so bile mogoče samo z njegovo podporo. Letos se je v okviru društva ustanovil mladinski odsek, da se razširi zanimanje za obrtniške koristi tudi med svoj naraščaj, da dvigne njegovo stanovsko zavest in ga s tem pripravi za složno in uspešno delo v obrtniških organizacijah. Da ni pozabilo nikoli obubožanih obrtnikov in da jim je naklanjalo podpore, tega ni treba posebej povdarjati. Društvo skrbi tudi za družabnost ter je večkrat priredilo obrtniški ples, čigar čisti dohodek je porabljalo za gori označene namene. Tudi za leto 1938 ga pripravlja.
Društveno delovanje ovira v glavnem število članstva, ki je v razmerju s številom obrtnikov v okolišu premajhno, čemur je vzrok v slabem gospodarskem položaju. Tudi nesrečna politika razdvaja po nepotrebnem obrtništvo celo v čisto strokovnih vprašanjih.
Ko se društvo poslavlja od svojega jubilejnega leta, želi vsem svojim članom ter \T?em slovenskim in jugoslovenskim obrtnikom v upanju na boljše čase: Veselo in srečno Novo leto!	r.	c.
Trg Središče, narodno - napredna postojanka na sevemo-istočni meji dravske banovine, in ob vznožju naše lepe Prlekije, slovi že izza časa Rimljanov, ki so takratni kraj nazivali »in media cuirta«, kot iz-lazita kmečko-obrtna naselbina, nepremagljiva po svojem trdnem narodnem prepričanju, odlična po svojem skrbnem, delavnem in izobraženem prebivalstvu. 2e kronika trga Središče opisuje delavnost sre-diškega obrtništva v 16. stoletju ter pripominja, da je hilo med obrtniki več vodilnih mož krajevne politike. Upravna, občina Središče šteje 2149 prebivalcev, od teh okrog 60 obrtnikov-rokodelcev. Med večje prištevamo A. Marčecevo sodarstvo, Vargazonovo oljarno in morda še Zadrav-čev parni in umetni mlin. Ostali obrtniki zaposlujejo večinoma 1—2 pomočnika, nekateri samo vajence in je obseg njihove obiti namenjen večinoma le za krajevne potrebe in za okolico.
SredMki obrtniki imajo že od leta 1889 svoje skupno združenje. Po parcelaciji zadrug na strokovne in sorodno strokovna združenja je število članov sicer padlo, ni pa nazadoval duh sloge in napredka med središkim obrtništvom, ki stoji pod vestnim vodstvom svojega predsednika g. Ivana Hanželiča, kovaškega mojstra v Središču. Združenje ima svojo krasno zastavo; pod njo so Zbira, da tudi na ta način ob gotovih slovesnostih dokaže čustva svoje globoko razvite obrtniške zavednosti. — Zraven splošnega združenja, deluje v Središču že od leta 1921. Obrtno društvo, ki stoji pod skrbnim vodstvom sedanjega predsednika gosp. Andreja Marčeca. Društvo prireja predavanja, njen glavni cilj pa je skrb za obrtno-nadaljevalno šolo, ki jo je društvo v letu 1922 ustanovilo.
Kriza je tudi našemu obrtništvu prizadejala težke rane. Dolgoletno pomanjkanje zadostne zaposlenosti, pomanjkanje kredita an kmečko zaščitne uredbe so tudi na-
šega obrtnika omalodušile. Zdi se, da se v tem oziru ozračje nekoliko popravlja. Upam in želim, da bi tudi ono, sledeč vzgledni vztrajnosti našega jubilanta in svojega priljubljenega voditelja »Obrtnega Vestnika«, ostalo zvesto tradicijam svojih vztrajnih prednikov.	J.	Z.
Nekaj navodil obrtnikom eletkrotehniške stroke za delo med zimskimi meseci
Vsak: obrtnik, bi se moral pobrigati, da si najde svojo maksimalno zaposlitev v oni sezonski dobi, 'ko je za njegovo stroko najprimernejša.
Za obrtnike elektrotehniške stroke je najugodnejši čas za zaposlitev v zimskih mesecih, kajti tedaj je malo svetlobe, v človeški naravi pa leži želja, da bi bila njegova okolica čim bolj razsvetljena. Ne samo tik pred božičnimi prazniki, ko je dan najkrajši, tudi še nadaljne dolge mesece si lahko spreten obrtnik najde dokaj zaslužka, če je le količkaj inicijativen. Posebno ugodno se lahko namesti in uporabi električna svetlobna telesa v propagandne namene v izložbah, na fasadah in vhodih. Možnosti je mnogo, da se udejstvuje. Od navadne žarnice, pa do neonovih svetilk v reklamne svrhe, razni transparenti in svetlobna telesa so nam na razpolago. Pa tudi doma, v javnih lokalih itd. bi bila mnogokrat potrebna spretna obrtnikova roka, ki ume svetlobo tudi estetično t. j. v okrasne namene izkoristiti. Danes ne bi smel biti elektrotehnik samo zato, da vpelje električne vode in obesi razne luči, ki si jih izbere stranka. Vzporedno s stanovanjsko kulturo in notranjo arhitekturo mora iti tudi prizadevanje obrtnikovo, da zna svoje znanje uporabiti kot mojster in ne samo kot delavec. Danes je elektrotehnika med najbolj naprednimi strokami zato zahteva od svojih pripadnikov, da so ljudje na mestu.
Današnji številki so priložene položnice. Poravnajte čimpreje naročnino (40.— din) in izpolnite svoje podatke na zadnji strani položnice!
O
O
N
O
73
(—4
r1
O
«
cr '3- » % EL 3
ET 3
n
$ Sr cl -i o
3 S*
n j 5
91 o O rt- . .*
3 — >T3 <j 2.
- t-1 o <—•.
3 r-t-
r cr o
£ N
«/3 J.
P 50
3
N o p <
O
3
O
cn
3 P -i
„ O
CD o<
Q 3
3
o> o
N
era ooo 8..*
Ta H-P O
P
o<
p
3
P
3 *
3 <
5' 2 o o
N P
O
C/J<
3
3 rt' 5. o
P -
g n
rt> f“1“
°
S- <
-I P
“ c
° o'
* » o
C/5
p p
2. 3
p < __ p_
fT 3
o sr
3.-3
3 ero p O
-t
O rt o< ^ 3
si p
N
P
**
P
O
**
p
3
CD
<
CD
c 3
O p"
CT t/
£ 5 3 n
7 3
CD m* C/) H
Ef rt'
3 o
Sr 3
« C/J
C
<01
N O % 2 P
3
rt
T3
E. p 3. ^
'rt rt«
o rt
0!<
rt
rt >3 rt
>- D;
O Š<
T pf rt rt 3
O V
3 N
§-&
3
05 rt
d. 3
rt
3
P
O
3
05 Ol O N
»a
Ol< >r) O
rt. o a.
3
rt 01 -• rt o< p
LL' 3* 3 o' 9r p'
c
■o a.
-i •
p
< CL
O
05
i-t-
-i
rt
3
C
zr
g
3
zr
o <—•. O
P
o<
p
3
P
3
P
-t
O
o<
3
3
O
*-t
P <
3 N
P P 3? < p
3- <
•-t
fc5 <-»
a o
rt -i
S- g
o
Q-
o
3 Q	o < p	»-t- »i 2r	3 o
o<	2.	p*	cn
3	o'	>3 **	
3		O	O
O	3		rt-
		cT	
N	P	N<	
&	<-_•. O	2. o	<
O	X)	CD	E’ c
o	p		o'
o< o	o’		r-t- o
»-r	O		C-
»i	M •		pri
O	N		3
3	3		
O	P		rr
t/i O	*L		o
o<	c-		
'm. o	P		Clr O
Tradicionelni obrtniški družabni večer
XIV. OBRTNIŠKI PLES
v soboto 15. januarja 1938. v Ljubljani v vseh prostorih Kazine.
n
Razna presenečenja — Dekoracija — Dragoceni dobitki — 2 godbi — Prijetna obrtniška zabava — čisti dobiček je namenjen socijalnemu fondu za pomoč obrtnikom in za pospešitev stanovske literature.
POMEN NEZGODNEGA ZAVAROVANJA
Samo dotični obrtnik uspe v svojem delokrogu, ki sledi tempu časa. Ta tempo se je v zadnjih desetletjih lahko rečemo podesetoril in več, saj doživljamo danes v enem letu velikokrat več, kot so pred leti, pred tehničnim razvojem, doživljale skoro bi rekli generacije. Danes ne poznamo skoro več razdalj, ko predstavlja oddaljenost za pol sveta za pošto komaj časovno razliko nekaj dni, ko smo preko radia v stalni brezžični slušni zvezi s celim svetom in ko ni več daleč čas, ko bomo vse to, kar danes samo slišimo, tudi gledali. Ta zgoščena vsestranska zveza, to skrajšanje oddaljenosti je posledica velikih tehničnih napredkov, ki pa so zahtevali tudi od svojih stvariteljev pospešeno in zgoščeno delo. Ravno vsied tega je prisiljen vsak poedinec, da ne dela več na počasen način, kot včasih, ampak da vse mrzlično hiti. Razumljivo je, da ima ta večji tempo življenja za posledico tudi večje število nezgod.
