Oskrba mesta s povrtnino
Redna preskrba Ljubljane s sadjem in zelenjavo je pro-talem, s katerim se ukvarjajo različni organi, in čeprav po trošniki od časa do časa še vedno godrnjajo, predvsem za-radi cen, je vendarle treba pri-znati, da je oskrba Ljubljane s temd proizvodi boljša. kot je bila v pretefelih letih. Marsi-kdaj so hudo kri povaročale yi-soke cene zelenjave, ki je bila pozimi draga zato, ker je ni bilo, spomladi zaradi tega, ker je bila zgodnja aelenjava, na višku sezone pa zato, ker so pridelovalci in prodajalci ohra-njali iste cene. V tem času je ljubljanska tržnica pridela od-pirati na široko vrata tudi ne-posrednim kmetijskim pridelo-valcem iz drugih reputolik, kar naj bi zagotovilo nižje cene sad-ja in zelenjave. V koHkšni me-ri je to tržnici uspelo lahko presodi vsak sam, ki kupuje sadje aii zeleojavo na ljubljan-skem trgu in pr>i tem mora upoštevati, da bi se morda ce-ne oblikovale drugače, 6e ne bi bilo na trgtt tudi proizvajalcev iz drugih reputoiik.
Toda vsafca stvar ima dve strani medalje. Bedni preskr-bovalci, to so Ijubljanska ma-loprodajna mreža tn grosisti se pritožujejo, da se drrektnl proizvajalci pojavljajo na trgu le toliko časa, da prodajo yi-Ske svoje ppoizvodnje, včasih tudi po nižjih oenah, kot so jih sklenili s presfcrbovalci, nato pa seza redno preskrbo ne meni-jo vefi. V tem trenutfcu nastane pomanjkanje sadja in zelenja-ve, kiivioo pa pofcro&niiki vržejo na redno oskrbovaloo mrežo, ki mora pod takžmi ali drugač-
nimi pogoji     zagotoviti     pre-skrbo.
Prav preskrba s svežim sad-djem in zelenjavo, proizvodnje tega pa v okolici Ljubljane in tudi v Sloveniji ne moremo za-gotovibi v zadostni meri, posta-ja problematična tudi zaradi razvoja predelovalne industrije na kmetijsko zanimivih področ-jih, to je y Vojvodini, Srbiji in Makedoniji, ki želi finalizirati kmetijske proizvode na kraju samem. Ce k temu dodamo še visoke cene proizvajalcev, ki večkrat precenijo kupno moč potrošnika, postaja ta preskr-ba vprašljiva. Primerov neu-pravičeno visokih cen je na pre-tek, omenimo lahko le cene ja-bolk v lanskem letu, ki so prav zaradi tega ostala v skladiščdh in je sedaj vprašanje njihove prodaje. Podoben primer je tu-di z mladim paradižnikom iz Makedonije, ki ga le redko kdo kupuje, saj je cena previsoka. Sedaj, ko so zgnile že večje ko-ličine mladega paradižnika, pa so proizvajalci vseeno ugotovi-li, da bi se dalo odkupne ce-ne znižati tudi na 25 dinarjev za kilogram in s tem upajo, da bo poskočila prodaja. Ko gmo-rimo o visokih cenah pa se je treba zavedati še drugih dejav-nikov, ki pripomorejo k ugoto-vitvam potrošnikov, če& da je blago predrago in proizvajaici, ki trdijo, da s proizvodnjo ni-majo drugega kot izgubo. To so med drugim transport, em-balaža, hladilnice in večkrat nesmotrna organizacija n»d proizvajalci in končnimi po-trošmdki. Železnica zaradi §te-vikuh vzrokov ne more zagoto-viti redne in hitre preskrbe po-
trošniških centrov, proizvajalci še vedno nimajo organizirane dostave blaga do železnišikih ti-rov, sistem pretovarjanja je največkrat ročen, kar nujno podraži transport, prav tako pa prispeva tudi k slaibši kva-liteti piroizvodov, ki pridejo na trg.
Tako kot številniti drugih problemov tudi redne oskrbe Ljubljane s sadjem in zelenja-vo verjetno ne moremo reše-vati samo z organiziranjem se-danje preskrbovalne mreže in trgovinskih organizacij niti sa-mo z odpiranjem ljubljanske tržnice, temveč bi morali priče-ti odpravljati vzroke številnih težav, ki vplivajo, tako na ce-no kot na kvaliteto proizvodov in njlhovo redno dostavo. Za-gotoviti bi morali dolgoročnej-še dohodkovne odnose s proiz-vajalci in pa realno oceniti ta-ko potrebe Ljubljane po posa-meznih proizvodih kot tudi niožnosti proizvajalcev, da te potrebe pokrijejo ob bolj ali m-anj sta"bilnih cenah. Prizade-vanja mestne skupščine, pre-skrbovalnih organizacij, Ijub-ljanske tržnice ui svetov po-trošnikov, bi morala pričeti dolgoročno razreševati vsa vprasanja, ki so povezana s pro-blemom preskrbe, od transpor-ta, kreditne politike, načrtnega razvoja posameznih kultuir pa do razvoja in raaširitve kemič-ne industrije, proizvodnje gno-jil in krmil, kapacitet hladil-nic In prodajnega prostora ter zagotavljanja primerne emba-laže, ki bi prispevala k ohranje-vanju kvaiitete proizvodov.
B. P.