Cerkvene zadeve. Telovska procesija pri Sv. Štefanu na Dunaju. Dovolite, gospod urednik, da Vam in čitateljem »Slov. Gospodarja« v kralkih besedah opišem največje veselje, katero sein po triletnem bivanju na veličaslnem Dunaju doživel. Da me pa napačno nc razumete, naj dostavim koj v začetku, da to ni bilo posvelno, ampak dušno vesclje, katerega priprosti Slovenec tako kinalu ne učaka. Ako Slovenec pride v prestolnico države, gotovo si ničesar tako iskrono ne želi, kakor srečo, videti Njih veličanstvo blagega cesarja. To veselje seni imel že večkrat; a v najvisji meri sein je okusil n&. preteeeni praznik presv. Hešnj. Telesa. Kakor znano se la praznik povsod po širokem svelu, koder bivajo verni katoličani, kar najbolj mogoči; slovesno obhaja. Nobena vasica, nobena župnija ne zaostane, še manje se v tem dado prekositi mesta in trgi. Z veseljem še se vedno gpominjam lepe svečanosli, s katero sem prcd osiniini leti videl obhajali ta praznik v župniji Sv. Petra v Ljubljani. Vendar tudi Dunaj la dan pokaže, da ni samo glavno mesto države, preslolnica svetlega cesarja, sedež kardinala, nego da je tudi središče avstrijskih katoličanov. Tudi tukaj se ta praznik obhaja in Se kako! Na celem svelu ni enakega piizora, kakor je la dan tukaj v stolni cerkvi Hv. Štefana. (iotovo več sto tisoe Ijndij se zbere, le da bi videli to izvanredno sveeanost, namreč proeesijo s presv Heš. Telesom. Tembolj je bila radovednost letos velika, ker se ta procesija lukaj zaradi nengodnega vremena že tri leta ni obhajala. Tudi moja malonkosl je tokrat bila navzoča; že ob 6. uri v jutro sem prišel tje ter si izbral izvrstno slališče, s kojega mi je bilo mogoče pregledati skoro ves trg okoli cerkve Hv. Štefana. Točno ob 7. uri nastane radosten vrišč; Ijudje se vzdigujejo in vspenjajo, da bi boljše in lažje videli. Da so navlašč za ta razgled postavljeni odri bili napolnjeni, vsak ugodni prostor bil zaseden in je iz vsakega okna okoli stoječih palač gledalo po pot oseb, ni mi skoraj trcba omenjati. Vsak se pričakovaje ozira proti ulici, iz katere drdra kočija za kočijo, jedna lepša od druge. Gospodje nndvojvode se pripeljejo v kouijah s šeslimi konji. Zdajci zaori iz stotisočerih grl: >hoch!" Slišal sem. tudi češki: »na zdar!« in se ve sem navdušeno klical naš: živio! Moški mahajo s klobuki, ženske z robci; veselje se neštevilni množici, sešli se iz vseh dežel, lesketa na obrazih, kajti Njih veličanstvo svetli cesar se bližajo. V krasni, le za to. svečanost namenjeni koeiji, v katero je upreženih oseni čilih belcev žlahtnega španskega plemena, pripeljejo se do velikih vral. stolne ccrkve z bratom, nadvojvodo Karolom Ludevikom, spreinIjani od najvišje dvorne gospode. Na vse strani blagodušni vladar] prijazno odzdravljajo, njih dobrotljivo oko se ozira očetovsko milo po zbrani množici. Vendar tudi resna pobožnost se jim čila na častitljivem obrazu. Vse njihovo vedenje kaže vernega kaloličana, kateri sc pripravlja, da očitno spozna svojo vero ter vlalarju vsega sveta, Gospodu nebes in zemlje, skaže svoje ponižno češčenje. Pri cerkvenih vratih pričakujejo kardinal - na(lškof, eminenca dr. Gruscha, obdani od slolnega kapitelja, podajo cesarju škropilnik z blagoslovljeno vodo in. j;»i «nrpmii.o,. v..x.erkev. Tuka.i se cesar z nadvojvodi po-j. dajo v dvorni oratorij in ostanejo pri slovesni sv. maši, katero služiio kardinal & pomočjo dvornib duhovnikov. Po sv. iv a ob osmih se je pričela uravnavali procesija in je (rajala do desetih. Predi so šli zastopniki mestnib župnij in raznih cerkvenih mlov, potem otroci c. kr. sirotišnice in cesarski služabniki. Za temi so šli župan z lneslnim zastopom, vitezi vseh c. kr. redov, c. in kr. kamorniki, dvorni svetovalei, vsi v krasnih opiavab, in pa kanoniki stolnega kapitelja. Sv. Rešnje Telo so nosili kardinal, baldahinove trakove so držali kamorniki, na obeh straneh pa so korakali cesarski plemčiči z goreuimi svečami. Za baldahinom so sledili Njili veličanstvo svetli cesar, obdani od gospodov nadvojvod ludi z gorečimi svečami in potem dolga vrsla dvornikov, ministrov in drugih veljakov. V procesiji je bilo tudi \eliko drugih odličnih gospodov in gospa, in kaj še jc več vredno, obnašanje vseh udeležencev, kakor tudi gledalcev je bilo spodobno, spoštljivo. Kor so ulice, skozi katere je procesija šla, le malokatercmu oitatelju znane, mislim, da mi ni treba navajali imen; omeniti le še hočem, da so bile skoraj