Potreba nezgodnega zavarovanja je tem večja, čim večja je opasnost nezgode, ta pa zopet raste v čistem razmerju s hitrostjo vsega dogajanja.
Tej zahtevi časa je sledila tudi Uprava »Obrtnega vestnika«, ki je sklenila kolektivno nezgodno zavarovanje za vse svoje naročnike, zaenkrat samo za sorazmerno nizko vsoto, ker hoče, da se obrtništvo zave potrebe zavarovanja in ker bo krila izdatke te ugodnosti svojih naročnikov uprava brez kakršnegakoli povišanja naročnine, računajoč s tem, da bo članstvo na eni strani absolutno točno poravnalo naročnino, ker bo imelo zato bogato protidajatev, na drugi strani pa, da bo marsikateri, ki se doslej še ni odločil, da naroči potrebno stanovsko glasilo, to sam smatral ravno z ozirom na ugodnost brezplačnega zavarovanja za svojo dolžnost in potrebo. V neštetih primerih se je izkazala korist takega kolektivnega zavarovanja zoper nezgode in Uprava ne dvomi o tem, da bo s prihodnjim letom svoje članstvo lahko razveselila z razširjenjem že sedanjih velikih ugodnosti.
Uprava je uvedla to zavarovanje upoštevajoč težki socialni položaj naših obrtniških družin, ki so v nenadnih smrtnih slučajih svojih rednikov in hraniteljev zelo težko prizadete. V interesu socialnega zavarovanja in zaščite naših najskromnejšib družin in malih gospodarstev je torej, da se obrtniki naslonijo na svoj stanovski list.
Kot je razvidno iz splošnih zavarovalnih pogojev za nezgodno zavarovanje, je smatrati za nezgodo vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nenadoma zunanje učinkuje na telo zavarovanca. Ravno obrtnik je v svojem poklicu neštetokrat izpostavljen najrazličnejšim nezgodam in je vsekakor prav, če je zavarovan preko Okrožnega urada za zavarovanje delavcev proti takšnim nesrečam obrtnikov nameščenec, da pa je vsaj deloma zavarovan tudi gospodar sam.
Zavarovanje stopi v veljavo, čim je plačana naročnina in takrat naročnik kake nezgode še ni utrpel. Ker ne veste ne ure ne dneva, je koristno, da naročnik takoj nakaže naročnino, ker doseže na ta ifačin največje ugodnosti. Posebej opozarjamo, da je treba vsako nezgodo, za katero se hočejo uveljavljati odškodninski zahtevki, takoj javiti »Zedinjeni zavarovalnici d. d.« v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 1., ter že v prijavi označiti vse podrobnosti nezgode.
Da se preprečijo zmešnjave je potreba, da vsak naročnik javi poleg točnega imena in priimka tudi svoj poklic ter rojstno leto.
Polico, odnosno številko »Obrtnega vestnika«, kjer je polica natisnjena, dobro shranite ter izpolnite dotične podatke.
Vsak naročnik »Obrtnega vestnika«, ki se obrne na »Zedinjeno zavarovalnico d. d.« radi kakršnegakoli zavarovanja, bo dobil tam v zvezi z našimi odnošaji skrajno ugodne pogoje in premije.
Izpolnite, odrežite in shranite!
(D GO CD	r (D r-t- 0
	X
	<
	0)
	a
	EL
	X
	<
	0)
	-1
	ffl
	X
	<
	0)
	3-
	
	<
	X
	<
	D)
	-5
	0
	
N
P
V
(J)'
X
o
v
-1
P
<
0
0<
P
0)
J
o
<
v
P
0<
P
J
J
p
T
o
o<
J
d'
N
p
a
O
u
3
□
<
(D
0)
2
x
Zedinjena zavarovalnica d. d.
filijalna direkcija
 1	-	L	j	u	bljana	^-------
Zavarovalna polica
za primer smrti za nezgode.
c 6
N C
m
c >
" -o
£ e*2
1C
S *> £ c 5 c
•s*!
rs E
Naročnik »Obrtnega vestnika« (ime in priimek):
Datum rojstva:
Poklic:......
Bivališče: Zadnja pošta:
je zavarovan s to polico za
Din 5.000 —
(pettisoč dinarjev)
za čas od 1. januarja 1938 do 31. decembra 1938
na podlagi splošnih pogojev, dokler ima naročnino za »Obrtni vestnik« v redu plačano (glej § 4. splošnih pogojev).
Zedinjena zavarovalnica d. d., filijalna direkcija Ljubljana
Čitajte splošne pogoje za zavarovanje na drugi strani! — Opozorite svoje tovariše na zavarovanje »Obrtnega Vestnika«!
To je le del našega programa, zato poravnajte še danes naročnino:
Reorganizacija obrtniških združenj
V smislu obrtnega zakona o prisilnih združbah trgovcev in rokodelcev, ki se nanaša na §§ 354—363, večina teh obstoja v dravski banovini še predno je sedanji obrtni zakon izšel. Zal, da večina teh organizacij ni pokazala zaželjenega uspeha! Kaj je temu pravi vzrok? Prejšnji obrtni red avstrijske zakonodaje ni predpisoval prisilnih združb (zadrug), ampak naj bi jih ustanavljali iz prostovoljnih nagibov zavedni obrtniki kot lastne stanovske in stro-kozne organizacije, da se med njimi dvigne stanovska zavest za kulturni in gospodarski napredek svojih članov, skrbi za zdrav in sposoben obrtniški naraščaj, za njegovo vsestransko vzgojo v delavnicah in izven njih ter za teoretično izobrazbo potom obrtnih nadaljevalnih šol.
Pri ustanavljanju združenj so zavedni obrtniki naleteli na težkoče od strani konzervativnih tovarišev, ki so že od početka kazali mržnjo do obrtniških organizacij, katerih namen je bil, da se vpelje red med obrtniške vrste glede upravičenega izvrševanja obrti, zaposlitve pomočnikov in vajencev, glede določb delovnega časa, po-sečanja obrt. nadalj. šol ter se organizira zbiranje prispevkov za vzdrževanje teh organizacij.
V novo ustanovljene organizacije so prišli v odbore tudi člani nezadovoljneži iz raznih obrtniških poklicev z namenom, da preprečijo vsak koristen napredek, pa naj bi ta služil v splošno korist vsem članom, tem manj pa so bili naklonjeni zamisli, da bi si z vestno organizacijo izboljšale svoj položaj posamezne obrtniške stroke, n. pr. krojaška, čevljarska, mizarska in druge. Nasprotovali so vsakemu vajeniškemu redu. Vajenec naj bi bil ob enem pastir in hlapec, ki naj bi težka poljska dela opravljal od ranega jutra do temne noči, šele zvečer pri luči naj bi bil zaposlen v obrtnem poklicu. Radi tega je od velikega števila vajencev, poklicanih v učenje le malo svoj poklic z uspehom dovršilo. Radi tega ni bilo pričakovati zaželjenega uspeha pri tedanjem obrtnem naraščaju.
Vsled teh neprilik in zadržkov se obrtniške zadruge niso mogle izkazati s povolj-nim uspehom četudi je vlada nastavila za Štajersko, Kranjsko in Primorsko zadružnega inštruktorja.
Zavedno obrtništvo je obdržalo ideale iz cehovske dobe, o kateri se še danes povdarja, da je imel obrtniški stan zlata tla. Tedaj je obrtništvo samo delilo svoje
stanovske pravice sebi in sotovarišem.
Vsled navedenih zaprek se ni dalo doseči zaželjenega uspeha potom splošnih ali skupnih združenj, v katerih naj bi bili vsi obrtniški poklici združeni. Radi tega je nastala že pred 40 leti zahteva po razpustu skupnih združenj ter za nove ustanovitve strokovnih združenj. To so po nekaterih krajih zavedni obrtniki tudi izpelja i in s tem od početka dosegli lepe uspehe; največje ovii-e pa so ostale v tem, da so te branili plačevati letni prispevek za vzdrževanje svoje lastne strokovne organizacije. Ravno to je tudi v današnjih časih glavna ovira, da združenje ne mere izvršiti naložene naloge, ki mu jo naloži vsled veljavnih sklepov skupščina ali nadzorne oblasti, ker imajo združenja prazne blagajne.
Vsled nerazsodnosti nezavednih obrtnikov ukinjeni okrožni odbori obrtn. združenj, so tekom svojega obstoja odkrili marsikateri nered pri združenjih, kateri je obstojal po več desetletij nazaj. V takih združenjih tudi ni bilo pričakovati pri članih one stanovske zavesti, ki bi bila na mestu pri vestnem poslovanju. Denarne de-fravdacije v manjših in večjih zneskih so dale povod za nezaupanje do stanovske organizacije, tembolj ker nadzorne oblasti niso radi teh nepravilnosti storile svojih dolžnosti.
