Štev. 22. \ Mariboru maja 1815. Tečaj IX. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3g!d. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. u v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Zbor katoliškega-patrijotičnega društva za Spod. Avstrijsko na Dunaj i. Vedno se uresničuje, kar je pred 1800 leti že stari Simeon k Materi božji djal o njenem Sinu: „glej, ta je položen v padec in v vstajenje mnogim ... in v znamenje, kateremu se bode nasprotovalo". To velja tudi sedanje dni. Mnogim je sedaj Kristus s svojo vero in Cerkvijo vred položen v spodtiko in padec. Drugim pa v usta-jenje. liolj kakor ga prvi sovražijo, bolj ga ljubijo drugi ter sv. Cerkvo branijo in zagovarjajo. * V nov dokaz tega nam lebko služi sijajni zbor, katerega je 18. t. m. na Dunaji obhajalo katol,-patrijotičuo društvo za Spod. Avstrijsko. Sošlo se je 2000 gospodov v prostorni dvorani glasbenske družbe. Po mostovžih bilo je videti više 1000 gospa. Med nazočimi bilo je mnogo najslavnišik naših knezev iu grofov. Govorniki bili so 4, ki so po izvrstnih besedah ua občinstvo učiuili nepopisljiv utisek. Vse je bilo navdušeno. Prvi je govoril baron Reyer iz Koroškega. V krepki besedi je poslušalce pozorne storil na izvir vse sedanje cerkvene borbe in protikrščan-skega ropota. Ta vir je skrivno društvo: fraj-maurerjev. Sedaj mislijo, da bodo kmalu zmagali in Kristusa in sv. Cerkvo zatrli. Ali varajo se. Katoliško ljudstvo se povsod začenja zavedati, liberalnih frajmaurerjev jarem otresati, posebno na Francoskem in Nemškem. Tudi mi ga ne bodemo trpeli. Marveč krepko povsod se bodemo obnašali, glasovali in volili kot verni Katoličani. Proč tedaj s polovičarstvom! Tukaj velja, kdor ni za Kristusa, ta je zoper njega in njegovo Cerkvo. Potem je govoril O. Krfines, ravnatelj mest-janske šole v Novem Jičinu na Moravskem. Vjako resni besedi in po samih djanskih dokazih je razložil, da je nova šola siluo slaba, ter da bodo liberalci pri njej nekaj enakega učakali, kakor ^ pred lanskim na Dunaji pri denarstvenem polomu. Bližamo se šolskemu polomu. Največji utis na poslušalce pa je učinil mladi, 23. let stari major, knez Alojz Lichtenstein. Liberalci so kar osupnili, kedar so njegov govor izvedeli. Pravijo, da bo še kedaj minister. No, Bog daj! Vsaj nam je pokazal, kako dobro da vse liberalno sleparstvo in gospodarstvo pozna. Očital mu je, da so liberalni nauki in djanja zakrivila našo sedanjo gospodarsko in družbinsko zmešnjavo, nered in nesrečo. Liberalizem je, ki bogastvo v rokah nekaterih mogotcev silovito množi, kmetski, rokodelski in obrtniški stan — vsaj menj premožne pri njem — pa na nič spravlja. Število ubožcev in nezadovoljnikov strahovito raste. Vrh tega je ves liberalizem nezmožen, ljudem iz nesreče pomagati. Treba je tedaj, da mu ljudje hrbet pokažejo in se na pravo, t. j. krščansko pot zopet nazaj povrnejo. Vse to je uzvišeni govornik z nepobitnimi in nevtajlji.vimi dokazi potrdil. Tudi je par nasvetov nasvetoval, kako bi se dalo posebno in pred vsem rokodelskemu inkmetskemu stanu pomagati. Ker pa je to tudi za nas sila imenitno, zato bodemo o tej stvari prihodnjič obširniše govorili. Le to še omenimo, da so nepričakovani nasveti kneza Lichtensteina liberalce najbolj splašili. Cerkvene zadeve. Sv. misijon v Ulimji se prične 4. junija t. 1. h katerem se prijazno vabijo verniki vse okolice. Štefan Unuk, župnik. Sv. oče Pij IX. so 13. maja začeli 84. leto svoje starosti. Ves svet se čudi, da so vedno zdravi in tako krepkega duha! Nemških Katoličanov je 600, med njimi več knezev, grofov, učenjakov prišlo v Rim sv. Očetu na rojstni dan se poklanjat. Baron Loe je oddal adreso s 1,200.000 podpisi. Liberalci se nad tem hudo jezijo, ker vidijo, da še celo železni Bismark zoper Katoličane nič ne opravi. Ti so v adresi