Naše nar. prosvetno delo. NAŠE IZVENŠOLSKO DELO. (Prerod.) Začelo se je. zato pa pojdimo dalje in ne odnehaiino, ored vsem pa ne ostanimo na sredi pota kot je naša navada. Čemu je treba prerod podpirati, mi ni potreba pojasnjevati, ker menda vsak že ve, da naroda ne sniemo pustiti v sedanjem kritičnem stanju. Učitelji smo dolžni, da pomagaino z vscmi in-očmi dalje naši »prerodovi« barki, ne morda zato, ker smo v ta namen plačani (plača ne dosega njti dela v šoli), ampak zato, ker smo edini napredni stan, ki smo razpredeni v najširše narodo\re lnuse in zato najbolj poznamo potrcbe in vrzeli. Potrebno pa se tni zdi povdariti, da moramo na ~ dveh poljih zastaviti svoje prosvetiteljsko delo, ker najdemo v narodu dve potrebi: 1. Splošna izobrazba in morala, in 2. Narodna in državna zavest. Mi vsi smo že od nekdaj imeli dve točki pred očmi ter se po njih ravnali, t-oda duh časa zahteva posebno v tem trenutku največje pažnje, posebno na drugo točko. Ncmštvo, oziroma tuj jarem, sta v našem narodu ubila vsak čut samozavesti in vero v lastno moč. Znal je nas neprijatelj odtujiti od lastnega ognjišča, zato pa smo vedno občudovali vse, kar je prišlo od zunaj, a lastno smo bagatelizirali. Pomislimo samo na proizvode iz naše in tujih držav. Vsaka reč je boljša iz Avstrije, še boljša iz Nemčije, in ker je oddaljenejša Francija, so njeni proizvodi še boljši, kam šele angleški in amerikanski. Ne pomaga vse nič, to nam leži že sto in stoletja v krvi. Pa bodimo si odkriti! S koroškim plebiscitom smo bili zelo razočarani, kako pa bi bili šele, ako bi bil plebiscit uveden tudi za Kranjsko. Še danes bi pol kranjskih glasov bilo za Dunaj! Tega vsega ne bi mogli prišteti na rovaš naro du, kolikor več onemu, ki ga ščuva in širi med njim nezadovoljstvo do lastne države, do lastnega naroda. Tu bomo našli učitelji dela .dovolj, zato ga le pogumno prevzemimo na rame. Kakor pa je butara močnejša od šibe, tako tudi ne smemo delovati razcepljeno in posamezno temveč skupno in smotreno. Vsaka vas ima svoj glas, tako tudi vsak predel in kraj svoje navade in pofrebe, po katerih se mora ravnati prosvetiteljsko delo; zato pa moramo stvoriti enote, ki organizirajo, upeljejo in vodijo vse de!o. V ta namen je potrebno, da izvoli vsako okraj. učit. društvo prosvetni odsek, ki prevzame to delo nase. Ta odsek stopi v zvezo z vsemi šolskimi vodstvi, ki lim poročajo o razmerah in potrebah naroda, da dobi podrobno sliko svojega okolisa. Nato pa gre odsek šele na delo z različnimi sredstvi izmed katerih naj omenim le dve: predavanja in predstave. Iz poročil šolskih vodstev se bo razvidelo, kakšna predavanja so tu ali tam najbolj potrebna, zato bo vedel odsek, kakšne predavatelje naj išče. Mnogo jih bo našel medv. učiteljstvom, druge pa bo dobil n'a razpolago pri centrali »Preroda« v Ljubljani. Pripomnim pa že sedaj, da moramo naziti pri predavanjih, da ne odbijemo naroda, kajti ljudstvo je nezaupljivo in sodi vse le po Drvem utisu. Razen poljuJnosti, ki ie prvi pogoj. stavim jaz še dragega: Predavanje bodi kfaffto in raznoliko. Na en večcr lahko pridejo tri temo, toda