Ali naj gremo po tej poti naprej?
Zbornica TOI. že nad par let razmišlja, kako bi se dala izpeljati obrtniška reorganizacija, da bi se dosegel zaželjeni uspeh. Ze za časa obstoja okrožnih odborov se je razmišljalo o tem, da se osnujejo za posamezne sreze skupna združenja ter v ta namen razpuste posamezna strokovna združenja. Združenja, kakor tudi okrožni odbori so iz strokovnih in gospodarskih ozirov proti razpustu strokovnih združenj, posebno pa onih, katerim ni oporekati obstoja.
Imamo že sedaj tako zvana splošna ali skupna združenja za posamezne sreze, ki pa se dosedaj niso izkazala za posamezne strokovne skupine svojih članov s kakim povoljnim uspehom, tem manj pa radi tega ne, ker niso v svojih srezih ustanovila posameznih strokovnih odsekov glasom čl. 31. zadružnih pravil.
Pri nekaterih dosedanjih skupnih združenjih vlada v poslovanju velik nered že več let nazaj, in sicer radi brezbrižnosti odbora in strokovno nesposobnega tajništva. Tajnik naj bi bil duša vsakega zdru-
ženja, od njegove strokovne zmožnosti je odvisen tudi uspeh združenja med posameznimi člani, pomočniki in vajenci. Nastavitev tajnika bi morala odobriti zbornica TOI, če je dovolj sposoben, ne bi smel pa biti izbran iz članstva združenja.
Poslovanje posameznih odsekov skupnega združenja naj bi vodil tudi tajnik skupnega združenja. Posamezni strokovni odsek, ki obsega določeno število članov naj si enako izvoli odsekov odbor z lastnim načelnikom odseka. Odsek naj rešuje na lastnih sejah svoja stanovska vprašanja, katera odobri odborova večina ter ista predloži skupnemu združenju v odobre-nje in izvršitev. Posamezni strokovni odseki naj bi imeli svojo blagajno, s katero sami razpolagajo. K skupni upravi bi pa
morali prispevati letno določeni članski prispevek od posameznih članov. Zato bi bili potrebni posebni pravilniki po enotni vsebini za posamezne strokovne odseke, ki bi jih izdala zbornica TOI v sporazumu z obrtnim odsekom.
Še eno važno razmotrivanje:
Poročilo o zadnji zbornični seji TOI se je glasilo, da se je obrtni odsek nekako osamosvojil na ta način, da se bo obrtna skupina odslej odrejala kot »autonomni obrtni odsek zbornice*. Radi te »pridobitve« v naslovu je navedeni odsek prevzel tudi večjo odgovornost na svoje breme v gmotnem, kulturnem in gospodarskem vidiku in z ozirom na izboljšanje gospodarskega položaja obrtnika!
Obrtnik
LJUBLJANSKI VELESEJEM IN SLOVENSKI OBRTNIK
Izpolnite, odrežite in shranite!
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje.
I. Kdo je zavarovan?
§ l.
Za Din 5.000 je zavarovan pri »Zedinjeni zavarovalnici« d. d., filijalni direkciji v Ljubljani vsak naročnik »Obrtnega vestnika«, ki nenadoma utrpi nezgodo pri izvrševanju svojega poklica ali izven poklica in ima ta nezgoda za posledico smrt takoj ali tekom šestih mesecev od dneva nezgode.
Kot nezgodo je smatrati vsak zunanji dogodek, ki je neodvisen od volje zavarovanca in ki nemudoma zunanje mehanično učinkuje na telo zavarovanca.
Nezgoda mora biti kot taka zdravniško ugotovljena. Za nezgodo ni smatrati onega dogodka, ki ga zavarovanec svojevoljno ali lahkomiselno povzroči, ali ako se je zavestno podal v življenjsko nevarnost.
Zavarovanje velja za vso Evropo, vštevši tudi vožnje na potniških parnikih, na rednih progah med evropskimi pristanišči in na rednih progah med evropskimi pristanišči in pristanišči v Afriki in Aziji, ki leže ob Sredozemskem ali Črnem morju.
Zavarovane in nezavarovane nezgode.
§ 2.
Kot nezgode veljajo tudi:
1. Zastrupitve ran, ako je bila infekcija povzročena po vidni zunanji neugodni poškodbi, tako da je infekcijska snov prišla v telo po rani, povzročeni po nezgodi.
2. Ožganje po ognju ali po jedkih kislinah; poškodbe po električnem toku; nezgode radi uhajanja plina.
§ 3.
Za nezgodo ni smatrati:
1. Vsakovrstna obolenja in bolezenske pojave.
2. Škodljiva vplivanja na zdravje po luči, temperaturi, vremenskih vplivih, po solnčarici ali po kapi.
3. Telesne poškodbe po rontgenovih, radijskih, višinsko-solnčnih in umetnih ali drugih žarkih.
4. Telesne poškodbe po trajnih in ponavljajočih se naporih in uporabljanju telesnih sil.
5. Telesne poškodbe zaradi raznih zdravstvenih ukrepov in zaradi operacij, ki jih je zavarovanec sam izvršil na svojem telesu, ali si jih dal izvršiti.
§ 4.
Pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja imajo le oni naročniki, ki imajo poravnano naročnino za tekoče tromesečje. Za nove naročnike stopi
zavarovanje v veljavo šele s trenutkom, ko je plačana naročnina vsaj za tri mesece vnaprej.
§ 5.
Ako se je zavarovanec zavestno podal v življenjsko nevarnost ali lahkomiselno ali samovoljno povzročil nezgodo, zavarovalnica za tako nezgodo ne jamči. Ravno tako tudi ne jamči za nezgodo, ki se je pripetila: pri vstajah, javnih nemirih in neredih, za časa vojnih dogodkov, v pretepu ali kaznivih dejanjih, ki jih je izvršil zavarovanec sam, ali z njegovo vednostjo ali privoljenjem kaka tretja oseba, pri kršitvi od oblasti izdanih varnostnih predpisov, ako je ta kršitev sodno dokazana, pri nezgodah v dvobojih, v pijanosti, pri akrobatskih ali evkvilibrističnih vajah, pri lovih na konjih, pri uporabljanju motornih vozil vsake vrste, pri dirkah, tekmah ter drugih tekmovalnih prireditvah, pri uporabi letal, zračnih ladij in podmornic; pri vožnjah po vodi brez spremstva kake odrasle osebe. Ce se je nezgoda pripetila pri reševanju kakega človeka, je tak slučaj zavarovan. Za zavarovano nezgodo nadalje ni smatrati poklicne nezgode v tvomicah za eksplozivne snovi in v rudnikih pod zemljo.
Ce bi se pri isti nezgodi ponesrečili trije ali več naročnikov »Obrtnega vestnika«, se pravice poedinih naročnikov znižajo v onem razmerju, kot je število ponesrečenih naročnikov, proti najvišji odškodnini Din 10.000, ki dospe v slučaju katastrofalne nezgode. Kot katastrofalno nezgodo je smatrati tako nezgodo, kjer je vzrok ali povod nesreče isti.
Nezgodno zavarovanje ne velja za osebe, ki so ob času nezgode že dopolnile 65. leto starosti.
§ 6.
Ako poškodovanec v trenutku nezgode trpi na kaki težki bolezni ali večji telesni napaki, ki je takega značaja, da utegne nezgodno nevarnost znatno zvišati ali posledice nezgode znatno pojačiti, se za tako nezgodo odškonina ne prizna.
Ako vpliva kaka z nezgodo v nikaki zvezi stoječa težka bolezen ali bolestna iz-prememba na posledice nezgodnega dogodka, jamči družba samo za posledice, ki bi nastale brez tega vpliva, ne jamči pa, če ta vpliv prevladuje.
Ako zboli zavarovanec na kaki težki, toda prehodni bolezni, počiva za dobo te bolezni nezgodno zavarovanje.
§ 7.
V	kolikor so ti pogoji nejasni ali pa pomanjkljivi, je smatrati splošne zavarovalne pogoje za nezgodno zavarovanje, ki so
deponirani v upravi »Obrtnega vestnika«, kot interpretacijsko bazo.
III. Kako je ravnati v primeru nezgode?
§ 8.
Vsako nezgodo, za katero hoče zavarovanec uveljaviti odškodninski zahtevek, je takoj po nezgodi javiti, najbolje telegra-fično ali s priporočenim pismom »Zedinjeni zavarovalnici« v Ljubljani, Cigaletova ulica št. 1. V prijavi je označiti vse podrobnosti nezgode. Priložiti je tudi zdravniško izpričevalo.
§ 9.
Neposredno po nezgodi je nemudoma poklicati zdravnika in ukreniti vse potrebno, da se posledice nezgode po možnosti odvrnejo ali zmanjšajo. Vsak zavarovanec v slučaju nezgode izrecno odveže vse zdravnike, ki so ga kakorkoli zdravili, dolžne službene molčečnosti.