izrekli, da hočejo biti trdni Nemci — pa tudi zvesti Katoličani. Pija IX. je to silno potolažilo. Naši nemški liberalci se bojijo menihov in nun, katere je Prus izgnal, da nebi k nam prišle. No teh se nam ni treba bati, pač pa so nevarni drugi pruski, zlasti lutrovski naselniki, prišleei, profesorji, pisači in barantači, ki sredi nas širijo pru-saštvo, ter Prusom do Trsta pot nadelavajo. — Ti so nevarni! Latinske cerkvene noviue začele so pod pokroviteljstvom goriškega nadškofa izhajati. Do-našale bodo cerkvene novosti in razprave o cerkvenih prašaujih. Madagaskar je največji otok afriški, meri namreč 8900 Omilj in preživlja kakih 4 milijonov zamorskih ljudi. Sedaj sprejemajo Kristusovo vero. Sin prvega ministra je obiskal sv. Očeta v Rimu. Prosil je, naj vidni namestnik Sina božjega blagoslovi kralja, ministre in ljudstvo madagarsko. Gospe so poslale židano, belo obleko, „da bi sv. Oče izvedli, kako Njih Madagaskarci ljubijo". Misijone koristne prepoveduje vlada u. pr. v Wildonu, v Hartbergu — frajmaurerske shod-nice, ki po krtovo rijejo in rovljejo zoper Kristusa, Cerkvo in cesarja pušča pa na miru, kakor da bi njih ne videla. Čeravno so prepovedane, ima vendar Dunaj 3 in Maribor 1 frajmaurersko shodnico, v katero vstopiti je „Mbg. Ztg." že par krati vabila! Nek novošegni učitelj piše: „uzrok, da je šolska mladež sedaj toliko razposajena, je kriv način, po katerem se verski nauk uči". Pravi: „čemu se otroku govori o verskih resnicah, katerih ne ume?" No, to je čudno! Kdo pa ume Boga? kdo zapopade ponižnost včlovečenega Sina božjega? kdo ljubezen na križi ali skrivnost sv. Rešnjega Telesa? Ali bodemo sedaj Boga, Kristusa, sv. zakramente iz šole zapodili, ker jih noben s t varjen duh ne ume? Ne, tega ne bodemo storili, ampak delali bodemo na to, da se taki neverni, pahnjeni, paganski kozli ne postavljajo za učitelje krščanski deci. Nemški princ Birstein ima avstrijanskega mešnika, Vombanka, za odgojitelja svojih otrok. Sedaj so mu Prusi to prepovedali in Avstrijanca iztirali. Koliko Prusov pa je naš kruh? Ali nihče njim še lasa ne izpuli. Prusi s svojo surovostjo res ves svet žalijo! V mestu Geut v Belgiji so tamošnji liberalci motili procesijo pobožnih Kristjanov. S palicami in koli in noži so vernike napadli. Nastalo je grdo pretepavanje. Več ljudi je hudo ranjenih. Liberalci so pač povsod enako nestrpljivi ljudje. Rajši vidijo človeka, ki je pijan, kakor vernika, kateri moli. — Gračka škofija dobi novo društvo sv. Cecilije v povzdigo cerkvenega petja in glasbe. Slovesni začetek se bo obhajal 2. in 3. junija v Bruku. Pri tej priliki se bodo slovite reči iz cerkvene glasbe zamogle poslušati (Palestrina, Witt). Kdor se hoče udeležiti za dober kup, ta se naj kmalu obrne do Alojzija Karloua v Giadci. Eden goldinar velja delež pri velikem obedu. Deležniki, ki se kot take izkažejo, se zamorejo po železnicah peljati sem in tje po za y3 znižani ceni. Gospodarske stvari. Pomočki zoper gosenice na kapusu (želji). Že v prvi spomladi in poznej čedalje v večjem številu se prikaže beli metulj, ki ima svoja sicer popolnem bela krila na gornjih oglih nekoliko čr-mljena. Pravijo mu: kapusov belin, (Kohhveiss-ling). Marljivo obletava zelenjavo in polaga svoja jajčica na njo. Po času izlezejo iz njih grde, požrešne gosenice, ki napadajo zelnate grede in njih časih popolnem uničijo. Posebno hud je be-linov drugi zarod, mesenca avgusta. Človek si ne more drugače pomagati, kakor da obira gosenice in njih mori. Ali to je mudno in gabno delo. Boljše stori, kdor že poprej na zatiranje tega mrčesa misli. Nekateri pokončavajo že v jeseni ali po zimi robate, zelenkasto bele, črnopikaste bubice, katere so se mesenca junija, julija in avgusta bile nave-sile po vrtnem zidu, plotu in ograji. Drugi dajo metuljeve jajčice, ki