EKONOMIJA 2021 Posvetovanje o negotovosti v družbi in gospodarstvu Posvetovanje ob 70. obletnici delovanja Društva Ekonomistov Maribor ZBORNIK POVZETKOV ZNANSTVENIH PRISPEVKOV Mojca Duh (ur.) Andreja Primec (ur.) Dejan Romih (ur.) Maribor, december 2021 EKONOMIJA 2021 Posvetovanje o negotovosti v družbi in gospodarstvu Posvetovanje ob 70. obletnici delovanja Društva Ekonomistov Maribor Partnerja posvetovanja: https://demb.si/ https://demb.si/ekonomija-2021/ Zbornik povzetkov znanstvenih prispevkov EKONOMIJA 2021 Posvetovanje o negotovosti v družbi in gospodarstvu Posvetovanje ob 70. obletnici delovanja Društva ekonomistov Maribor Maribor Društvo ekonomistov Maribor 2021 https://demb.si/ Zbornik povzetkov znanstvenih prispevkov Uredili Mojca Duh, Andreja Primec in Dejan Romih Recenzirali Mojca Duh, Žan Jan Oplotnik, Andreja Primec in Dejan Romih Tehnično uredil Dejan Romih Lektoriral Mitja Brünec Založilo Društvo ekonomistov Maribor 2021 Licenčni pogoji Vsebina zbornika je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja javnosti za komercialni namen in nobene predelave. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 89747459 ISBN 978-961-6059-12-1 (PDF) 3 Organizacijski odbor Predsednik Dejan Romih, Univerza v Mariboru Člani Mojca Duh, Univerza v Mariboru Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru Andreja Primec, Univerza v Mariboru Programski odbor Predsednik Žan Jan Oplotnik, Univerza v Mariboru Podpredsednik Dejan Romih, Univerza v Mariboru Člani Borut Bratina, Univerza v Mariboru Jaka Cepec, Univerza v Ljubljani Mojca Duh, Univerza v Mariboru Laura Južnik Rotar, Univerza v Novem mestu Klavdij Logožar, Univerza v Mariboru Maša Mikola, Univerza Monash Franjo Mlinarič, Univerza Kozminski Andreja Primec, Univerza v Mariboru Gregor Radonjič, Univerza v Mariboru Bojan Rosi, Univerza v Mariboru Peter Virtič, Univerza v Mariboru 4 KAZALO Predgovor 6 Mojca Duh, Andreja Primec & Dejan Romih Insolvenčno pravo v času pandemije covida-19 in pogled naprej 7 Jaka Cepec Zagotavljanje uspešnih prenosov družinskih podjetij 9 Katja Crnogaj & Mojca Duh Vpliv negotovosti na makroekonomske kazalnike 11 Nejc Fir Negotovost in tveganja v dobavnih verigah 13 Klavdij Logožar Gospodarska negotovost v času krize covida-19 in evropski fiskalni okvir 15 Ana Milanez Zbiranje osebnih podatkov ali njihovo deljenje: raziskava učinkov na razmerja v družbi 17 Igor Perko Negotovost pri nasledstvu družinskih podjetij 19 Andreja Primec & Mojca Duh Vpliv delniškotržne negotovosti na industrijsko proizvodnjo v Združenih državah Amerike 21 Dejan Romih Tipologija podnebnih tveganj 23 Sabina Taškar Beloglavec & Daniel Zdolšek Volatilnost in negotovost na trgu strateških surovin in energije ter odziv Taluma na to 25 Gregor Zečević 5 PREDGOVOR Društvo ekonomistov Maribor, ki je bilo ustanovljeno 8. junija 1951 v Mariboru, je letos organiziralo posvetovanje EKONOMIJA 2021, Posvetovanje o negotovosti v družbi in gospodarstvu (Posvetovanje ob 70. obletnici delovanja Društva ekonomistov Maribor), ki je potekalo 10. decembra 2021 v živo in na daljavo. Namenjeno je bilo ekonomistom, gospodarstvenikom, oblikovalcem gospodarske politike, študentom ekonomije in drugim, ki jih zanimata ekonomija in poslovanje. Tema letošnjega posvetovanja je bila negotovost v družbi in gospodarstvu pred in po izbruhu covida-19 na Kitajskem. Soorganizator posvetovanja je bila Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru. Posvetovanje Društva ekonomistov Maribor je tradicionalno posvetovanje, ki ga organizirajo člani društva v sodelovanju z Ekonomsko-poslovno fakulteto Univerze v Mariboru. Društvo je leta 2020 organiziralo posvetovanje o vplivu avtomatizacije in robotizacije na trg dela, ki se ga je kot vabljeni predavatelj udeležil Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana. Letos je vabljeno predavanje izvedel dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta ter profesor ekonomske teorije in politične ekonomije na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Dr. Kračun je predaval o fiskalni negotovosti. Partnerja letošnjega posvetovanja sta bila Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, in Talum, d. d., Kidričevo. Mojca Duh, Andreja Primec & Dejan Romih 6 INSOLVENČNO PRAVO V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 IN POGLED NAPREJ Jaka Cepec Univerza v Ljubljani, Ljubljana jaka.cepec@ef.uni-lj.si 7 Povzetek Številne države so v sklopu uvodnih normativnih ukrepov v povezavi s pandemijo covida-19 in posledično s krizo s posebno interventno zakonodajo uredile tudi posebnosti na področju insolvenčnega prava. Najpogostejši ukrepi so se nanašali na ureditev (ne)odgovornosti poslovodstva za pripravo predlogov za začetek postopkov zaradi insolventnosti in različne možnosti za ustavitev oziroma prekinitev o odločanju o začetku postopkov, če je razlog za insolventnost pandemija. Podobno ureditev je sprejel tudi slovenski zakonodajalec, ki pa je bil ob začetku pandemije hkrati tudi ravno v postopku sprejemanja nove novele ZFPPIPP, katere osnovni namen je bila prilagoditev nacionalne zakonodaje direktivi EU o preventivnem prestrukturiranju. V prispevku se avtor ukvarja z dvema vprašanjema, ki bi znali biti pomembni za nacionalno gospodarstvo v teh negotovih časih, in sicer: (a) (ne)primernost normativnega odziva države na področju insolvenčnega prava v času pandemije in (b) ali lahko predlogi iz novele ZFPPIPP-H pripomorejo k zmanjšanju posledic gospodarske negotovosti, ki nas verjetno čaka v naslednjih letih. Ključne besede: insolvenčno pravo, covid-19, reforma, prestrukturiranje gospodarskih družb. JEL: G33, K20, K40. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 8 stališče Univerze v Ljubljani. ZAGOTAVLJANJE USPEŠNIH PRENOSOV DRUŽINSKIH PODJETIJ Katja Crnogaj* Univerza v Mariboru, Maribor katja.crnogaj@um.si https://orcid.org/0000-0002-2344-3977 Mojca Duh Univerza v Mariboru, Maribor mojca.duh@um.si https://orcid.org/0000-0002-2211-010X * Dopisni avtor. 9 Povzetek Rezultati raziskav v državah članicah EU kažejo naraščanje števila malih in srednje velikih podjetij, ki se bodo v prihodnosti soočala z menjavo generacij lastnikov – managerjev. Na ravni EU se tako vse bolj uveljavlja prepričanje, da moramo preprečiti prenehanje podjetij zaradi težav pri prenosu vodenja in lastništva, pri čemer so zaradi emocionalne povezanosti družine in podjetja še posebej ranljiva družinska podjetja. Številni prenosi lastništva in vodenja podjetja so se v preteklosti razrešili znotraj družine, novejše raziskave pa kažejo, da lahko v prihodnosti pričakujemo več prenosov tretjim osebam. Namen našega prispevka bo tako osvetliti tiste možne oblike prenosov, ki jih ustanovitelji/lastniki družinskih podjetij pogosto ne vidijo kot možne strategije izstopa iz podjetja, ter na ta način prispevati k zmanjšanju njihove negotovosti glede prihodnosti. Na osnovi rezultatov empirične raziskave bomo predstavili vlogo lastnikov in države pri zagotavljanju uspešnih prenosov. Ključne besede: družinsko podjetje, nasledstvo, negotovost, podporno okolje, prenos podjetja. JEL: J11, L21, L26. Za izražena mnenja odgovarjata samo avtorja in se zato ta ne morejo šteti za 10 uradno stališče Univerze v Mariboru. VPLIV NEGOTOVOSTI NA MAKROEKONOMSKE KAZALNIKE Nejc Fir Ministrstvo za finance, Ljubljana nejc.fir@gov.si https://orcid.org/0000-0002-3578-9369 11 Povzetek Negotovost je eden izmed pomembnih dejavnikov ekonomskega okolja, ki se je v preteklosti nekoliko zapostavljala. Osredotočenost nanjo se pogosto pojavi ob večjih makroekonomskih šokih in dogodkih, kot so na primer Brexit, kitajsko-ameriška trgovinska vojna in pandemija covida-19. V preteklem desetletju so šoki raziskovalce opozorili na to, da je potrebno nadaljnje raziskovanje