Zavarovanec je dolžan podvreči se na zahtevo zavarovalnice preiskavi po zdravniku, ki ga odredi zavarovalnica, ako to zdravstveno stanje zavarovanca dopušča. Takemu zdravniku mora zavarovanec ob vsakem času dovoliti dostop in preiskavo.
§ 10.
Dokazno breme za obstoj vseh dejanskih pogojev, ki ustvarjajo pravico do odškodnine, zadene onega, ki odškodnino zahteva.
IV. Izplačilo odškodnine.
§ n.
Odškodnino plača »Zedinjena zavarovalnica« s pristankom uprave »Obrtnega vestnika« donositelju police proti predložitvi iste. Odškodnina se izplača proti pobotnici v roku dveh tednov po ugotovitvi odškodninske pravice. Upravičenec je dolžan, da se na zahtevo napram zavarovalnici legitimira. Zavarovalnica pa ni dolžna prepričati se o pravilnosti legitimacijskih papirjev donositelja.
§ 12.
Za eno nezgodo se plača zavarovalna vsota samo enkrat, ne glede na to, ali je naročnik naročen na eno ali več izdaj »Obrtnega vestnika«. Ako naročnik ni posamezna oseba, nego kaka družba oziroma zveza več oseb (juridična oseba), velja zavarovanje samo za dotično osebo, ki je bila od načelstva te družbe »Obrtnemu vestniku« v zavarovanje pismeno prijavljena.
§ 13.
Ako je zavarovalnica odklonila stavljene zahteve, ima zavarovanec pravico, da te zahteve sodno iztoži v roku 6 mesecev in sicer pred sodiščem v Ljubljani.
Ko je pred osemnajstimi leti Ljubljanski velesejem začel s svojim delovanjem, je marsikdo izmed naših mojstrov skeptično zmajal z glavo, češ, tudi ta novotarija mi ne bo mogla dosti pomagati. Nič čudnega, da je tedaj poln nezaupanja gledal v bodočnost. Ko se je povrnil koncem leta 1918 z bojišča, fizično in duševno ubit in brez gmotnih sredstev, je našel svojo delavnico v neredu in zapuščeno. Trajalo je dalj časa in stalo ga je veliko žrtev, preden si je mogel vsaj za silo zopet urediti delavnico. Minila so kar leta, preden je zopet bil v stanju dobavljati dobre izdelke. Pa še tedaj ga je stiskala inflacija, slabotno stavbno gibanje in pomanjkanje dela sploh, slabe prometne prilike in nesigumost razmer so ga ovirale pri razpečevanju izdelkov. Z negotovostjo in bojaznijo je gledal v bližnjo bodočnost.
Pa je večina našega obrtništva ob svoji zdravi gospodarski miselnosti kaj kmalu spoznala in doumela nujno potrebo, da se oklene nove ustanove in z nin kot raz-stavljalec sodeluje. Pravo so zadeli. Mnogim, prav mnogim je Ljubljanski velesejem odprl novo pot za udejstvovanje, jim dal inicijative in spodbude za podjetnost in gospodarski podvig. V mnogem je izpopolnil kakovost izdelkov in tudi visoko dvignil stanovsko samozavest, ko je pripomogel izdelkom naših rok do prave veljave. Napredek moderne tehnike, ki so ga pokazale obrtne in industrijske razstave na velesejmu, je vplival na našega obrtnika ter mu vzbudil smisel za uvedbo modernejšega orodja in dobrih ct.rojev v njegovi delavnici.
Naš velesejem pa ni nudil obrtnikom samo strokovne vzgoje in zgledov za tehnično izpopolnitev ter izboljšanje izdelkov, temveč je imel zasluge tudi v tem, da jim je pomagal na trg, naSel je obrtnim izdelkom najširši krog dobrih kupcev. Najrevnejše obrtnike in začetnike podpira naš velesejem s tem, da jim vsako leto dvakrat da razsežen razstaven prostor brezplačno na razpolago, da opozore javnost nase in na svoje izdelke ter si utro pot do tržišča in dobrih poslovnih zvez. Za druge pa je razstavljanje na velesejmu najcenejša reklama, saj jim v primeri z drugovrstno propagando prinaša najsigurneiši uspeh.
Letos bomo imeli spomladanski Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija. Razmišljajmo že sedaj, vsak zase, na kak način bomo najuspešneje sodelovali na tej reviji naše sposobnosti.
Obrtnega vestnika naročnik biti mora vsak obrtnik!
Kajko Ogrin, upravitelj Zanatske banke,
Obrtniški krediti in
Dragervolje se odzovem prijaznemu vabilu uredništva »Obrtnega, vestnika«, da naj napišem nekoliko vrstic o obrtniškem kreditu in vobče o denarnem gospodarstvu.
O	teh istvareh je težavno govoriti na kratko in vendar kaj povedati, Poskusil bom % naslednjimi vrsticami vsaj v glavnih potezah opisati značaj denarnih zavodov, ki se bavijo in ki so se bavili s kreditiranjem obrtništva in nakazati, kako naj obrtništvo posluje v denarnih zadevah, da bo poslovanje za njega tudi koristonosno.
Pred gospodarsko krizo je imelo naše obrtništvo na razpolago mnogobrojne denarne zavode, ki so mu nudili kredite. Kreditne zadruge, ki so v izdatni meri kreditirale podeželskega obrtnika, pa so danes v itakem položaju, da ne morejo kreditirati niti kmetovalca, za katerega so bile v prvi vrsti namenjene, še manj pa obrtnika. Pri takem položaju je tudi naš obrtnik zašel v nevzdržno stanje v njegovih (kreditnih potrebah, kakor je bilo ipri naših južnih bratih, dokler ni bila ustanovljena Zanatska banka kraljevine Jugoslavije, ker dotlej tudi oni niso imeli kreditne ustanove, ki bi zadovoljevala njih kreditne potrebe.
Obrtništvo pa ni potrebovalo samo denarnega zavoda, ki mu bo nudil potrebne kredite, pač pa se je pokazala živa potreba za ustanovitev takega obrtniškega zavoda, (ki mu bo Stal ob strani v vseh denarnih vprašanjih in ga vobče podpiral v vseh gospodarskih zadevah. Zato so kmalu po ustanovitvi naše skupne domovine Jugoslavije obrtne organizacije iz vseh krajev naše države in zlasti Obrtna zbornica v Beogradu proučavale 'vse možnosti, kako bi se najlažje organiziralo ceneno in hitro kreditiranje obrtniškega stanu. Po vsestranskem razmotrivanju tega vprašanja je prišlo flo zaključka, da sta le dve možnosti za organizacijo obrtniškega kredita in sicer, da država direktno z mate-rijalno pomočjo in z raznimi drugimi zakonitimi olajšavami deluje na pospeševanju obrtno-kreditnega zadrugarstiva, ali pa, da se z njeno pomočjo ustanovi močan denarni zavod, ki bi zamogel organizirati obrtniški kredit v najširšem obsegu. Ugotovljeno je bilo, da so za ustanavljanje obrtnih kreditnih zadrug potrebni številni ideologi in da je za ukoreninjenje zadrugarske ideje potrebna dolga doba. Zato: je bilo odločeno, da se za organizacijo obrtniškega kredita osnuje velik denarni zavod s pomočjo države.
Z zakonom z dne 27. februarja 1926. leta J« ibila zagotovljena ustanovitev Zanatske banke. Država sama se je odločila prispevati k osnovni glavnici 30 milijonov dinarjev, na kateri kapital se je odrekla ipravici na dividendo in je banko .obenem tudi oprostila plačevanja davkov. Obrtništvo se je tedaj dobro zavedalo eminentne važnosti ustanovitve njihovega denarnega ■zavoda ter je z veliko požrtvovalnostjo prispevalo sorazmerno ogromno vsoto k osnovni bančni glavnici. Od obrtništva vplačani del osnovne glavnice Zanatske banke znaša danes 45 milijonov dinarjev. Tako je bila ustvarjena osnova za velikopotezno kreditiranje obrtništva v vsej naši državi.
Na edinstveni način vzgledno izvršeni organizaciji se je zahvaliti, da je Zanat-«ki banki uspelo v dobi njenega desetletnega poslovanja rešiti ogromno število prošenj za obrtniške kredite. V tej dobi je prejela nad 53 tisoč prošenj za posojila v vsoti preko 930 milijonov dinarjev, od katerih je odobrila nad 45 tisoč prošenj v vsoti preko 596 milijonov dinarjev. Te številke dovolj zgovorno pričajo, kako nujno .potreben je bil ita denarni zavod celokupnemu obrtništvu v naši državi in kako mu je tudi koristen.
Centrala Zanatske banke v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu sprejemajo neposredno prošnje za posojila od obrtnikov-poedincev. Od obrtnikov bivajočih izven teh sedežev pa sprejema Žana tak a banka njihove prošnje potom cenzurnih odborov ali obrtnih kreditnih zadrug. Na poslovnem področju ljubljanske podružnice, to je v Dravski banovini, organizacija cenzurnih odborov še ni v celoti izvršena, zato podružnica začasno sprejema prošnje za posojila obrtnikov iz podeželja tudi neposredno.