so po spodnjih straneh listkov pri repi in želji nasajene, marljivo pobirati, metulje pa kolikor mogoče loviti. Vendar najboljši pomoček so konoplje. Smradljivi izpuh ko-nopljinski je metuljem zopern in se ga ogibljejo, in tedaj svojih jajčic blizo ne polagajo na zeijeve listke. Tako se gosenic obranijo cele grede zelja ali kapusa. Kedar se zelje rano sadi, tedaj se tudi ko-nopljina zrna ob robih posameznih gred in tudi med kapusom tu pa tam v zemljo povtikajo. Če je zelje pozno, potem se pa morajo že poprej konoplje priskrbeti, da se h kapusu presadijo. Kajti mesenca julija se prikaže največ belinov. Zato mora tedaj konoplja že toliko močna biti, da njeni izpuh metulje odvrača. Samka tega metulja na-leže po 200—500 jajčic. To kaže, kako važno je zatiranje kapusovega belina. Otroci, ki se radi igrajo, bi se naj vadili metulje loviti. To je posebno po kakem deži zelo lahko delo. Na stotine belinov se v takem času zbira ob mlakah in kalužah in se njih lahko mnogo pokonča. Za steljo lesa ne obsekavati! Po nekaterih, bolj planinskih, krajih imajo ljudje navado, da posebno smrečje za steljo ob-sekavajo. Smreki se pusti le en sam čop, drugo se vse oklesti. To pa je zelo slabo in napačno ravnanje, ki po času gospodarju sila veliko škode na lesu stori. Vsak izveden gojzdar tako ravnanje obsodi. Pomislite uzroke! Drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje pa tudi po listji in igličevji iz zraka. Iz zemlje sprejemajo to, kar pepel v sebi obsega; iz zraka pa prihaja vse, kar pri sožiganji zopet v zrak zbeži. Ker je pepela primerno prav malo, tedaj je lehko razvideti, kako silno veliko živeža za svojo rast drevje iz zraka jemlje. Ako tedaj drevesu velik del njegovih vej posekamo, potem mu prav za prav vzamemo ravno toliko ust, po katerih svoj živež iz zraka prejema. Drevo obsodimo na — post. In sedaj ni mogoče drugače, kakor da v rasti zaostaja. Ne raste ne na visoko pa ne na debelo, dokler mu veje zopet ne izrastejo. Razun tega pa je še pomniti, da pri obse-kavanji smrekovih dreves postaja les ves grčav, ki daja le slabe dilje in deske. Ako bi veje ne bile odsekane, potem bi bilo vse skupaj živ les, deske pa iz njege cele in lepe. Sploh drevesa obscka-vati, kakor nekateri delajo, stori gospodarju veliko .več škode, kakor mu po obsekavanji dreves pridobljena stelja koristi vrže. Proč tedaj s tako negospodarsko navado! Klanje goveje živine po novem načinu. Francoski mesarji so izumili nov način govejo živino klati. Zivinčetu se na glavo pripne naprava iz usnja, ki zakrije obojno oko, da ne vidi nič okoli sebe. Na sredi ima luknjičasto železo všito, skozi katero se z lesenim kijem železni klin vbije v možgane. Imenuje se naočnica ali klavna kapa. Na Nemškem kolejo govejo živino z vbodom v zatilnik; pri nas pa še večjidel s sekiro. Pri klanji z navadno sekiro je treba več udarcev na glavo govedi, pri vbodu v zatilnik in pri kapi se pa vol kakor blisk hitro na tla mrtev zgrudi. Klanje z navadno mesarsko sekiro potrebuje močnega moža — klanje z vbodom v zatilnik skuše-nega zvedenca — klanje s klavno kapo ali naoč-nico pa zamore vsak mesarsk učenec opraviti. Tudi možgnani se pri tem načinu nič ne zmečkajo in ne okrvijo. Posebne vrednosti je naočnica tam, kder se goveda zarad kužne bolezni v velikem številu pobijajo ter se v časih strašno trpinčijo, preden se ubijejo. Klavna kapa ali naočnica se dobiva pri g. Skaletu, mestnemu živinoogledniku v Ljubljani za 12 gld. Nova mera pri vinu. Na Dunaji so se ljudje zedinili zastran kupčije pri vinu v sledečih stvareh, ki bodo menda povsod obveljale. 1. Namesto dosedanje vedre bo veljala nova posoda, ki drži 50 litrov. Imenovala se bode: polhektoliter, ki bo držal 35 bokalov ali pintov (virkluov) tedaj bo za 5 pintov menjši od dosedanje vedre. Cena vinu se ne bode več določevala po štartinjakih ali vedrah, ampak po polhektolitrih. Pivarji na Dunaji so enako tudi sklenili zastran piva (bira). 