tega področja. Negotovost je izredno težko natančno kvantificirati, saj gre za relativno abstrakten in subjektiven pojem. Kljub temu je ne smemo zapostavljati in zahteva dodatno pozornost, saj lahko z razumevanjem različnih vrst negotovosti in njenih učinkov pridobimo vpogled v problematiko. Obravnavanje posameznih vrst negotovosti in njenih značilnosti nam hkrati omogoča obvladovanje njenih negativnih učinkov na makroekonomske kazalnike. Zaradi naravnih značilnosti negotovosti ni mogoče popolnoma preprečiti njenih negativnih vplivov, vendar sta lahko zgodnje ukrepanje in zagotavljanje stabilnosti znatnega pomena. Ključne besede: ekonomskopolitična negotovost, inflacijska negotovost, makroekonomski kazalniki, merjenje negotovosti, monetarnopolitična negotovost. JEL: E00, E66. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 12 stališče Ministrstva za finance. NEGOTOVOST IN TVEGANJA V DOBAVNIH VERIGAH Klavdij Logožar Univerza v Mariboru, Maribor klavdij.logozar@um.si https://orcid.org/0000-0001-8496-3397 13 Povzetek Dejavniki, kot so globalizacija, povečana kompleksnost dobavnih verig, visoke logistične zahteve kupcev, krajši življenjski cikli in nestabilno okolje, so razlogi, da se dobavne verige soočajo z enormno negotovostjo in tveganji. Ti dejavniki predstavljajo pomembne ovire za doseganje pravočasnih dostav, povečevanje zadovoljstva kupcev, izboljševanje učinkovitosti in zmanjševanje stroškov do te mere, da je obvladovanje negotovosti in tveganj v dobavnih verigah postala prioriteta v številnih organizacijah. Negotovost povečuje verjetnost tveganj in tveganja so lahko posledica negotovosti. Pogosto se morajo managerji hkrati posvečati tako negotovosti kot tveganjem, saj se pojavljajo skupaj in so dejansko neločljiva. V tem prispevku definiramo vire negotovosti in možne pristope za njihovo obvladovanje. Ključne besede: management dobavnih verig, negotovost v dobavnih verigah, tveganja v dobavnih verigah. JEL: D80, L80, L91. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 14 stališče Univerze v Mariboru. GOSPODARSKA NEGOTOVOST V ČASU KRIZE COVIDA-19 IN EVROPSKI FISKALNI OKVIR Ana Milanez Ministrstvo za finance, Ljubljana ana.milanez@gov.si https://orcid.org/0000-0002-6751-2460 15 Povzetek Evropski fiskalni okvir je usmerjen v zagotavljanje vzdržne dolgoročne gospodarske rasti in stabilizacijo makroekonomskega okolja držav članic Evropske unije (EU). Z vse bolj omejeno učinkovitostjo monetarne politike že od velike recesije postaja še dalje pomembnejša vloga fiskalne politike pri uravnavanju gospodarskih ciklov in spodbujanju ponudbe in produktivnosti dela. Fiskalno politiko na ravni EU narekuje Pakt za stabilnost in rast (SGP), ki opredeljuje fiskalne cilje, vezane na tekoče gospodarske razmere. Krizo covida-19 in okrevanje obkroža visoka stopnja negotovosti, tako z vidika identifikacije kanalov, po katerih se šok odraža v gospodarstvu, kot tudi z vidika kvantifikacije njegovih učinkov. Posledično je bilo (in ostaja) leta 2020 oteženo objektivno ovrednotenje primernega obsega neto javnofinančnih izdatkov. Izdatno negotovost glede primernosti fiskalne politike pa povzroča tudi pristranskost ocen fiskalnih ciljev. Preventivna veja Pakta za stabilnost in rast je namreč vezana na oceno gospodarskega cikla, ki je ob pojavu eksogenega šoka (kot je kriza covida-19) izredno pristranska. Predpostavljanje krajšega (daljšega) cikla od dejanskega lahko vodi v ciklično restriktivno (ekspanzivno) vodenje fiskalne politike, ki lahko ogrozi gospodarsko okrevanje oziroma celo vodi v permanentno znižanje dolgoročne gospodarske rasti. Kriza covida-19 je ponovno izpostavila problematiko fiskalnih pravil, vezanih na neopazovane spremenljivke, in na ravni EU sprožila debato o premiku k izključno nominalnim fiskalnim ciljem. Dodatno je izpostavila tudi potrebo po reviziji evropskega fiskalnega okvirja v smeri še bolj prilagojenim fiskalnim ciljem posameznih držav članic, saj so se razlike med fiskalnimi položaji in ravnjo gospodarske razvitosti držav še povečale, prekinila pa naj bi se tudi ciklična konvergenca. Ključne besede: fiskalno pravilo, gospodarska negotovost, kriza covida-19, modelska negotovost, proizvodna vrzel. JEL: C01, E62. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 16 stališče Ministrstva za finance. ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV ALI NJIHOVO DELJENJE: RAZISKAVA UČINKOV NA RAZMERJA V DRUŽBI Igor Perko Univerza v Mariboru, Maribor igor.perko@um.si https://orcid.org/0000-0002-6101-1091 17 Povzetek Na pomen osebnih podatkov je EU opozoril z uredbo GDPR (General Data Protection Regulation), v kateri postavlja ogrodje in mehanizme za zaščito/omejitve uporabe osebnih podatkov. Čeprav dobronamerni, se ob poplavi podrobnih, posebej občutljivih osebnih podatkov, kot je na primer obnašanje v najrazličnejših situacijah, izkazujejo kot nesistematični in zato ne dovolj učinkoviti. V situaciji, ko vsaka pametna naprava, vsaka aplikacija in vsaka spletna stran zbira osebne podatke, je morebitno konfliktnih situacij mnogo več, kot jih lahko obdela pisarna informacijskega pooblaščenca. Vprašljivo je celo, ali ima pravni sistem v svoji obstoječi obliki dovolj kapacitet za obvladovanje kompleksnosti te situacije. K negotovosti stanja pripomore tudi nedefiniran ali slabo definiran status lastništva podatkov, ki trenutno pripadajo lastniku podatkovne zbirke, v kateri so shranjeni. V prispevku predlagamo nov raziskovalni podvig: z več vidikov želimo celovito preučiti alternativno rešitev deljenja podatkov, v kateri se lastništvo in s tem upravljanje podatkov dodeli proizvajalcem podatkov. Ob tem se oblikujejo AI-mehanizmi, ki temeljijo na pravnih in etičnih okvirjih, posedujejo sposobnost odgovarjati na konkretne izzive, tveganja in konfliktne situacije ter opravnomočijo deležnike v družbi, da aktivno zaščitijo svoje interese in pravice. V družbi dinamično redefinirajo razmerja med preglednostjo družbe in privatnostjo posameznikov. Ker gre za izjemen poseg v družbo, ga je treba temeljito preučiti na več nivojih: od pregleda sprememb etičnih norm, pravnih okvirjev, osebnega pogleda predstavnikov različnih skupin družbe, profitnih in neprofitnih organizacij, tehničnih sposobnosti upravljanja in analize podatkov do vpliva na regulatorje sistema, ki oblikujejo okvirje in mehanizme delovanja družbe kot take. Ključne besede: deljenje podatkov, GDPR, lastništvo podatkov, umetna inteligenca. JEL: O33, O35, O38. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 18 stališče Univerze v Mariboru. NEGOTOVOST PRI NASLEDSTVU DRUŽINSKIH PODJETIJ Andreja Primec* Univerza v Mariboru, Maribor andreja.primec@um.si https://orcid.org/0000-0002-5615-7299 Mojca Duh Univerza v Mariboru, Maribor mojca.duh@um.si https://orcid.org/0000-0002-2211-010X * Dopisni avtor. 19 Povzetek Kljub temu da se družinska podjetja kot vsi ostali gospodarski subjekti prvenstveno ukvarjajo z izvajanjem gospodarske dejavnosti, imajo številne posebnosti. Zaposleni v družinskem podjetju, vodstveni delavci, zakoniti zastopniki itd. so praviloma člani družine. To dejstvo močno zaznamuje delovanje in ustroj podjetja, še zlasti pa vpliva na prenos podjetja na naslednjo generacijo. V zvezi z nasledstvom družinskega podjetja se sprožajo tudi številna pravna vprašanja, ki so prvenstveno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah, poleg tega pa tudi z določili druge zakonodaje, ki postavlja v ospredje družinske vezi med deležniki podjetja. S pravno negotovostjo, ki se pri tem poraja, se lahko lastniki družinskih podjetij uspešno spopadajo v procesu planiranja nasledstva. Pomembno vlogo v nasledstvenem procesu ima tudi družinska ustava. Ključne besede: družinsko podjetje, družinska ustava, planiranje nasledstva, prenos podjetja, proces nasledstva. JEL: K20, K22, L20. Za izražena mnenja odgovarjata samo avtorja in se zato ta ne morejo šteti za 20 uradno stališče Univerze v Mariboru. VPLIV DELNIŠKOTRŽNE NEGOTOVOSTI NA INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE Dejan Romih Univerza v Mariboru, Maribor dejan.romih@um.si https://orcid.org/0000-0001-9123-0183 21 Povzetek Med oblikovalci politike in raziskovalci je veliko zanimanje za proučevanje negotovosti in njenega vpliva na gospodarstvo/gospodarsko aktivnost. Vemo, da sta nenaden izbruh in hitro širjenje covida-19 prispevala k povečanju finančne/finančnotržne in gospodarske negotovosti v Združenih državah Amerike, ki jih je epidemija/pandemija covida-19 zelo prizadela. V tem prispevku proučujem delniškotržno negotovost in njen vpliv na industrijsko proizvodnjo v Združenih državah Amerike. Ugotovil sem, da povečanje delniškotržne negotovosti negativno vpliva na industrijsko proizvodnjo, kar pomeni, da morajo oblikovalci politike opazovati in spremljati delniškotržno negotovost v Združenih državah Amerike ter po potrebi ukrepati. Pri tem si lahko pomagajo z indeksom delniškotržne negotovosti za Združene države Amerike. Ključne besede: delniški trg, negotovost, šok, Združene države Amerike. JEL: D81, E44. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 22 stališče Univerze v Mariboru. TIPOLOGIJA PODNEBNIH TVEGANJ Sabina Taškar Beloglavec* Univerza v Mariboru, Maribor sabina.beloglavec@um.si https://orcid.org/0000-0002-0301-0349 Daniel Zdolšek Univerza v Mariboru, Maribor daniel.zdolsek@um.si https://orcid.org/0000-0002-6316-4171 * Dopisni avtor. 23 Povzetek Ekonomski model, ki je žal še vedno močno uveljavljen in ga poznamo pod imenom kapitalizem, je evidentno podvržen krizam in ne deluje, sploh pa ne v podporo celotne družbe in našega Planeta. Zato je odmik od ustaljene prakse maksimiranja dobičkov v smeri povečevanja dobrobiti in blagostanja za družbo in okolje nujen. Podjetja lahko z odgovorno politiko, strategijami in trajnostnimi cilji preusmerjajo akumulirane presežke v investicije, ki pomenijo poudarjanje trajnostnega vidika in pot proti brezogljični družbi v izogib poglabljanja podnebne krize. Posamezniki in celotna družba pa lahko vsakodnevno prispevajo svoje. Namen prispevka je prikazati tipologijo podnebnih tveganj. Ključne besede: podnebna kriza, podnebna tveganja, tipologija. JEL: G20, G28, M40. Za izražena mnenja odgovarjata samo avtorja in se zato ta ne morejo šteti za 24 uradno stališče Univerze v Mariboru. VOLATILNOST IN NEGOTOVOST NA TRGU STRATEŠKIH SUROVIN IN ENERGIJE TER ODZIV TALUMA NA TO Gregor Zečević Talum, d. d., Kidričevo gregor.zecevic@talum.si 25 Povzetek V letu 2021 sta gospodarstvo in družba EU kot celota na boleč in s finančnega vidika krut način spoznala svoje šibke točke in ranljivosti, kar se je pokazalo predvsem v (pre)veliki izpostavljenosti in odvisnosti od uvoza strateško pomembnih surovin, ključnih izdelkov in polizdelkov ter zemeljskega plina kot enega ključnih energentov gospodarstva in družbe EU. Države izvoznice in logistična podjetja so s pridom izkoristili intenzivno globalno gospodarsko rast in s tem izjemno povečano povpraševanje ter prilagodili pogoje poslovnega sodelovanja, gospodarstvo Evropske unije pa postavili pred dejstvo – ali pogoje sprejeti ali omejiti gospodarsko aktivnost. Kot temeljne vzroke za nastalo situacijo bi izpostavil: odvisnost gospodarstva EU od uvoza strateških surovin (Mg) in sestavnih delov (polprevodniki), ranljivost na področju infrastrukture za dobavo energentov in velik obseg špekulativnih investicij na blagovnih borzah kot posledico nizkih obrestnih mer. Ključne besede: borza kovin, energenti, energetska infrastruktura, strateške surovine. JEL: D81. Za izražena mnenja odgovarja samo avtor in se zato ta ne morejo šteti za uradno 26 stališče Taluma, d. d. Društvo ekonomistov Maribor