Brez kredita si ni mogoče zamisliti uspešnega napredka mladega obrtnika, ki začne v lastni delavnici obratovati v skromnih mejah; .uspešni napredek pa je
X Kongres čevljarjev Dravske banovine
bo v nedeljo, dne 16. januarja 1938. ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. — Vsa že povabljena čevljarska, oblačilna in skupna združenja, v kolikor imajo inkorporirane čevljarje, se vabijo, da se tega velevažnega kongresa po «vojih delegatih zanesljivo udeleže, da bodo naši predlogi in sklepa enotni in potrjeni od vseh čevljarjev Dravske banovine. — Za pripravljalni odbor: Jager Anton, predsednik združenja čevljarjev v Celju, Krajcer Anton, predsednik združenja čevljarjev v Mariboru, Perdan Jernej, predsednik združenja čevljarjev v Ljubljani.
po dr. Ljubljana.
denarno gospodarstvo
nemogoč (tudi starejšemu obrtniškemu mojstru, ki ima že vpeljano obrtniško delavnico, kajti on mora stalno slediti razvoju časa in svojo delavnico v tehničnem pogledu prilagoditi stalno naraščajočim zahtevam konzumen ta ter s tem tudi odvračati konkurenco in ekspanzivnost industrije.
(Konec prih.)
Malo šale in razvedrila
Besedna uganka Brat, Ezav, popotnik, tujec, Ninive, meter. Dunaj. —- Po dve črki iz vsake besede dasta pregovor.
Crkovnlca
. . — - vesel človek
. .   del cerkve
 . . — ptica
—	—	skorja tujega drevesa
— —	. .	—	sodni spis
— .	.	— del ptičjega telesa
 . .	—	dan v tednu
— .	.	—■	—	hlod
■i----. .	—	slab pisatelj
. .-----------korobač
. .-----------gozdno drevo
Nameoto pik in črtic vstavi primerne črke. Iz črk, ki so označene s pikami, dobiš pomemben pregovor!
Podpis Luci Linbarjeva, s. r.
Kaj je soprog te gospe?
Skrit pregovor
. o . ek, m . . o, .	g,
, i . a k, hi . . , , v . t, go . . do, pre . . r.
Namesto pik vstavi črke, da dobiš samostalnike. Vstavljene črke dajo znan pregovor!
Za pravilne rešitve vseh ugank določamo tri nagrade:
1) Zlato nalivno pero;
2) Poučno knjigo;
3) Obrtniški koledar za 1. 1938.
V slučaju več rešiteljev določi žreb! Rešitve je poslati na Upravo lista (Ljubljana, Sv. Petra c. 4.) v zaprti kuverti do 20. t. m.
SREČNO NOVO LETO ŽELE SVOJIM NAROČNIKOM IN SE PRIPOROČAJO:
JOSIP KREGAR
tesarstvo
LJUBLJANA
Povšetova 13
ALBERT ŠPELETIC
sobno slikarstvo LJUBLJANA Krakovski n. 26. tel. 31-75
IVAN KRALJ
ključavničarstvo LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 5, Rimska 4
R. VVILLMANN
strojno podjetje LJUBLJANA,	Slomškova	3
umisiii
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična m hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon št 20-80 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003
Železnina »KOVINA« BIDOVEC — LESAR LJUBLJANA — ZALOŠKA CESTA 18
Nudi :
NAJCENEJE VSE PREDMETE SPADAJOČE V ŽELEZNIŠKO STROKO — ZALOGA CEMENTA, BETON. ŽELEZA, STREŠNE LEPENKE, PLOČEVINE, ŠTEDILNIKOV SE-SALJK, ARMATUR IN SANITARNIH POTREBŠČIN — VELIKA ZALOGA MODERNEGA OKOVJA ZA STAVBE IN POHIŠTVO PO SODOBNEM SISTEMU — NAKUP STARIH KOVIN!
PRVOVRSTNA POSTREŽBA — CENE SOLIDNE
					
Obrtnikom, našim poslovnim prijateljem
se priporoča
manufaktuma trgovina
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg 11
VELIKA ZALOGA:	MOŠKEGA	IN DAMSKEGA BLAGA ZA POHIŠTVO,
BELEGA BLAGA ZA POSTELJNINO, ZASTOROV, |	LINOLEJA, PREPROG I. T. D.
|	Samo dobro blago tu- in inozemskih tvrdk!
Najsolidnejše cene in postrežba!
AGA RUŠE
ZDRUŽENE 3UGOSLOV. TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA O. D.
RUSE
nudi obrtništvu za svrhe autogcnega varenja in rezanja poleg kisika v valjih tudi stisnjen In raztopljen plin acetilen pod imenom »dissous-plln«. Varenje z dissous-plinom je mnogo udobnejše in boljše kot z navadnim acetilenom iz karbidnih aparatov, ker je dissous-plin
kemijsko čist acetilen, brez vlage, je siguren in neopasen pri delu, ne zmrzne
in se more disous-plinski valj tudi namestiti na vsakem poljubnem prostoru.
Disous-plinski valji so napolnjeni pod pritiskom 15 atmosfer ter vsebujejo nekaj nad 5 m3 acetilena. Na zunaj se označujejo z belo barvo ter se razlikujejo od kisikovih valjev tudi po železnem ventilu.
Disous-plin se lahko uporablja samo s pomočjo
redučnega ventila,
katerega se namešča na valj potom posebne stezalke.
Izkušen varilec zahteva samo
Redučni ventili „AgaRuše“ z navzdol obrnjenim regulirnim vijakom.
Sukno
in manuSakturno blago vseh vrst na veliko in malo priporoča po najugodnejših cenah
MANUFAKTURA NOVAK
LJUBLJANA - KONGRESNI TRG IS
GG. KROJAČE OPOZARJAMO NA NAŠO OBŠIRNO KOLEKCIJO VZORCEV SUKNA IN KROJAŠKIH POTREBŠČIN _
VZORCE (KOLEKCIJE) POŠILJAMO VEČJIM KROJAŠKIM DELAVNICAM BREZPLAČNO IN POŠTNINE PROSTO ZA POMLAD IZIDE KOLEKCIJA KONCEM FEBRUARJA — ZAHTEVAJTE POJASNILA!
Novoletna voščila:
Prijateljem In naročnikom našega lista-se naslednje tvrdke toplo priporočajo in žele mnogo nspeha v novem letli f
»mm**««
FRANC PRAPROTNIK
strojno mizarstvo ” LJUBLJANA VIT, Aleševčeva ulica
PRETNAR MARTIN
parna pekarna LJUBLJANA VII, Černetova ul. 12
IVAN BRUNČIČ
pleskarstvo LJUBLJANA	Celovška	42
FRAN LONČAR
izdelovatelj avt. brusilnih strojev LJUBLJANA	Celovška	c.	43
PIRMAN FRANC	*
modno krojaštvo	t
LJUBLJANA Sv. Petra nasip 17 ♦
ZDRUŽENJE KROJAČEV
in sorodnih obrtov v Ljubljani Sv. Petra nasip 19
*	KEZKLE	STANKO
:	kleparstvo	in	vodno	instalaterstvo
IJUBLJANA	Bohoričeva ul. 3 II
Modni salon ALOJZU LOMBAR
LJUBLJANA VII Celovška c. 53
ŠIFRER MATIJA
knjigoveznica LJUBLJANA Vegova ulica 6	Telefon	33-28	;;
Knjigoveznica, galanterijska delav- X nica, Okvirji za slike	t
MATKO POGAČNIK	|
Kogresni trg 12 |
LJUBLJANA
FRANC REBERNIK	|
pleskarstvo in ličarstvo	*
LJUBLJANA Komenskega ul. 22 | Telefon 31-77	f
FRANC SLAMIČ
tvomica konzerv, in mesnih izdelkov LJUBLJANA
FRAN IGLIČ
krojaški atelje LJUBLJANA	Pražakova ul. 10
IVAN VERBINC
pleskarstvo in sobno slikarstvo LJUBLJANA Kolodvorska ul. 23
DOVŽAN IVAN'
diplomirana krojačnica za dame in gospode LJUBLJANA	Sv.	Petra	c.	81
K. PEČENKO
trgovina z usnjem
Modna krojačnica	J
A. Ž I G O N	1
LJUBLJANA	I
Gradišče 4	Telefon	25-55	J
********
IVAN MOHORIČ
krojaštvo za dame in gospode LJUBLJANA	Sv.	Petra	c.	25
'1	L	M.	ECKER sinova
’ kleparstvo in vodovodna instalacija LJUBLJANA Slomškova 4	Telefon	29-33
Tvrdka „NOVOBOB“
splošna industrijska d. d.