2. Želeti bi bilo, da se nova mera pri vinu že začne letošnjo jesen, ko se kupčija z vinom začne. 3. Vinske dosedanje posodice (glaži) po 2 mas-lica, ki držijo 70 centilitrov in 1 maslic, ki drži 35 centilitrov naj se še nekoliko časa obdržijo. Vendar delati se ima na to, da se vpeljejo novi glaži in glažki in sicer novi poliči po 3/4 Mra 75 centilitrov in novi maslici po 3/8 litra, ki se bolje zlagajo z liter^ko mero in z drobno vinsko posodo po drugih vinskih deželah. V Mariboru se že na večih mestih poslužijo novih 3/4 liferskib poličev in 3/s literskih maslicev. Ker so ti novi poliči in maslici nekoliko večji od starih, zato bodo krčmarji primerno več računili. Dopisi. Iz Zibike. (Spačeni šolarji). Spridenost šolske mladine je nezapopadljivo velika! — Nekega dne gredo otroci iz šole. Po poti se 3 hudobni šolarji namenijo, da hočejo enega svojih sošolarjev v samotni hosti, skoz katero domu tavajo, napasti, se nad njim sramotno hudovat. — Ko dojdejo v košati gojzd, zgrabijo majhnega in pohlevnega fanteka, ga slečejo, — na tla vržejo; — eden ga drži za roke, — drugi za noge, — tretji vzame nožek iz svojega žepa in počenja ž njim, kakor da bi ga hotel kopiti. Prestrašeni fantek vreši na ves glas, upije in prosi, da ga naj kdor božji iz rok nesramnih rabeljnov reši! — K sreči dospe neka majka, vidi in ostrmi nad nesramnim počen-janjem, —odlomi trnjevo vejo, in napeliška razuzdane fantine, — gre naravnost h g. duhovnikom in zatoži te nespodobue rezarje. — Z učiteljem vred se posvetujejo, kaj je storiti?! — Poprašajo gosp. dekana, kaj bi bilo s takimi spridenimi šolarji storiti? kako njih vredno kazniti? — Kdor šolskih prijateljev ve naznaniti, kakoršno zdravilo bi bilo za take smrkovce hasljivo ? — Iz Slatine. (Nemška kmetijska družb a.) 17. maja smo imeli- tukaj pri Ogrizku shod, h katerem smo kmetje iz vseh srenj rogačkega okraja bili povabljeni. Namen shoda bil je, ustanoviti podružnico kmetijske družbe v Gradci, kakor smo izvedeli. Koristna naprava! Ali čemu nas slovenske kmete vabiti, če pa se nam v visoki nemščini razlaga Bog vedi kaj ? Splošna nevolja se je cula med nami kmeti, ko smo videli, kako se nam na naši domači slovenski zemlji nemšku-tari! Gospoda! ako že hočete za nas slovenske Štajerce kaj storiti, no pa storite v našem slovenskem jeziku, da vas bodemo razumeli! Eden izmed povabljenih kmetov. Iz Artiča. (Dvema dopisnikoma iz Ar-tičke fare.) Vajina dopisa smo prejeli.*) Iz srca obžalujemo to, kar se je križevi torek zgodilo Vašej procesiji v podružni cerkvi Videmske fare, pri Materi Božji v Dolenji vasi. Radi verujemo, da je zastran tega veliko pohujšanja v daljni okolici in mnogo govorjenja, ki ne služi ne na prid sv. Cerkve, ne na čast duhovskega stanu. Da pa pohujšanje ne gre po celi škofiji in po vsem Slovenskem, zato Vajinih dopisov nismo natisnili; in trdno zaupamo, da bo viša duhovska gospodska vso stvar natanko preiskala, in da se v prihodnje Vašej pošteni procesiji kaj takega ne bode več zgodilo. Vreduištvo. Iz Teharjev. (Sveto leto.) Pretečeni kva terni teden so se obhajale v Teharjih slovesne procesije za odpustke sv. leta, in to tri dni zapo-' redoma. Ljudi je bilo toliko, kakor pri nobeni drugi procesiji. To je veselo, tolažljivo znamnje v zdajnem od liberalizma okuženem času. — Procesija je šla mimo hiše, pri kteri imajo zidarji in drugi delavci mnogo dela. Zidarji — sami domači ljudje — prenehajo delati, se dostojno odkrijejo. — Le neki pleharski mojster iz Celja je ravno tistokrat, ko je procesija mimo omenjene hiše šla, imel tako silno potrebnega tolčenja in ropotanja po splehom pokriti strehi, da je vsakega poštenega človeka