vsaka se naj absolvira v 20—30 minutah. Odsek Da naj gleda tudi na to, ia nastopijo najprej tuji predavatelji, a zaključno besedo naj ima domači vodja ali učitelj. S tem se popularizira šolo med narodom, na drugi strani pa dobe ljudje večje zaupanje do tujih nepoznanih govornikov. Odsekova naloga naj bo tudi, da potom učiteljstva organizira v vsaki občmi, vsakem šolskem okolišu odre in igralna društva. Zbira drame in drug-e igre ter iih razposojuje vo vaseh. Nazadnjc va vzpodbuja, agitira in deluje. da se po vasch ustanove knjižnice in druga prosvetna društva. Pred vsem pa naj bo odsekova naloga, da budi in kontrolira zaspance. Tem odsekom bi naj šla na roke tudi pokrajinska šolska oblast v tem, da bi Dlačevala Dotne stroške tistim predavateliem, ki gredo Dredavat v tuje okoliše, vosebno onim iz centrale. Pri naših mizermh plačah naj se nikar ne zahteva še teh žrtev. V Srbiji dobiš plačano, kadarkoli greš nredavat iz ene občine v drugo. Menim. da bi učiteljstvo mnoKo pripomofflo »Prerodu« ter bi na tak načln moglo postati Dri njem prvi faktor; nikdar pa nas ne oridobite z zmerjanjem piiancev, ker Dri nas ni učiteljev, ki bi bili dan za dnem piiani. Drago Hude. Šolski odrl, —po Naznanilo. Vsem onim cenjenim tovarišem, ki se oogosto obračajo do mene z raznimi vprašanii glede mladinskih iger. sosebno onim. ki žele prirediti lepi bajki »Pogmmni Tonček« in »Trnjulčico« vljudno naznaniam. da imenovanih iger nimam več doma. Izposojeni sta. ORlasilo se ie za nie že 12 kolesov. Postrežljivi tovariš Levstik iz Krškega utegne obe igji imeti in on bo rad postregel. Ko dobim ifire nazaj. bom tudi iaz posodil po vrsti onim. ki so me prosili. K igri »Trniulčica« DriDominiam. da ie pevske in dasbene točke priredil prav okusno *ukajšnii občinski tajnik g. Peter Jereb, ki izposoja note Droti dojrovorienemu plačilu. — V Litiji. 6. februarja 1922. — Bernard Andoljšek. vodja. —po Konjiški okraj. Žiče. (Šolski oder.) Na Kraljevo ie priredila učiteljica M. Bezlajeva predstavo s šol. mladino. Deklamacije domoljubnih pesmi, enodeianka »Darežljivi otroci«. dvodejanka »Dve teti«. vse so otroci dobro pogodili. Nastopila so tudi šoli odrasla dekleta v šaloi.srri »Pri gosoodi«. Ljudstvo se je naiboljo zabavalo in sdIošiio želelo, da se še ooncvi. Zanimanje za predstavo je bilo toliko. da ie moralo mnoffo ljudi oditi, ker ni dobilo nrostora. Tokrat je prislo namreč razen domačinov tudi mnogo ljudi iz sosednih vasi. Čeorav je bila vstopnina prostovol.ina. se ie nabrala vseeno lcpa vsotica, ki se UDorabi za šol. knjige. —do Špitalič. (Šol. oder.) V Špitaliču pa ,je napravil nadučiteli Kržič prvi poskus. in sicer tokrat le ,z odraslo mladino. Dekleta so dobro pogodila burko »Jeza nad Detelinom«. fantie pa še bo'je burko: »Trije tički«. Nikjer ie ne bi moffli bolje igrati. Tov. Kržič ie že s tem Drvim Doskusom dokazal svoio spretnost in zmožnost — zakaj ni šala v tako zakotnem, hribovskem kraiu, kjer ie takorekoč svet s plankami zabit Dostaviti oder in vaditi igre in poleg tega si omisliti Se oevsk zbor. ki ie zaDel kliub temu, da je nastoD'1 prvič. orav dobro nekaj pesmi. Cestitamo tov. Kržiču na tem uspehu jn Dieoričani srno. da nas še večkrat tako Drijetno oreseneti. —po Zibtka — okr. Šraarje. (Otr. oder.) Na Svečnico smo bili pri šolski nredstavi v Zibiki. Običajen vzpored ie bil zelo obširen. Čudili smo se nastopu otrok nri igrah »Sneguljka« in »Šivilja Klara«. Presenetili so nas ljubki pevci s čistimi močnimi dasovi in s sigurnostjo. s katero so Deli zelo težke Desmi kakor: »V hribih se dela dan« (3 glas.). »Sarafan«, »Bledi mesec« i. dr. Presledke med ierama so iz.nolnievale razne deklamacije in pa pesmi. ki iih ie pel moški zbor — zibški mladeniči. Pevci in igralci so izborno rešili svojo nalogo. Ljudstva se je nabralo neDričakovano veliko. Bogato ie bil poplačan trud. ki sta ga imela prireditelia g. in ga. Blazinš^k; lahko sta zadovoljna. —po V Tržišču ie priredil učiteljski zbor s sodelovaniem domačih nevcev v nedclio dne 5. t. m. šaloiRro: »Kakršea gospod tak sluga«. ki je izvabila plohe srneha, in nekai oevskih točk. med katerimi ie: »Vasovalec« najboli ugaial. S prireditviio so bili Drav vsi zelo zadovoljni. Sodclujočim tovarišem, tovarišicam in ncvccm ie lco usDeh oač naiboljša zahvala in zadoščenie za njihov trud. —po Sv. Lovrenc Sl. g..: Tukajšnia šol. mladina ie 15. I. unrizorila igri »Janko in Metka« in »Škratelj«. Kakar iffri. tako ie ugaialo občinstvu tudi Detje in deklamacije. Uspeh ie bil v vsakom oziru jako uovoljcn. Na prošnjo občinstva se je predstava 22. I. ponavljala pri znižnnih cenah. Čisti dobiček ie žela šolarska knjižnica. Š >lske Ijudske knjižnice. —pk. Aii res nimamo več šol z ljudt- skimi knjižnicami, kakor samo dve? Sa- mo dvoje šolskih vodstev nam je poroča- lo, da obstoja na šoli ljudska knjižnica, ki posluje in je v rokah učiteljstva. O ljud- skih knjižnicah po ljudskih šolah je raz- pravljala tudi naša prva pokrajinska skupščina UJU v Rogaški Slatini. Kon- statirano je bilo, da leži mnogo leposlov- nih in poljudno poučnih knjig v naših okr. knjižnicah, v lokalnih šolskih učiteljskih knjižnicah in deloma v šolarskih knjižni- cah kot mrtev kapital, ki bi se pa bogato obrestoval, aka bi se te knjige izločile v javne ljudske knjižnice na posameznih šo- iah, katerih upravo bi prevzelo učitelj- stvo iste šole. Vendar bi bilo treba to vprašanje rešiti nekakim iyedbenim po- tom in v soglasjii s šolsko oblastjo. — Z zbiranjein knjig za ljudske knjižnice na posameznih šolah se pa lahkb prične brez odloga. L udska predavania. —pp Držimo se orincioa. da prirejarno Uudska Dredavanja le v šoli in potom  šolc, da uveljavimo šole kot nevtralon  orosvetni faktor, ne samo za mladino, amp.ak tudi za liudstvo suloh. Predavania pa naj ne bodo liudst.vu samo pouk, temvcč tndi razvedrilo in zabava. Zato opuščajmo teme. ki izzvene samo kot »moralne Dridige«, izberimo si živahne in zabavne Dredavatclfe ali si iih pa skušaimo pridobiti od drugje, kar napravlja še boljši vpliv. Treba sistematičnega in vztrajnesca dela tudi na tem doIju. Predavanja bi se dda združiti tudi z nastopi — pevskimi i. dr. —¦ odrasle mladine. da bi imela večo privlačno silo.