<§>
IVAN JAVORNIK
mesarija — lastna moderna hladilnica Domobranska c. 7, Wolfova ulica Podružnice : Miklošičeva c. 19, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 21, Dolenjska cesta 49
:: LJUBLJANA
Sv. Petra c. 41
LJUBLJANA
NOVO MESTO
ANGELO BATELINO
STAVBENIK
LJUBLJANA VII
Aljaževa cesta 35
Telefon 33-39
Srečno novo leto 1938
želi svojim cenjenim damam
Atelje
BAZANELLA
LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto 1938
želi
i ŠPEDICIJA TURK
Ljubljana
m
»KRISTAL« d. d.
tovarna ogledal In brušenega stekla
MARIBOR, Koroška 32, telef. 21-32 LJUBLJANA, Tyrševa 14, tel. 30-75
mm
Ljubljana, Tyrševa 25 a nabavlja svojim članom
vse vrste železa, pločevine, cevi, medenine, baker, polfabrikate, orodje, kisik, karbid, disuss plin, lito železne izdelke in ostale v ključavničarsko stroko spadajoče potrebščine po ugodnih cenah.
Zaloga
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev i. t. d.
STAVBNO
IN UMETNO STEKLARSTVO
^vgustAgnola j
LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 10 Račun pošt. hranilnice 10940, tel. 2478
Prodaja
cenj. občinstvu, gg. trgovcem, stavbenikom, zidarskim mojstrom vse ključavničarske izdelke v solidni izdelavi in po nizkih cenah
Prevzema
vsa ključavničarska dela za stavbe in galanterijo ter izstavlja tozadevne proračune.
Priporoča se, da se tudi Vi oglasite pred nakupom v naši prodajalni.
„INDUS“
Stavbno in umetno ključavničarstvo
Josip Rebek
LJUBLJANA
CANKARJEVO NABREŽJE 9 TELEFON 31-92
se priporoča
za vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kot: naprava železnih konstrukcij za s steklom krite strehe, delavniška okna, stopnišča, balkonske in vrtne ograje itd.
Specljalna delavnica
za železne konstrukcije k trgovskim izložbam, za sončne strehe.
Kvaliteten izdelek.
Zmerne cene,
tovarne usnja In usnj. Izdelkov družba z o. z, — LJUBLJANA
Izdeluje v najboljši kakovosti: vse vrste transmisijskih jermen znamke »Panther«, »Kron«, »Indus-Specijal-Citrontan«. Tehnične predmete za tekstilno Industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena, manšete, tesnila i. t. d.
Izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks, kravino, dulboks, blank usnje, usnje za knjigoveznice, svinjsko usnje za galanterijo in sedla. Izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge i. t. d.
Domači delavci!	Domači	kapital!
Telegram: INDUS Ljubljana. Sprejme se telefonska naročila. Telefon 25-28 TOVARNA: Ljubljana, Sv. Petra cesta 72.
TUŠAR FERDINAND
parna pekarna LJUBLJANA Medvedova ulica	Telefon	23-98
TISKARNA »GRAFIKA«
LJUBLJANA Resljeva c. 4	Telefon	25-57	::
ANTON KOSTA
krojač
LJUBLJANA
Pražakova 3
M. URBAS
kranjske klobase
LJUBLJANA Slomškova ul. 13
stavbenik LJUBLJANA :: Kolezijska ul. 7	Telefon	32-48
VILI FRANCHETTl
frizer in kozmetičar
LJUBLJANA
Tavčarjeva ul. 3
KAROL MORE
sodavičar
LJUBLJANA
Korunova ul. 1
GJUD ALEKSANDER
frizer za dame in gospode LJUBLJANA Kongresni trg 6	Telefon	37-28
ANTON KOZINA
matematično mehanična delavnica
LJUBLJANA šmartinska cesta
J. ME4NARČIČ
pekarna
LJUBLJANA
Tržaška cesta 4
BRICELJ IVAN
stavbenik
LJUBLJANA
Slomškova ul. 19
FAJFAR MATEJ	I
splošno kolarstvo	J
LJUBLJANA	Trnovska	ul.	25	1
JOS. FILIP — GOLDSTEIN
optik
LJUBLJANA	Pod	Trančo	1
Schneider & VerovSek
trgovina z železnino, vsakovrstnimi stroji in orodjem ; > Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 16
Andrej Dolinar
parna pekama LJUBLJANA	Bohoričeva	ul.	1
t***************************************
Berlič Bok, mizar
pohištvo za opremo stanovanj in lokalov LJUBLJANA	Zapuže	22
Srečno in veselo novo leto želita 1
Katica in Pero šterk
restavracija »UNION«	»BELLEVUE«
LJUBLJANA
***************»
1 < IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo in konfekcijo !	> < > < > ' « ‘	: VALENTIN HLAD IN ; 1 manufaktuma in modna trgovina ;	’ < • ’ < ; : ; <	► > , | ROZA ZAMPARUTTI i delikatese in gostilna !	• , ' <	IVAN RAVNIKAR : veletrgovina s kolonijalnim in deli- ; katesnim blagom !
; CELJE Kralja Petra cesta 15 !		; CELJE : «	i i > J	; CELJE žerjavova ulica ; • <	< | <	1 CELJE i
KAROL GOLOB
mizarstvo
celje
GABERJE
PEKARNA VODNJAK
lastnica I. KOVAČIČ
CELJE
Kralja Petra ceata
Brivnica in česalnica
R. Grobelnik - Celje
Glavni trg in podružnica poleg hotela »Evrope«
MIHAEL DOBRAVC
CELJE
slikarsko, pleskarsko in črkoslikar* sko podjetje
ESIH MATIJA
mesarski mojster
CELJE
BREG
SLAVKO &AFAR
trgovina špecerijskega blaga
CELJE
Kralja Petra cesta
J. JELLENZ — CELJE ::
J. JELLENZ NASL. OTO GOLEŽ SLOVENJGRADEC
ANTON LEČNIK
urar in juvelir
CELJE
< B. SODIN	►	Franc Rebeuschegg	• i	
		(Hotel »POSTA«)		KAROL PAJK
veletrgovina lesa		lastna mesarija in prekajevalnica		; modna trgovina •
#		avtogaraža, na razpolago		
1 CELJE	,	CELJE :		| CELJE Glavni trg ;
*		; Aškerčeva ul. 1 Telefon št. 20 :		
AVGUST STOK
splošno kleparstvo in vodovodna instalacija
CELJE
Aškerčeva ul. 8
Tvomica zemeljskih, kemičnih, olj-;; na Uh in lakastih barv, fimeža, lakov, steklarskega kleja i. t. d.
FRANC ČUK
CELJE	DOMŽALE
Albert Frohlich — jun.
krznar
CELJE
Samostanska ulica ! I
ANTON REBEK
(GOSTILNA BRANIBOR)
CELJE
Kralja Petra c. 41
FRANJO VEHOVAR
strojno mizarstvo CELJE
♦»♦♦♦»»»»»»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
JOSIP JAGODIČ
železnina in špecerija
CELJE Glavni trg Matija Gubčeva ulica ♦»»>♦»♦♦♦>»«»«♦♦♦♦»»>♦»♦«»»«»«»♦♦♦»«♦♦»
SVETLOLIKALNICA
ANTONIJA KUNSTEK
CELJE	Aškerčeva	4	;	I
ANTON ORA2EM
krojaški mojster
' CELJE
Gledališka ul. 9
Jjudjlio posojilnico
r. z. z o. z. v Celju želi vsem svojim strankam veselo in srečno NOVO LETO?
•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦K
Kreuh Josip in Amalija
gostilna: Gubčeva ulica 4 mesarija: Prešernova ulica 20
CELJE
Restavracija ,WILSON‘
PERC KAROL IN PEPCA CELJE	Mariborska cesta ;
G. G R A D T
vodovodno in ključavničarsko podjetje
CELJE
KONRAD GOLOGRANC
mestni stavbenik
CELJE
KOŠTOMAJ KAROL
kleparski mojster Celje
TOVARNIŠKA UL. ŠTEV. 10
MALINOVEC BRANDY	RUM
F. S. LUKAS — CELJE
j LIKER
Na veliko
ŽGANJE
S. HOLOBAR
slikarstvo in
Speciialna trgovina barv Ceiie-Ptui
ANTON REBEK
splošno
ključavničarstvo
FRANJO DOLŽAN
; galanterijsko In stavbno kleparstvo konces. vodovodni inštalater
Celje
CELJE
CELJSKA MILARNA
d« Z O* Xm
CELJE
K. R. K. ROSENBAUER in drug
CELJE
Telefon 99	Brzojav	— Celje
Dobavitelj najmodernejših kombiniranih motornih brizgaln za peno in vodo, nadalje vseh vrst motornih in ročnih brizgaln, lestev, cevi (običajne, gumirane, spiralne), patentirane pre-stavnike, ustnike in vseh tehničnih gasilskih potrebščin Postrežba točna!	Cene	solidne!
JOS. KIRBISCH
parna strojna pekarna
CELJE
Celjska tovarna kvasa, I slada in kanditov
♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦i
Ant. Hof bauer
CELJE
Gosposka ulica 6 — Telefon štev. 233
Trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami, gonilno jermenje. Kov-čegi, aktovke, torbe in drugo, vse lastni izdelek znamke
„Fenix“
NA DEBELO!	NA DROBNO!