razžalilo. Ni se odkril, še fajfe ni iz zobi vzel. — In ta mojster ni Slovenec, niti Nemec, — ampak nebodigapotreba nemškutar; in tega človeka so si hrabri Teharčani izvolili v srenj-ski in šolski odbor! Iz Hotinje vasi. (Strašna hudobija.) Na „ Binkoštno nedeljo večer napoji nek fantalin iz Rač neko deklico iz Orehovasi tako, da ni vedla več, je li živa ali mrtva, ter njo zavleče na vrt. Fau-talini to videvši gredo in se njih okoli 12 posi-ljenja udeleži. — (Joj). Bli so iž naše vasi 3 fanti in 3 vdovci, drugi pa iz Rač in Orehovasi. Nektere so že žandarji v Maribor odgnali. Deklica je hudo zbolela, in lahko, da bo umrla. — Zdaj se pa vpraša kdo da je vsemu temu kriv ? Kdo drugi ko krčmar! Ko je videl, da se je opijanila, ali bi nje nebi mogel zakleniti v kamro? Ali on se vsemu temu smeji. Dokler ondi ni bilo krčme, bila je še zmiraj poštena hiša. Zdaj pa je od velikenoči: krčma, muzika, ples in — razsajanje, da je groza! Od sv. Roperta v slov. Goricah. (Bogat tat.) Pri nas je živel na meji pod Hrastovcem premožen kmet in mlinar, Ornik, ki je deloma sam, deloma pa po svojem viničarji po tujem blagu segal. Pred 3 leti je viničar vdovi Ribičevi ukradel posojilnične knjižice 200 fl. vrednosti. Vdova je sicer naletela na tatii, pa ga ni mogla spoznati, ker je hitro odbežal. Sedaj pred par tedni pošle Ornik viničarja v Maribor, da denarje pri posojilnici vzdigne. Pri dotični številki pa najdejo gospodje znamenje. Skrbni gospodje ponudijo viničarju stol, da si vsede in malo potrpi. Naposled vstopijo policaji in žandarji. Viničar dobi namesto denarja železo na roke. Takoj so ga gnali k sv. Lenartu v sodnijo, kder so ga zaprli. Da mu pa nebi bil dolg čas, so mu pripeljali tudi njegovega gospodarja Ornika .Ljudje se temu tatovi tem bolje čudijo, ker je Ornik bogat mož. Sicer pa je znan kričač in precej liberalen babač! Iz Ptuja. (Čitalnica.) Tukajšna čitalnica je imela 13. t. m. občni zbor, pri ktercm se je račun pregledal in novi odbor izvolil. Dozdajni predsednik, kojemu vsa hvala gre, g. K., je bil zopet za predsednika izvoljen. Hvala pa tudi gre I I č. g. L., ki je deklamovanje, gledišče itd. vodil, kakor tudi g. S. kot dozdajnemu blagajniku. Opombe vredno je delovanje tukajšnih nekterih gospodov, ki bi radi č. g. L. spodrinili; pa jim je spodletelo. Da bi pa sami kaj za čitalnico storili, postavimo, — peti pomagali — zastonj smo jih prosili. Raji so precej pozno po noči pri-pevali „sol i aufi . . sol i obi". Druge bi radi spodrinili, sami pa ničesar ne storijo. To ni lepo! Ako bi se naša čitalnica na take ljudi zanašala, gotovo nebi takega obstanka imela, kakor ga ima. — Od Kapele pri Radgoni. (Vreme — letina). Tukaj imamo sedaj celo poletno vreme, že več dni zaporedoma. Zato pa tudi, ker smo pred kratkim 2krat pohlevnega deža dobili, vse urno raste, kakor da bi kipelo. Žito (rž) je že vse v klasji, t. j. kolikor ga je še pod snegom bilo ostalo zdravega, kar sem le na 3 njivah zapazil. Drugo je pa tako slabo, da ne bo dalo semena. Zato so storili boljše oni, kateri so žito podorali in jarine nasejali. Tudi po slovenskem Ogerskem z ržjo ni nič na boljšem. Sadja^ pri nas ne bode veliko. Polni so le orehi. Češenj, sliv in hrušek je malo, jabelk pa skoro nič. Zato pa kaže po vinogradih lepše. Nastavilo se je mnogo. Ako vse ostane in dozori, potem bodemo imeli lepo bratev. Rezniki in konjiči so polni kabrnkov. Samo na enem trsu sem njih naštel črez 20. Poziniski mraz je trsovji le malokde škodil. Iz Svetinj, v župniji sv. Roprta. (Svetinjska cerkev — b o ž j a pot.) Dopisnik „SI. G." nam je v štv. 15. t. 1. pokazal pot iz Čelja do starodavnega svetišča (Svetinja) Marije snežnice, ino nam tudi svetišče nekoliko opisal. (Pride se pa tudi ria ta kraj od železniških postaj: sv. Juri, Store ino Laški trg. Nadalje: od Save nad sv. Lenart, — Jurklošter sv. Roprt, — Planino Dobje sv. Roprt ino nad Kalobje). Danes objavimo vata i 1 o do vseh pobožnih Slovencev ino pravovernih Kristjanov sploh: prihajajte v prihodnje zajemat vode iz studencev Izveličarje-v i h ! Sv. Oče Pij IX. so namreč z dopisom (Breve) od dne 20. mal. travna t. 1. v svoji blagodarnosti za vse prihodnje čase dovolili za 5 dni med letom popoln odpustek vsem pravovernim Kristjanom, ki kterikoli v dopisu zaznamovanih dni od izhoda soluca do zahoda imenovano Svetišče obiščejo, se spovejo ino sv. Rešnj. Telo vredno premejo ino v ti cerkvi na papežev namen pobožno molijo. In kteri so ti dnevi? Prvi — krajši — shod bo vsako leto na osmino presv. Ilešnj. Telesa ino v praznik najsv. Srca Jezusovega (letos 3. in 4. junija); — drugi — dalji — pa bode vsako leto 4. 5. in 6. avgusta. Iz Celja. (Kapunov grad prodan — Nesreče.) V „Slov. Gosp." že pred kakimi 8 mesci omenjena želja celjskega č. g. opata, da se Kapunov grad proda, se je spolnila, ker danes I prišel je odlok, s kterim se je po dogovoru s preč. škofijstvom pri c. k. namestniji v Gradci pritrdelo, da se sme ta cerkvena ustanova oddati za 9000 gld., kterih je za to posestvo ponudila gospa g. profesorja Orešeka v Celji. Dve nesreči ste se v zadnih dnevih pri nas zgodili; v noči pred duhovem so Zagradom ponočnjaki nekega delalca Jožefa Oštirja ubili, včeraj pa je v Gaberjih neki kočijaž tamošnega nožarja Pecberja 31etnega sina Ignaca povozil, da je kratko potem umrl in če še kdor hoče to med nesreče šteti, se je danes pripetila ta, da bi bili gg. porotniki imeli nekega ubijavca soditi, pa ko je bilo že vse sodišče zbrano, g. ubijavca ni bilo. 2. in 3. krat se zberejo vnovič porotniki, pa zato-ženca ni in ker je pri Ptuji doma in ga niso prej zaprli, so morali gospodje brez, da bi bili kaj opravili, raziti. — Politični ogled. Avstrijske dežele. Obče se je nadejalo, da bode po cesarjevem povratku iz Dalmacije pri nas nekoliko sprememb. To se je deloma že u-resničilo. V pravdi Ofenheimovi hudo zamazani minister Bauhans je vendar enkrat konečno odpravljen. Cesar so ga odstavili iu njegovo mesto trgovinskega ministra podelili Chlumetzky-u; za kmetijskega ministra je imenovan grof Mansfeld. Ta je sicer ustavak pa vendar liberalcem ni popolnem všeč. Se bolj pa njih jezi to, da so svitli cesar dva dalmatinska Slavjana počastili s izrednimi znamenji svoje zodovoljuosti. General Rodič dalmatinski namestnik, dobil je veliki križ reda sv. Leopolda, generalni major Jovanovič pa je postal baron. Liberalni Gradčani že čutijo grenke nasledke svojega razsajanja zoper cesarjevega gosta don Alfonza. Gradec namreč zgubi lastno policijo in dobi cesarko, ki ga bo 80.000 fl. stala. Cesarski namestnik Kiibek se je celo pri cesarji zameril. Te dni je moral osebno uesti cesarsko pismo don Alfonzu. Ali s tem še ni zadosti ponižanja. Hočejo ga odstaviti in namesto njega postaviti barona Wiedenfelda, ki je sedaj v Linci. Pri poslednji seji kranjskega zbora je nem-čur Schrey grdo psoval Slovence, iz med katerih so skoro le Mladoslovenci še v zbornici sedeli. Ali nobeden si ni upal besedice črhnoti. To je grdo in nedostojno! Ogerski državni zbor je 24. t. m. bil sklenjen in razpuščen. Nove volitve bodo 1.—12. julija. Novi zbor se snide 28. avg. Ali bodo novi poslanci boljši od starih, kdo ve? Želeti bi bilo pak, da bi ti gospodje menj govorili pa več mislili. Hrvatski sabor začel je 20. t. m. zborovati, kar pa ue bo dolgo trpelo, kajti na jesen bodo nove volitve. V Sisku so imela vsa hrvatska pevska društva binkoštne praznike sijajen shod. Tudi Slovenci so poslali 40 jakih ljubljanskih: Sokolov. Tak je prav. Nihče ne veruje, kako koristni da so taki shodi! Za poduk in kratek čas. Sveto leto. (Konec.) S. V zgodovini katoliške Cerkve je to posebno djanje previdnosti božje, da so se ti veličastni božji poti v Rim začeli ravno malo preden so se papeži iz Rima v Avignon 1309. leta preselili, in da so papeži njih podpirali. S tem se je pri vernikih in pri papežih ohranil spomin, da je Rim središče krščanstva in torej pravi sedež papežev. Ta spomin je gotovo tudi Rimljane obhajal, ko so 1. 1343 šli papeža Klementa VI. v Avignon prosit, naj se vrne v Rim in naj mesto vsako 100. leto, kakor je bilo od Bonifacija VIII. določeno, vsako petdeseto leto za sveto leto dovoli. Papež Klement, rojen Francoz, je rajši bil na Francoskem nego v Rimu, toraj jim prve prošnje ni usli-šal, pač pa drugo, zato je 1350. leto bilo drugo sveto leto. In zopet je ta določba na čudovit način prešinila svet. Zopet je brez števila vernikov prijelo za romarsko palico in toliko ljudi je prišlo v Rim, da so morali pod milim nebom prenočevati, ker niso mogli dobiti stanovališč. Oštarijašem časih zarad velike gnječe ni bilo mogoče denarjev proti, pobirati. To leto je neki do 3 milijone romarjev molilo na grobih sv. Petra in Pavla. Vneti gorečnosti Kristjanov je bilo še itak predolgo čakati 50 let na sv. leto. Želeli so torej, naj bi se ta čas tako skrajšal, da bi po človeški sodbi vsak človek lehko enkrat v življenji sveto leto obhajal. Nekteri so želeli čas Kristusovih let na zemlji, da bi bilo vsako 33. leto sv. leto. Vendar papež Pavel II. so leta 1470. odločili vsako 25. leto za sveto leto, in to še zdaj velja. Leta 1500 so papež Aleskander VI. posebno slovesno sveto leto obhajali ter določili, kako se ima vselej, kedar je mogoče, obhajati. Na praznik Kristusovega vnebohoda poprejšnega leta se ima sveto leto naznaniti. Na sveto bilo popoldne gred6 sv. Oče v slovesni procesiji v veliki preddvor vatikanske bazilike, iz ktere drži pet vrat v velikansko cerkev sv. Petra. Skrajna vrata na desno, če v cerkvo greš, so zazidana in zaznamovana z velikim križem in z letno številko, kedaj so bila zadnjič odprta. To so sveta vrata (porta santa). Ta vrata se odprejo le svetega leta in ker je odpiranje teh vrat znamnje, da se sveto leto začne, odprejo jih sv. Oče sami. Kedar se to godi, je cerkev prazna, ker celi den so bila vsa vrata zaprta, zato pa je zunaj pred vratmi vse polno ljudi iz vseh stanov. Ko slovesna procesija pride do teh vrat, odmolijo duhovniki nektere molitve, sv. Oče pa stopijo iz svojega sedeža in s srebrnim kladvom udarijo na steno. Stena je že bila toliko podkopana, da se takoj zruši. Zidarji cerkve sv. Petra — Sanpiestrini — družba naj-izvrstniših rimskih zidarjev, hitro ves posip odstr^- nijo in sv. Oče gred6 gologlavi in s svečo v roki prvi v cerkev, za njimi pa kardinali in drugi spremljevalci ter pred velikim oltarjem odmolijo večernice. Med tem pri vseh vratih prihajajo tudi drugi ljudje v cerkev. Po tem slovesnem začetku se sveto leto le v Rimu obhaja; vse očitne veselice nehajo, posvetni brus utihne in sploh je celo leto vse, kakor v postu. Vse je slovesno; na prižnice hodijo naj-glasovitniši pridigarji, v spovednicah se nahajajo spovedniki vseh jezikov, in pobožne bratovščine skrbe za potrebo romarjev. O Božiči se sveto leto ravno tako slovesno sklene. Sveta vrata se zazidajo ter z letno številko in s križem zaznam-vajo. — Drugo leto potem še le je sveto leto za celi katoliški svet. Na ta slovesni način se je obhajalo sveto leto 1825. Papež Pij IX. niso mogli ne ieta 1850, ker so bili iz Rima pregnani, ne letos, ker so jet-*nik v svojem poslopji, tako slovesno sv. leta obhajati. To je tudi uzrok, da se ne obhaja naj-pred samo v Rimu, ampak na enkrat po celem svetu. Toda čeravno se sveto leto letošnje ne more tako slovesno obhajati, ne škoduje to nič. Kajti kdor dopolni pogoje, ki so v papeževem pismu naročeni in ki so se vsem v začetku svetega leta oznanili in razložili, vdeleži se vseh duhovnih dobrot svetega leta. Na nas je toraj da to spolnimo in dobro sv. čas porabimo: „Glejte, zdaj je prijeten čas, zdaj so dnevi izveličanja". Velika nesreča na vodi. Bilo je 18. maja, ko je iz sv. Štefana nad Gradcem hotela procesija priti črez Muro v slovito romarsko cerkvo Strassengel. Brod je sostav-ljen iz 2 ladij, ki ste pokriti in zvezani z deskami. Prvi oddelek procesije s kaplanom vred je srečno prebrodil reko. Ali drugače se je godilo drugemu oddelku in g. župniku. Stopilo je namreč preveč ljudi za jedenkrat na brod, kakih 120 oseb. Župnik je zastonj prosil, naj bi ljudje potrpeli. Med tem je nekdo pred časom železno verigo spustil in ladjici ste tak nesrečno med močne valove prišli, da so ti z največjo silo pritiskali. Kmalu se nagne ena in zajemlje precej vode. Sedaj pa vse upije: nazaj, nazaj! Ali bilo je prepozno. Steber, h katerem je brodovo vožje pripeto, se z velikim hru-mom podere in nesreča je bila storjena. Ladjici se pogreznete, ljudje stojijo drug drugega se drže do ram v vodi; vsi molijo; sredi njih g. fajmošter. Črez x/i ure se pa ladjici na kosce raznesete. Kdor zamore, ta pograbi kako desko. Med temi tudi g. fajmošter, ki je črez 2 uri zopet iz vode prišel. Ž njim je življenje rešila neka žena, ki se je njegove suknje držala in pa 2 otroka, ki sta se mu na vrat obesila. Malo kdo je smrti ušel. i Do sedaj so 90 mrličev iz vode potegnili. Razne stvari. (Cesarjevič Rudolf) ki je sedaj v 18. letu starosti, je se ta mesene 6 dni mudil na Štajerskem v Neubergu. Bil je na jako zanimivem lovu na divje peteline, kojih je 14 ustrelil. (Laška 'posojilnica) se je ustanovila. Vsak deležnik vplača 25 fl. deležnine in 1 fl. vpisnine. Sedanji predsednik je g. France Tieber. (Dr. Križan) v Ptuji je 16. t. m. po kratki bolezui umrl. Rajnki je bil slovensk pesnik in zvest narodnjak. (Slovenec) dr. Gregor Krek je od cesarja imenovan za profesorja slavjanskega jezikoslovja na Gračkem vseučilišči. (Kondukterjem) na železnicah se je zopet naročilo, da imena štacij bolj glasno izklicavajo, da se godi menj neredov. (Pod železniški vlak) je prišel Ožbald Kaj-zer, težak v Vuhredu; kolesa so ga zdrobila. (Obesil) se je v svojem stanovanji Jan. Ko-lenc, pisar pri topliški uradnici v Laškem potem, ko se je poprej skušal s kraljevo vodico pokončati. (Lepi Mariahoferski biki) l1/i leta stari se dobivajo pri oskrbništvu grajšin Hausambacher in Rogoze pri Mariboru. (7 let težke ječe) je pri porotni sodniji v Celji dobil J. Cvirn, zato, ker je svojega gospodarja Požuna ubil. — 5 let težke se je spoznalo J. Ri-cingerju, ker je Marijo Krajnc v Zavrhu z nožem usmrtil. (Ana Damiš) na vislice obsojena, je pomi-loščena na 10 let težke ječe. Nesrečnica iz Go-čeve v Slov. goricah doma je svojega moža bila umorila. (Pet Štipendij, vsaka po 100 jI.) je razpisanih pri živinozdravniški in podkovarski šoli v Gradci za leto 1875/76. Prošnje se vlagajo pri dež. odboru do 31. julija t. 1. (Nespametno vračilo). Nek posestnik v Galiciji pri Dobrni je hotel svojemu 41etnemu otroku gliste pregnati. V ta namen je v peči razbelil močen lanec ali ketno in njo z jesihom polival, otroka pa nagega črez držal. Sopar je bil silno vroč, da se je detetu začela koža lupati. Po strahoviti bolečini je moralo umreti! (Dražbe). 28. maja Štef. Stcrn v Ješenci, 7718 fl. — Jernej Kurcer v Braunschweig-u 145 fl. — 29. maja Jera Prudenčar v Trnovi, 1960 fl.— 5. junija Jož. Fric v Slov. Bistrici, 11.345 fl. — 10. junija Jan. Sakuš v Brežicah, 5952 fl. — Pri ptujski sodniji. 4. junija Marija Šterbak pri sv. Lovrenci na polji 2500 fl. — Franc Kaisersberger, 1190 fl. — Treza Potočnik, 2645 fl. — Jan. Krajnc, 1031 fl, — 7. junija Filip Muster, 3660 fl. - 9. junija Stef. Jezernik, 1650 fl. I