vse palače okusno okinčane, pot z deskami pokrila in s cvetlicami potrošena. Posebno bogato ozaljšani so bili ollarji; na njih so bile krasne, UTietniške podobe in dragoceni svečniki. Vendar bolj kakor ves zunanji blišč ganila me je iskrena pobožnost odličnih udeležencev. Kdor bi še ne veroval, pri tej priložnosti se je lahko prepričal, da se katoliški duh med občinstvom dunajskim vzbuja in oživ]ja, in sicer ne le med priprostiin prebivalstvom, nego tudi med izobraženci. Kako pa je to tudi drugače mogoee? Komu srce od veselja hitreje ne bije, ako pri taki velikanski in veličastni sveoanosti vidi svetlega cesarja, mogočnega vladarja, korakati tako ponižno, tako pobožno za presv. Reš. Telesom ? Gotovo sreona država, srečno Ijudstvo, katero ima tako vernega glavarja! Kdo bi za takim zgledom zaostajal, kdo v širni Avstriji ga ne posnemal ? Slovenci, rojaki dragi, hvalimo Najvišjega za tako blagega cesarja, prosimo Ijubcga Boga, da nam jih še mnoga lela ohrani; a posnemajmo tudi njihovo izgledno krščansko življenje, da bomo vredni sinovi milega očeta Franca Jožefa I.! —s. Novi vcliki zvon v Razboiju pri Slov. Gradcu« Pri na.s se jo dne 3. t. m. obhajala »lcpa'nedelja«, kakor se to godi vsako leto na drugo nedoljo po prazniku presv. R. Telesa. Letos pa je bila ta ncdelja še posebno vesel dan za nas, kor razven slovesne procesije z Naj*vetejšim in asistirane sv. maše se je vršila še druga nenavadna slovesnost. Potegnili so namreč v zvonik novi, 2004/-</ ali okoli 36 — s kembeljem vred 38 — starih centov težki zvon, katcrega je vlil Ijubljanski dvorni zvonar, g. Albert Samassa, za 3040 gld. in nam ga dne 17. maja t. I. doposlal v Sp. Dravograd, od koder smo ga potem dne 2'J. maja sein pripeljali. Vožnjo je dal veliki posestnik in posebni dobrotnik cerkve, g. Martin 1'Ieščivnik. Do podanka hriba ao ga pripeljali 4 konji, od tam do ccrkve pa 10 volov. Na potu so ga pozdravili zvonovi iz zvonikov v Slov. (iradcu, StaremIrgu in Podgorju. Havno tako so pozdravili med pokanjem možnarjev doniači stari Irije zvonovi svojega bodočega tovariSa, ko se je bližal cerkvi. Da liomo novi zvori dne 3. t. m. potegnili v zvonik, zvpdolo se je lo daloč okoli; zato je tisti dan prišlo seni veliko tujih Ijudij, doniačih pa se ve, da vsak, koniur  še je le še kak ud gibal, ker je vsak želel, zvon ne sarno sliSati, ampak tudi videti, ker se je že prpj sliSalo o  Djem, da bo zelo lep, kar je tudi res. Na njem so podobe: Sv. Trojica, sv. Družina in sv. Frančišek Ser., pod katerimi so priraerni slovenski napisi. Spodaj ob robu zvona pa stoje imena č. g. župnika Franca Klepač-a, cerkvenih ključarjev, botra in botre in še nekaterih dobrotnikov, kateri so največ darovali za zvon. Največji dobrotnikje Tlletni starček, samični ofer Martin Zagradišnik, ki je daroval 1000 gld., potem užitkarja, Jurij Lesnik p. d. stari Podvajšek in Val. Križan p. d. stari Moljak, katera sta darovala prvi 500 gld., slednji pa 400 gl. Drugi so darovali po 200 gl., 100 gl. in nižje svote do 1 gld., kolikor je pač kdo hotel in mogel. Skrb, da se pripravi in v zvonik spravi novi zvon, prevzel je naš marljivi in za cerkev posebno vneti cerkv. ključar, Mih. Lorenci p. d. Žužalj, kateri se je z vsemi svojimi duSevnimi in telesnimi močmi prizadeval, da se je vse delo v zvoniku in sploh vse početje srečno dovršilo. Bog rau obilno poplačaj ves ta njegov trud! Naš Ijubljeni č. g. župnik so nam hoteli napraviti že veeje veselje s tem, da so skušali dobiti več č. g. duhovnikov, pa se jim ni posrečilo, ker je bila ravno tisti dan v Škalah inštalacija preč. g. župnika in dekana. Kila sta torej samo dva soseda in našega č. g. župnika sosebna prijatelja, katera sta ob vsakej priložnosti jim ustreči pripravljena, namreč č. g. P. Rath, župnik šmiklavški, kateri so nam govorili s prižnice prelepe, slavnosti primerne besede, in č. g. (ir. Presečnik, župnik podgorski, kateri so procesijo vodili, katerima bodi v imenu vseh faranov tukaj izrečena prisrčna zahvala. Hvala tudi g. dvornemu zvonarju, da se je. natanko držal obroka ter nam točno ob določenem času izgotovil in doposlal lepi zvon, katerega videti in slišati smo željno hrepenili, da nas sedaj že razveseljuje s svojim lepim in močnim glasom. Daj Bog, da bi dolgo še živeči veselili se njegovega glasu, ob smrtni uri pa da bi njegov glas nas vse spremljal tje, kjer naiu je pripravljeno še večje veselje — v sveto nebo. Jožef Podstenšek.