TERČEK FRIC
slaščičarna
CELJE	Za	kresijo štev. 16
*************	»♦•»»t			< • • < .
BRATA SUMER		R U - G O	
manufaktuma trgovina	i < < > <	1 slaščičarna — na drobno, na debelo ■ > <	
: CELJE : > <	<	CELJE Kralja Petra cesta ;	: ::
	<	* J	<. <. *'
KAROL LOIBNER
špecerija — koloni jale
CELJE	Kralja Petra cesta
GRADBENO PODJETJE
NERAD FRANJO
CELJE	Aškerčeva	10
PRVA CELJSKA KRISTALIJA IZDELOVALNICA OGLEDAL IN BRUŠENJE STEKLA
CELJE
BELAK FRANC
instalacijsko podjetje za elektriko, ■ vodovod in centralno kurjavo
<. CELJE	Za	Kresilo	12
FR. STRUPI
CELJE
trgovina s steklom, porcelanom, šipami in okvirji
INKRET LEOPOLD
vodovodne, sanitarne naprave in centralne kurjave
CELJE
Dečkov trg 2
ANTON PETEK
manufaktura in moda
CELJE I Prešernova ul. 21	Dečkov	trg
FRANC ZANGGER
Ustanovljeno leta 1859 Trgovina b špecerijo, žganjama in velepražarna kave
CELJE
Celjska
mestna
hranilnica
v
CELJU
Hotel In kavarna
„EVROPA“
*
v Celju
želi vsem svojim obiskovalcem veselo in srečno NOVO LETO!
JOŽEF PIBERNIK
mesar in prekajevalec
VELENJE
RUDOLF KRALJ
mizarstvo
ŠOŠTANJ
SIMON BLATNIK	i
trgovina, gostilna, balinanje, kolesa, | opeka, umetna gnojila i. t. d. ? VELENJE	STARA	VAS Z
LOJZE LENART
frizer
ŠOŠTANJ
KAROL GLUŠIC
mlin in žaga
PESJE PRI VELENJU
POLOVŠAK FRANC
mizarstvo, izdelovanje modernega pohištva
SKORNO	ŠOŠTANJ
DEŽMAN JOSIP
gostilna — čevljarstvo
DRUŽMIRJE	VELENJE
FUCHS BENO
dimnikarski mojster
ŠOŠTANJ
Hranilno
in
posojilno
društvo
r. z. z n. z.
v Celju
Glavni trg žtev. 15
BURKELC IVAN
splošno kovaštvo
ŠOŠTANJ
l 11
DELOPST JOSIP
pekovski mojster, parna pekarna
ŠOŠTANJ
KODRUN BOLTAZAR t t T ♦ ; krojaštvo ♦ 1 - Z I ; DRUŽMIRJE ŠOŠTANJ * t			IVAN NOVAK slikarstvo ! ŠOŠTANJ Prešernov trg 1 ;
.♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦v			
AVGUŠTIN JAN, modno krojaštvo se priporoča s solidnim delom in najnovejšo modo za dame in gospode
ŠOŠTANJ
KAJBA FRIDERIK, urar	j.
I	V zalogi ima vse svetovne znamke: • j ! l Omega, Zenith, Resora, Junghaus, Kienzse ŠOŠTANJ
VINKO KUKOVEC
mestni tesarski mojster parna žaga in lesna trgovina
Lava pri Celju
Telefon 242	ček.	račun	14.737
Hotel »JUGOSLAVIJA«
in kino ŠOŠTANJ
Destovnik — Schwarz
ŠOŠTANJ
KO J C ALOJZIJ
trgovsko in umetno vrtnarstvo
ŠOŠTANJ
ALOJZ JEVŠENAK kolarski mojster
ŠOŠTANJ
		
ANTON MEDVEŠEK • • krojaštvo — manufaktura ! ;; TRBOVLJE štev. 426 ; 1 ►. *		ČEBUL ANTON j; ; čevljar • j | ŠOŠTANJ i:
		
| VIKTOR SIMČIČ j pohištveno in stavbeno mizarstvo j TRBOVLJE ;		FRANC GREBENŠEK : čevljar I ŠOŠTANJ |
		
FRANC DEŽMAN
trgovina z mešanim blagom
TRBOVLJE
ANT. TOTER
ključavničar
ŠOŠTANJ
IVAN BERGER
trgovina z usnjem in kožami
TRBOVLJE
SMIGOVC IVAN
klobučar
ŠOŠTANJ
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni hiši, Narodni dom
GLAVNICA IN REZERVE	IZDAJA U VEREN JA
NAD DIN 16,500.000.—	ZA IZVOZ BLAGA
Kupuje in prodaja devize in valute. — Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno okrestovanje.
PODRUŽNICI:
MARIBOR, ŠOŠTANJ
KOZLEVČAR VAL.
mesar in prekajevalec Harcke — Lichteneger ŠOŠTANJ
MEDIC AVG.
gostilna in tujske sobe
ŠOŠTANJ
RUD. FERDER
mesarija in razni mesni izdelki
ŠOŠTANJ
KAJBA ANTON
pekama in slaščičarna
ŠOŠTANJ
KOZLUČAR JOŽE
mesar in klobasičar
ŠOŠTANJ
ŠABEDER JOŠKO in ANGELA krojaštvo in gostilna TEZNO	Ptujska c. St. 9
občina Pobrežje, srez mariborski
JOSIP SULIC
trgovina s čevlji lastnih izdelkov
MARIBOR Aleksandroma c. 30
ŠTEFAN KOTER
umetno mizarsko podjetje
MARIBOR	Mlinska	ul.	29
ČEVLJI »ANJA«
A. Jakac
MARIBOR
Slovenska ul. 24 ;;
IVAN KOVAČIČ
trgovina s steklom in porcelanom
MARIBOR Koroška cesta 10 in Slovenska ul. 10
IVAN KRAVOS
MARIBOR
Aleksandrova 13
Atelje za umetno
knjigoveštvo
M. VAHTAR	MARIBOR
Gosposka ul. 37
FRANJO BUREš
izprašani optik
MARIBOR
Vetrinjska ul. 28
P. S E M K O
krznar in izdelovalec čepic
MARIBOR
Gosposka 37
Špes Franjo
mestni stavbenik in sodni izvedenec
Gosposvetska 17
i *
:
« MARIBOR
!
.
 ...........................  MMIM*
Vesna — akumulator
MARIBOR
Ing. I. & F. Domicelj
Akumulatorske baterije za avto, radio, telefon itd. ter pribor
Tovarna mesnatih izdelkov
ANTON TAVČAR
MARIBOR
Jurčičeva ul. 3
t 1
EMIL ŠORA
trgovina z mešanim blagom
SREDIŠČE OB DRAVI 183
MARCEC ANDREJ
sodarski mojster
SREDIŠČE OB DRAVI 120
KOSI LOVKO
gostilna
SREDIŠČE OB DRAVI
IVAN MEKE
trgovina z mešanim blagom
SREDIŠČE OB DRAVI, GRABE 24
Mnogo uspeha
v novem letu
se doseže z lepim pecivom iz specialnih pekovskih mok tvrdke
Parni in umetni mlin
J. ZADRAVEC
v Središču ob Dravi Srečno novo leto!
F. Senčar in sin
LJUTOMER Telefon štev. 3
VENCESLAV VILAH trgovina z mešanim blagom se priporoča v novem lokalu na Cerkvenem trgu
LJUTOMER
Srečno in veselo novo leto Vam želi Prvo gorenjsko podjetje za izdelavo jeklenih valjčnih zastorjev
Ignacij Majnik
splošno strojno ključavničarstvo KRANJ
M. MALOVIČ
mizarstvo in pogrebni zavod NOVO MESTO Kapucinski trg 6 ?
FRANC SERŠEN trgovina manufakture, galanterije in špecerije »Hotel«
LJUTOMER
IVAN SVETEC — brivec
priporoča svoj brivski in damski salon in želi vsem obrtnikom in prijateljem srečno novo leto!
NOVO MESTO Kralja Petra trg
Veselo in srečno novo leto želi vsem članom in članicam
SLOVENSKO TRGOVSKO IN OBRTNO DRUŠTVO v LJUTOMERU
SLAUŠEK LUDVIK, mizar
KRŠKO želi vsem svojim naročnikom in odjemalcem zdravo, srečno Novo leto!
Srečno in veselo novo leto želi vsem poslovnim prijateljem knjigoveznica,
Ogrinc Stane
X kartonažna in galanterijska delavnica | LJUBLJANA	Breg	1
JOSIP KLEMENČIČ
tovarna peči in keramike NOVO MESTO	Krekova	ulica
„D O L OP«
dolenjska opekamiška kom. družba PREČNA	NOVO	MESTO
JOŠKO TRATNIK
čevljarstvo — zaloga čevljev
VELIKE LAŠČE želi vsem odjemalcem in znancem SREČNO NOVO LETO!
		
OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI
želi vsem svojim članom in članicam SREČNO NOVO LETO 1938
Srečni in zadovoljni boste v novem letu, če bo Vaša obrt cvetela.
Mi Vam to iz srca želimo, zato Vas vabimo:
sodelujte na XVIII. ljubljanskem velesejmu
od 4. do 13. junija 1938!
UPRAVA LJUBLJANSKEGA VELESEJMA
Sirite „ Obrtni Vestnik “!
NAIRODNA
TBSIKA1RNA
IZVRŠUJE
VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO
JOSIP ZAGORC
kamnosek — Zaloga nagrobnih spomenikov
NOVO MESTO Ljubljanska cesta in Bršlin
ANTON KONCILIJA
mesar in prekajevalec NOVO MESTO Kralja Petra trg
JOSIP FERLIČ
avtomehanik in ključavničar NOVO MESTO Ljubljanska cesta
Mesarija „DOLENC“
želi vsem cenjenim odjemalcem veselo Novo leto
Novo mesto
Ljubljanska cesta
K. MOHORČIČ
knjigama in trgovina s pisarniškimi potrebščinami želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto!
Ali ste že poravnali naročnino ?
„Kovinaw d. z o. z. Kranj
železnina, stavbni materijal, barve, steklo, porcelan »Bohn«, strešna opeka.
P. Majdič — „Merkuru
trgovina z železnino in barvami
KRANJ
Trgovina dvokoles, motorjev in šivalnih strojev, gramofonov in plošč
Ivan Bitenc
KRANJ	Vidovdanska	11.
Poravnajte naročnino
za
OBRTNIŠKI sf KOLEDAR 1938
Krojači!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HUBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
ZANATSKA BANKA
kraljevine Jugoslavije a. d. v BEOGRHDU
Glauna podružnica o Zagrebu — Podružnice o Ljubljani, Gajeua ul. 6. in o Sarajeuu.
297 cenzurnih odborov v vseh večjih krajih države. Delniška glavnica 75,ooo.ooo-— dinarjev. Udeležba države 3o,ooo.ooo‘— dinarjev.
PODELJUJE obrtnikom, obrtnim podjetjem ter obrtnim nabavljalnim in produktivnim zadrugam menična posojila, menična hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere obrestuje po najvišji meri, ki so vsak čas izplačljive brez vsake omejitve. UPRAVLJA imovino in Sonde obrtniških ustanov in organizacij. IZVRŠUJE vse ostale bančne posle pod najkulantnejšimi pogoju Obrtniki! V Vašem lastnem interesu je, da svoje denarne posle izvršujete potom lastnega denarnega zaveda.
„SLAVIJA“
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D.
želi svojim prijateljem srečno novo leto.
GENERALNO RAVNATELJSTVO V L JUBL JANI Gosposka ulica 12 *- Telefon St 2176, 2276 in 3176
Prevzema vse vrste zavarovanja.
J. PUCKO
; I zaloga šivalnih strojev, koles in ostalih delov, zastopstvo PHILIPS-radio aparatov
JESENICE	Kralja	Petra	c.	12
J
MARIJA KRAŠOVEC
trgovina koles, šivalnih strojev, gramofonov, radio-aparatov, športnih potrebščin, manufaktura itd.
Jesenice
LEKARNA Mr. Ph. ŽABKAR JOŽE
JESENICE
MILAN LEVICNIK
urar in juvelir
JESENICE	Gosposvetska c. 12
KLABUS AVGUST
železnina, kolesa, športne potrebščino
JESENICE	Gosposvetska c. 14
HOČEVAR TONE
mesar in prekajevalec
JESENICE Kralja Petra c. 20 Obrtniška ul. 2 •
LEGAT ANTON
krojaštvo, tovar. restavracija
JESENICE
IVAN PETKOŠ
koncesionirano tesarstvo
JESENICE
Obrtniška ul. 28
JOŠKO ČOP
parna pekarna
JESENICE
Obrtniška ul. 3
JOŠKO ŠUTAR
trgovina z usnjem in svežimi kožami j >
JESENICE	Kralja Petra c. |'
JOŠKO HUDRIC
frizer
JESENICE	Kralja	Petra	c.	17.
»ZVOČNI KINO RADIO«
JESENICE
KURNIK MATIJA
mizarstvo
> JESENICE	Ruartov	trg
ALOJZIJ DRINOVEC
avto prevozništvo JESENICE	Kralja	Petra	c.	12.
MARIJA MESAR trafika, koleki, pis. potrebščine itd. JESENICE
DRAGO VISNAR
žgano slikarstvo, izdelovalec spominkov
JESENICE
JOSIP MIHELAČ
splošno krojaštvo JESENICE	Kralja	Petra	c.	20.
MARIJA HERMAN
gostilna
JESENICE	Kralja Petra c. 14.
FILIP LAZAR
strojno mizarstvo, pogrebni zavod JESENICE
TRIGLAV
špecijalna delavnica vsakovrstnih ščetk in čopičev za trgovino in obrt
Anton Šimenc
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta • •
Brzoparilniki in gnojnične črpalke
»GAMA« -— domač proizvod, izdelek isti kot inozemski in nad polovico cenejši, izdeluje
Ciril Podržaj
Ig 147 p. Ljubljani
• 10-letno jamstvo. Ceniki brezplačno. Obrtniki imajo poseben popust.
IVO ŠORLI
pek in gostilničar
GORENJA VAS
VIVODA IVAN
splošno krojaštvo
RAKEK
NIKOLA RAJCEVIO
trgovina z vinom in gostilna
RAKEK
»JUGOPORT«
mednarodna transportna družba
z o. z.
RAKEK
ANTON DEMŠAR
trgovina z mešanim blagom
RAKEK
y	<	— j— tvornica mesnih izdelkov, eksport živi-
BB OSlO	ne’ telet’ svinj in mesa. I. jugoslovenska
tST	proizvodnja baconov, Murska Sobota.
Prodajalne: v MARIBORU na Aleksandrovi cesti 19 in na Glavnem trgu 16, v CELJU na Kralja Petra cesti 13 ter v GRONJI RADGONI. Priporoča svoje priznano najboljše mesne izdelke, posebno pa konzervirane šunke & la Praha, mesne rolade vseh vrst in razne druge specijalitete. Cene konkurenčne. Hitra
in dobra postrežba.
::	VSEM	PRIPOROČAMO	TRGOVINO	Z	ŽELEZNINO
šoštenč* Petan 8 Erker
v LJUBLJANI na Resljevi cesti št. 20
kjer dobite vso železnino, različno črno, pocinkano, belo, medeno in bakreno pločevino, vse armature in kopalne kadi in peči, umivalnike, francoska stranišča, črne in pocinkane vodovodno cevi, Štorje in lepenko itd. po konkurenčnih cenah.
TOČNA POSTREŽBA	IHK*	HMT	TELEFON ŠT. 24-64
Krojni tečaj
dnevni in večerni za
damska Oblačila
se prične 10. januarja 1938.
Prijave sprejema dnevno
TEODOR KUNC
lastnik
od kr. banske uprave dovoljene šole LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5/H.
Continental
Zvest pomočnik obrtniku je mali ^CONTINENTAL"
IVAN LEGAT
MARIBOR Vetrinjska 30 — Tel. int. 24-34
LJUBLJ ANA Prešernova 44 — Tel. int. 26-36
IGNACIJ MAJNIK
SPLOŠNO STROJ. KLJUČAVNIČARSTVO-KRANJ — BLEIVV EISO V A ULICA ST. 28 Rač pošt. nran. St 16.061 — Telefon St. 78
PRVO PODJETJE
NA GORENJSKEM
za napravo jeklenih
"■0VOH
IA Nn»ltTVftMt
valjčnih zastorov
nudi specialno napravo valjčnih zastorov Kakor tud;; csa v to stroko spadajoča popravila
Izaeluje tu<JJ ogrodja za sončne plahte, akarjasta omrežja. Štedilnike, železna vrata, okna itd.
*
Izdelava prvovrstna! Cene zmerne’ Postrežba solidna in točna!
Prispevajte v tiskovni sklad na ček. pol. št 10.860
ZEDINJENA ZAVAROVALNICA O. D.
FILIJALNA DIREKCIJA Ljubljana — Cigaletova ulica štev. 1. (pred sodiščem) v lastni palači
je prevzela kolektivno nezgodno zavarovanje naročnikov »Obrtnega vestnika«.
Jamstvena sredstva: Din 100,000.000.	Telefon	interurban:	29*17*
Kapital življenjskih zavarovanj: Din 250,000.000.	Brzojavni	naslov:	Zedinjena	Ljubljana.
Prevzema vse vrste zavarovanj
kakor: požarna, vlomska, nezgodna, jamstvena, avto-rizike, poškodbe strojev, razbitje stekla,
transportna, življenjska, rente, chomage.
ZGLASITE SE ŠE DANES GLEDE PREVZEMA ZASTOPSTVA ZA VAŠ OKOLIŠ!
i'	  -...	.	 -..	—
Odg tfrednik Rudolf Lavrenčič. — Z« konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani