štev. 39. PoštIlifia eiafaria' s«'«™5- Ljubljana, 25. septembra 1929.
Leto X.
Kmetski list
Kmet, delavec In obrtnik no) bodo narodu vodnik !
Il	I
Izhaja vitko sredo. Naročnina) ta celo leto Oln strta pol leta „ trta Inozemstvo za selo leto Din M*— Imeratl po tarifu. - Platnenim vprašanjem na) se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana plima te ne »prejemalo.
Berite, mnogo berite I
Vsakdo vžlva. vse sadove svojega dela »n mnnllvosfl 1
pni— „u,
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava le v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon nter. it. 2508. — Račun pri postni hranilnici It. 14.194. ~
Izobrazbo tega in onega naroda meri svet po tem, koliko ljudi od vseh zna pisati in brati. Kolikor večji je odstotek »pismenih« ljudi, za toliko bolj »izobražen« se smatra ta ali oni narod.
Mi Slovenci se tudi sami radi ponašamo s tem, da zna pri nas skoro vsak človek brati in pisati. To velja zlasti za mlajši rod. Med starimi ljudmi se najde pri nas že še nekaj takih, ki niso hodili v šolo, ampak teh je vedno manj. Po vojni je sicer naš odstotek »nepismenih« nekoliko zrastel, ker je bilo šolstvo v Prekmurju nekaj manj razvito kakor v ostalih slovenskih pokrajinah, toda upanje je opravičeno, da bo tudi ta odstotek kmalu izginil.
Če pa pogledamo na drugi strani našo kulturno višino sploh, moramo pa žalibog ugotoviti, da smo kljub naši pismenosti še zelo daleč za drugimi naprednimi deželami. Kdorkoli potuje po naših krajih, in kdorkoli ima priložnost priti dosti skupaj z ljudmi, nam bo to izkustvo potrdil. Imamo torej na eni strani večino ljudi, ki vsi znajo brati in pisati, na drugi strani pa naletimo, zlasti na deželi, dostikrat na veliko duševno omejenost in zaostalost. Kako to?
To nasprotje si lahko povsem naravno razložimo s tem, da naši ljudje, zlasti naši podeželski ljudje, mnogo premalo berejo. Kdor pa ne bere, temu znanje branja in pisanja nič ne pomaga. Kdor ne bere, ostane ravno tako duševno omejen kakor tisti, ki sploh ne zna pisati in brati.
Če zna kdo brati in pisati, še ni izobra- j žen. Znanje branja in pisanja ustvarja šele ! podlago za izobrazbo. Kakor samo preorana j njiva še nič ne rodi, ampak jo je treba tudi posejati in pleti, če hočemo kaj žeti, tako je ! tudi z branjem. Kdor mnogo bere, si gotovo vsaj nekaj zapomni in tako si nabira počasi vedno obsežnejše znanje, ki šele napravi človeka izobraženega.
Šola, zlasti ljudska šola, otrokom ne more i
dajati posebnega znanja, ampak ustvarja le podlago za kasnejše znanje. Za šolo je dosti, če nauči otroke brati in pisati. Kdor pa zna brati, lahko bere vsako knjigo in jo tudi razume, če je le knjiga pisana tako, da jo razume lahko tudi neučen človek. Takih knjig je pa mnogo, tudi slovenskih.
Posebno pa mora dandanes vsak človek, ki se hoče izobraziti, brati časopise. Ne toliko zaradi dnevnih novic, ampak zaradi znanja. Mi imamo dovolj časopisov, ki prinašajo tudi resne stvari, zlasti take, ki se tičejo vsakega človeka. To so n. pr. novi zakoni. Najvažnejše stvari, ki se tičejo zakonodaje, najdemo v časopisih in tudi naš »Kmetski list« vedno objavlja stvari, ki se tičejo zlasti kmetov. Žalibog pa kaže praksa, da ljudje te stvari mnogo premalo bero in zato navadno zamude vse dobrote in koristi, ki jim jih daje kakšen zakon. Koliko so n. pr. zamudili agrarni interesenti, ker niso poznali zakonov! Naši ljudje na deželi se namreč še dandanes silno radi zanašajo na to, da bodo že »drugi« vse naredili, ali »gospodje« zgoraj ali pa Bog v nebesih in zato se sami za svojo zadeve, pa naj bodo še tako važne, navadno nič ne brigajo! To je pa velikanska zmota!
Kdor se sam za sebe ne briga, temu tudi Bog ne more pomagati! Vsak pa se lahko briga za sebe s tem, da bere. Brati je treba vse, zlasti resne reči, kajti kdo ve, če ni tam kaj takega, kar človeku lahko silno koristi, ali pa tudi lahko škoduje. Kdor vedno bere, kaj se godi ž njim in okoli njega, ne bo zlepa škode trpel. Vsaj zato se morajo otroci učiti brati, da pozneje lahko stoje na svojih nogah in da sami bero in sami lahko presojajo, kaj jim je v škodo ali v korist. Kdor pa nič ne bere, čeprav zna brati, pa res ni vreden usmiljenja.
Zato svetujemo kmetom: Berite, berite mnogo! Branje napravi iz človeka šele človeka!
jih navaja »Slov. Gospodar«, naravnost strahovite. Mi smo vedeli doslej, da je v mariborski oblasti samo v Prekmurju nekaj protestantov poleg neznatnega števila Židov-, in vedeli smo, da je v Mariboru in Celju poleg malega števila protestantov tudi še manjše število pravoslavnih vernikov. Vse te verske manjšine pa so se s svojo maloštevilnostjo kar vtopile v katoliškem morju. Tako je bilo do nedavnega časa.
Sedaj pa pride »Slov. Gospodar« in nam odkrije za katoličane naravnost porazno novico, da je v mariborski oblasti razmerje med katoličani in »ostalimi« 113:80!! To se pravi: Na vsakih 113 katoličanov pride v mariborski oblasti po »Slov. Gospodarju« kar celih 80 krivovercev, Turkov in zamorskih poganov!! Samo še nekaj malega je treba, pa si bodo oboji enaki!
Kje je resnica?
Vsak pameten človek v mariborski oblasti pa ve, da se v mariborski oblasti niti v mestih niti na deželi verske razmere v zadnjih desetih letih niso skoraj nič spremenile. Odkod je torej »Slov. Gospodar« svoje številke vzel?
Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da je hotel »Slov. Gospodar« zapisati namesto »katoličanov« — pristašev Slovenske ljudske stranke! Tega si pa zapisati ni upal, ker dobro ve, da je SLS razpuščena kakor so razpu-ščene vse druge stranke. V zadregi, kaj bi storil, je pa napravil še večjo nerodnost s tem, da je samo svoje pristaše proglasil za »katoličane«, vse druge pa je brez usmiljenja porinil v »brezverski« hlev!
S svojo nerodno in popolnoma ponesrečeno zamenjavo »SLS« z besedo »katoličani« pa je »Slov. Gospodar« napravil baš katoli-štvu prav slabo uslugo.
Le berite imena onih mož, ki so izvoljeni v cestne odbore, in našli boste, da so vsi (mogoče je v Prekmurju kaka izjema, ker tam res žive protestanti, op. ur.) od začetka do kraja čisto dobri in pošteni katoličani. Vsi so krščeni po katoliškem obredu in vsi imajo krstne liste. Kar je oženjenih, so vsi poročeni po katoliškem cerkvenem obredu. Vsi, ali vsaj ogromna večina njih, hodijo ob nedeljah k sv. maši in prejemajo sv. zakramente kakor to zapoveduje katoliška cerkev. Tudi cerkvene davke vsi plačujejo in če pridejo gospodje duhovniki po biro k onim, ki jih »Slov. Gospodar sedaj proglaša za zamorce ali za Turke, jo povsod pošteno dobe — mogoče še več kot pri tistih, ki jih imenuje »Slov. Gospodar« — »naše« katoličane!
Razlika, ki jo dela »Slov. Gospodar« med »našimi« katoličani in ostalimi, je torej jako neumestna in za ostale katoličane, ki nočejo biti ravno slepo pokorni »Slov. Gospodarju« tudi v posvetnih zadevah, je ta razlika naravnost žaljiva.
»Slov. Gospodarju« in njegovim zaplečni-kom gotovo ni neznano, da živi v Prekmurju lepo število Slovencev, ki so protestanti. Ni dvoma, da so tudi slovenski protestanti jako pošteni ljudje. Kaj bi pa neki rekel »Slov. Gospodar«, če bi tisti »ostali« slovenski katoličani, ki jih »Slov. Gospodar« hoče kar po sili
0*
Vera je v nevarnosti
Pretekle tedne so imeli v mariborski oblasti »volitve« v cestne odbore. O izidu teh volitev poroča »Slovenski Gospodar« na svoj poseben način, ki je vreden, da si ga ogledamo nekoliko natančneje.
»Slovenski Gospodar« poroča namreč tako-le:
1.	»Okrajni cestni odbor Celje 17 odbornikov.« Potem našteva imena izvoljenih odbornikov, na koncu pa dostavlja:
»Pristašev naših katoliških organizacij 9, ostalih 8.«
2.	Dolnja Lendava 14 odbornikov. Zopet našteva imena vseh odbornikov in zaključuje:
»Pristašev naših katoliških organizacij 6, ostalih 10.«
3.	Gornja Radgona 7 odbornikov. Našteva imena izvoljenih in dostavlja:
»Pristašev naših katoliških organizacij 5, ostalih 2.«
Tako našteva »Slov. Gospodar« izide volitev v vseh 20 cestnih okrajih in pride do končnega števila »113 pristašev naših katoliških organizacij, ostalih pa 80«.
Kaj pravijo te številke?
S tem, da »Slovenski Gospodar« tako od-5 ločno razlikuje »naše katoliške pristaše« od i »vseh ostalih«, se vsakemu pazljivemu bralcu in razumnemu človeku nehote vriva vprašanje: Kdo pa so potem vsi ostali? Ali vsi ostali mogoče niso katoličani? In če niso katoličani, kaj pa so? Ali so morebiti Turki? Ali pa celo zamorski malikovalci? Nekaj že morajo biti, samo tega »Slov. Gospodar« ne pove, kaj so. On samo pravi, da niso katoličani, sicer ne bi delal take razlike med obema skupinama.
Za nas, ki smo si doslej domišljali, da poznamo vsaj nekoliko razmere v mariborski oblasti tudi v verskem oziru, so številke, ki
iz katolištva izriniti, nekega dne rekli: No, če nas ne marate v katoliški cerkvi, se vam pa tudi mi ne bomo vsiljevali, ampak pojdemo od vas proč. Nekje nas bodo že vzeli pod streho, morebiti pri protestantih, ali pa pri pravoslavnih? Vprašamo slovenske škofe: »Ali bi jim bilo to prav in všeč?«
Naše mnenje v tem oziru je, da je treba vsakomur, kdor se sam priznava za katoličana, kar verjeti, da je res katoličan in »Slov. Gospodar« je najmanj poklican, da dela razlike med »našimi« katoličani in »ostalimi«!
Vera in ceste.
Poglejmo pa sedaj še smešno stran tistega razlikovanja med »našimi« in »ostalimi« katoličani, ki jo je zagrešil »Slov. Gospodar«.
Zadeva, za katero se pri celi stvari gre, so volitve v cestne odbore. 0 cestnih odborih Kristus in njegovi učenci-apostoli niso še nič vedeli in zato tudi ne najdemo o cestnih odborih niti besedice ne v sv. pismu in tudi ne v krščanskem nauku. Tudi deset božjih in pet cerkvenih zapovedi nič ne ve o cestnih odborih. To je menda dovolj močan dokaz, da so cestni odbori povsem posvetna zadeva, ki nima z vero in s pobožnostjo nič opraviti, ampak samo s posvetno pametjo in z razumnostjo za stvar. Če bi bila pri graditvi cest odločilna pobožnost, pač ne bi bilo treba za gradnjo cest šolanih inženerjev, ampak bi bilo najbolje, da bi delale ceste pobožne ženice, kar bi bilo gotovo mnogo cenejše — če bi bilo to tudi pametnejše, to naj pa pove in odloči »Slovenski Gospodar«.
Za izdelavo cest in za njihovo vzdrževanje torej ne more biti merodajna pobožnost članov cestnih odborov in gradbenih inženerjev, ampak samo njihova gospodarska in strokovna sposobnost, ki nima z vero in s pobožnostjo nič opraviti. Praksa nam namreč dokazuje, da so zelo pobožni in pridni ljudje včasih jako slabi gospodarji, prav dobre gospodarje pa najdemo tudi v vrstah nekatoli-ških in prav malo pobožnih ljudi.
Za ohranitev in vzdrževanje cest potrebujemo pesek. Pesek nima nobene vere, ampak je samo nekaj vreden ali pa je zanič. Po »Slov. Gospodarju« bi pa skoraj bilo potrebno iznajti tudi »katoliški« pesek in »brezverski« pesek, da bi z njim posipavali »katoliške« in »ostale« ceste. Tudi parne valjarje bo »Slov. Gospodar« vpisal med »naše« in pa med »ostale«. Tudi konje, vozove, avtomobile itd. bo treba vpisati v kakšno vero, in določiti, če bodo smeli voziti po »naših« ali pa po cestah »ostalih« katoličanov! Tako se bije zagrizenost in nestrpnost samo sebe po zobeh!
Kaj pravi pamet?
Mi se s celo cestno zadevo ne bi bili tako obširno bavili, če ne bi bila stvar naravnost sijajen vzgled za brezmejno nepravilnost tiste politike, ki hoče prav vse, karkoli se zgodi, presojati samo s stališča »svetovnega nazora«, ali recimo bolj po domače: s stališča vere in nevere.
V navadnem življenju imamo nešteto stvari, ki nimajo s »svetovnimi nazori« nič opraviti, pa je vendar naša slavna in nepre-kosljiva slovenska politika — po nekdanjem^, dunajskem vzoru! — smatrala za potrebno, da presoja s stališča vere tudi vse to, kar je izven vere. Takih stvari je zlasti v kmečkem življenju silno mnogo.
Kmetje potrebujejo n. pr. različna semena. Seme ni niti katoliško niti brezversko. Pri semenu je glavna stvar, da je dobro in za naše kraje primerno. »Slov. Gospodar« bo pa v svoji zagrizenosti čisto gotovo trdil, da mora biti seme »katoliško« in da je seme, ki ga j dobavlja Kmetijska družba svojim članom, »brezversko«. Dobrost semen pa poznajo strokovnjaki vseh ver in ne tiste sicer vsega j spoštovanja vredne ženice, ki rade molijo.
Kmetje potrebujejo kmetijske stroje. Kateri stroji so dobri in kateri slabi? Kdo naj o tem odločuje? Ali »naši« katoličani, kakor bi to hotel »Slov. Gospodar«, ali šolani strokovnjaki brez razlike vere in narodnosti? Odgovor leži na dlani.
Poglejmo pa še nekoliko dalje. Kmetje potrebujejo tudi dobre in sposobne občinske tajnike in župane. Kdo naj bo občinski tajnik in župan: Ali samo tisti, ki cel dan moli, drugega pa nič ne zna, ali pa je treba za izvrševanje teh poslov tudi nekaj drugih, zlasti gospodarskih sposobnosti? Živinski potni listi nimajo n. pr. s pobožnostjo prav nič opraviti, ampak samo z zdravjem živine. Pri napravi občinskih potov pa se tudi ne gre za nič druzega, kakor za praktičnost in za ceno. Kdo naj torej pri takih stvareh odločuje? Po naših mislih pač pamet. S tem pa nočemo reči, da pametnemu človeku pobožnost škoduje. Tudi pameten in za posvetne stvari sposoben človek naj bo pobožen, ampak za vodstvo javnih gospodarskih zadev mora biti predvsem pameten in sposoben.
Za kmete je velike važnosti tudi dobro in pametno in strokovno-sposobno uradništvo. Če je kje potreben inžener ali zdravnik, je
Latiška dežela leži na severno-zapadni strani Rusije in je bila do revolucije njen sestavni del. Po ruski revoluciji pa se je osnovala samostojna latiška država.
Do 1. 1907 se latiški kmetje zaradi političnih razmer v caristični Rusiji niso mogli politično organizirati. Po izbruhu ruske revolucije pa je postala Latiška svobodna in neodvisna dežela in takrat je bilo mogoče začeti tudi s politično organizacijo kmetov. Po trdih bojih s socialnimi demokrati so mogli latiški kmetje že sami vzeti v svoje roke vlado svoje dežele.
Latiška kmetska stranka ima sedaj že v vsaki občini svojo krajevno organizacijo. Vseh krajevnih organizacij je 450, ki imajo 25.000 organiziranih članov. Štiri ali pet krajevnih organizacij tvori okrožno organizacijo, v kateri je vsaka krajevna organizacija zastopana po enem zastopniku (delegatu). Okrožnih organizacij je dandanes 38. V centralni odbor pošilja vsaka okrožna organizacija po enega delegata.
Najvišja strankina oblast je občni zbor, ki se vrši vsako leto. Občni zbor voli tudi centralno upravo, ki šteje 6 članov. Predsednika voli celokupni občni zbor. Zadnjega občnega zbora se je udeležilo 900 delegatov.
Stranka pa ima poleg politične organizacije tudi še druge odseke: akademski odsek, gospodarski odsek, izobraževalni odsek itd. Upravo vodi posebna strankina pisarna, ki ji načeluje glavni tajnik.
Akademski odsek šteje okoli 300 članov, ki imajo višjo izobrazbo. Ta odsek prireja v zimskem in v poletnem tečaju sestanke, na katere prihajajo poslanci, profesorji in študentje, da predavajo. Ta odsek izda tudi vsako leto po eno knjigo politične vsebine. Knjigo napišejo študentje, ki morajo imeti tudi predavanja. Pri zadnjih volitvah je priredila kmetska stranka nad 700 shodov, navadno pa skliče stranka po 15 shodov mesečno.
Kmečka stranka izdaja dnevnik »Svobodna Zemlja«, na deželi pa izhaja več manjših listov, ki pišejo za stranko. Stranka je ustanovila tudi lastno založništvo, ki je doslej izdalo že nad 50 knjig poučne vsebine. Za kmečko mladino izdaja stranka poseben list, ki ga ureja znan latiški pisatelj.
V parlamentu ima kmečka stranka od 100 poslancev 16. Pri zadnjih volitvah je dobila stranka 139.173 glasov. Polagoma pa se bo kmetska stranka razvila v najmočnejšo stranko na Latiškem.
gotovo, da ga bo v prvi vrsti vsak vprašal po njegovem spričevalu, če je res inžener ali zdravnik, ne pa po njegovem krstnem listu. Krstni list je lepa reč, ampak mi mislimo, da si tudi gospodje pri »Slov. Gospodarji« ne bi dali radi preparati trebuha od človeka, ki bi se izkazal le s krstnim listom, zdravniške diplome pa ne bi imel.
Mislimo, da smo našteli primerov dovolj, ki dokazujejo, da je premnogo stvari na svetu, ki nimajo z vero in s »svetovnim nazoromx nič opraviti. Kolikor bolj pa se to spoznanje po svetu širi, toliko bolj se širi tudi spoznanje, da je treba vse zadeve, ki zahtevajo le strokovno znanje in pamet, enkrat za vselej izločiti iz nepotrebnega boja raznih »naših« in »vaših« in »ostalih«, in poveriti vodstvo takih zadev ljudem, ki kaj znajo, in ki so usposobljeni za to, ne pa ljudem, ki so sicer morda čisto pridni in tudi pobožni, a stvarnega znanja in poznanja nimajo niti za senco.
Zato danes ves svet kliče: Depolitizirajte zadeve, ki nimajo z vero nobene zveze, zlasti pa ne s »svetovnimi nazori«. Kjer mora odločevati pamet, naj odločuje pamet in strokovno znanje, vera in cerkev naj se ne vlači v te zadeve.
Latiška dežela je v vojni silno mnogo trpela. Škoda se ceni na 3 milijarde »latov«. Uničenih je bilo nad 24.000 kmetij. Ker je Latiška v prvi vrsti kmečka dežela, je bilo treba najprej pomagati kmetom. Denar za pomoč je bilo treba vzeti na posodo. Za kmete je država nakupila za 14 milijonov »latov« semena, za 3 milijone latov pa živine. Krediti za izboljšanje zemlje se obrestujejo po 4% in teko 28 let. Prvi dve leti ni bilo treba plačati nobenih obresti.
Za ceste veleposestnikom spočetka ni bilo treba skrbeti. Šele po dolgih bojih se je posrečilo kmete osvoboditi »kuluka« in breme za vzdrževanje cest je prevzela država.
Tudi davčno politiko je kmetska stranka znatno izpremenila na korist kmetov.
Najvažnejši pa so uspehi kmetske stranke v kreditni politiki. Spočetka je bil kredit zelo drag in obresti so znašale do 36 procentov. To je bilo za kmete silno breme. Kmetski stranki se je posrečilo spraviti pod streho zakon, ki dovoljuje največ 12%. Kasneje pa je državna banka znižala obrestno mero za kmete na 4%.
Število kmečkih zadrug stalno raste. Posebno lepo se razvijajo mlekarske zadruge, ki so izvozile 1. 1928 za 53 milijonov latov mlečnih izdelkov. Prav lepo je razvito tudi konzumno zadružništvo.
Agrarna reforma na Latiškem se bliža svoji izvršitvi. Država je proglasila za svojo last nad poldrug milijon hektarjev zemlje, od katerih je skoro že vse razdeljeno na male kmete. Novih malih posestev so ustanovili nad 130 tisoč. Povprečna količina dodeljene zemlje znaša okoli 20 hektarjev. Ponekod imajo še občine občinsko zemljo, toda tudi ta se deli. Novim kmetom je dala država les za zgradbo hiš in gospodarskih poslopij.
Mnogo se trudi kmetska stranka tudi za izobrazbo kmetov. Šolska dolžnost traja šest let. Posebno pa so razširjene na Latiškem kmetske nadaljevalne šole, ki jih država vzdržuje. Tudi kmetska društva uživajo posebno naklonjenost vlade. Na predlog kmetske stranke pobira država 3-procentni davek na železniške vozne karte, nabrani denar pa se steka v poseben »kulturni fond«. Vsaka občina ima svojo knjižnico in šole so bogato opremljene z učili. Vsaka vas ima tudi svoj »kulturni dom«, ki je središče vsega javnega življenja na vasi. Iz kulturnega fonda dobivajo nagrade učitelji za svoja predavanja, kmetje pa podpore za naučna potovanja.
Poročilo latiške kmetske stranke.
Kdo hujska na vojno?
Stremljenje, da se preprečijo krvave vojne, je bilo živo že pred svetovno vojno. Vse pa, kar se je tozadevno storilo pred svetovno vojno, so bili le skromni poskusi, in kdor se je takrat upal javno nastopiti v govoru ali v pismu proti vojni, je živel vedno v nevarnosti, da ga zapro kot — veleizda-jalca.
Po petletnem svetovnem klanju, pa se je položaj le nekoliko izpremenil. Ves svet je bil krvi do grla sit in tla za agitacijo proti vojni in za ohranitev miru so postala nekoliko ugodnejša. Tako je mogel n. pr. v Angliji bivši državni podtajnik Ponsonby celo javno zbirati podpise, s katerim se je' vsak, kdor se je podpisal, zavezal s častno besedo, da se ne bo več vojskoval. Društvo narodov v ženevi pa ima celo posebno komisijo, katere naloga je, da razpravlja vprašanje o razorožitvi vseh držav.
Agitacija «proti vojni» je postala posebno živahna, odkar je v Angliji znova prevzela vlado Delavska stranka pod predsedstvom Mac Donalda. Mac Donald je takoj po nastopu vlade stopil v stik z ameriško vlado glede dogovora o omejitvi oboroževanja na morju.
Temu poskusu pa so se uprli zelo vplivni in mogočni gospodje v Angliji in v Ameriki. Da se nahajajo med njimi admirali, je razumljivo, ker ti so na tem vprašanju intere-sirani s svojo eksistenco. Še mogočnejši odpor proti razorožitvi pa se je pojavil v vrstah takozvane «težke» industrije, ki izdeluje topove in municijo. Kako ti gospodje delajo proti pomirjen ju med narodi in za vojno, ki jim seveda polni blagajne z neštetimi milijardami ljudskega denarja, je jasno pokazala afera, ki se baš sedaj preiskuje v Ameriki.
Med Ameriko in Anglijo je vladala do najnovejšega časa velika napetost. Ta položaj so porabili ameriški industrijski mag-nati, zlasti izdelovalci jekla, za veliko agitacijo za povečanje -ameriške vojne mornarice. Agitacija se je posrečila tako, da je ameriški parlament res dovolil za zgradbo novih vojnih ladij silne milijarde, ki bi jih bili spravili v svoje žepe gospodje jeklarji.
V Evropi (v ženevi) pa je tedaj, ko se je vršila bitka za odobritev ali neodobritev novih vojnih kreditov, zborovala konferenca za razorožitev. Na tej konferenci so sodelovali tudi Angleži in Amerikanci. Nevarnost, da se oboji sporazumejo, je bila velika. V slučaju sporazuma bi namreč milijarde padle v vodo, ker novih vojnih ladij ne bi bilo treba. Zato je bilo treba to nevarnost preprečiti.
Amerikanski jeklarji so najeli nekega Sharerja, da gre v ženevo in da tam ruje i
Pred prevratom v Avstriji?
Ostra borba med organizacijo «Heim-wehra» (obramba doma) in med socialnimi demokrati se v Avstriji nadaljuje z vedno večjo srditostjo, tako da nekateri časopisi že kar odkrito pišejo o prevratu v Avstriji. Nevarnost oboroženih spopadov v resnici ni majhna, ker sta obe skupini oboroženi. Gre pa pri celem sporu za revizijo ustave, ki naj bi se izpremenila v tem smislu, da se zlomi moč političnih strank, pred vsem pa moč socialne demokracije na Dunaju.
Mi smo že enkrat omenili prave vzroke notranjepolitičnih napetosti v Avstriji. V Avstriji se namreč borita že nad 30 let za moč v državi dve stranki: krščanski socialisti in socialni demokrati. Pred vojno so bili gospodarji Dunaja krščanski socialisti, ki so postavili načelo, da je tista stranka, ki zmaga, tudi gospodarica vseh javnih dohodkov
med zastopniki Anglije in Amerike proti razorožitvi. Za slučaj uspeha so mu obljubili veliko vsoto denarja. Sharerju se je njegov namen res posrečil in konferenca je potekla brez uspeha. Ko pa se je Sharer vrnil v Ameriko in zahteval svoje plačilo, so ga milijonarji kratko malo postavili na cesto.
Sharer pa, ki tudi ni mož od včeraj, je vložil tožbo in tako je prišla vsa zadeva v javnost prav v trenutku, ko sta se začela Mac Donald in ameriški predsednik znova pogajati o razorožitvi ali vsaj o njeni omejitvi. Sedaj se je kar čez noč jasno pokazalo, kdo je največji vojni hujskač in ameriški parlament je zahteval pojasnila od tistih tvrdk, ki grade vojne ladje. Pokazalo se je, da so res te tvrdke najele Sharerja, naj huj-ska v ženevi proti miru in proti razorožitvi.
Zadeva s Sharer jem je jasen dokaz, zakaj se mora svet vojskovati: za žepe nenasitnih «težkih» industrijalcev!
Tako pa je bilo tudi že pred vojno. Tudi takrat so bili ravno ti veleindustrijalci največji «patrioti» — to seveda v hinavskem pomenu besede. Imeli so namreč besedo «pa-triotizem» in «slava domovine» vedno le takrat na jeziku, dokler so pričakovali novih milijonskih naročil za orožje. Danes pa vemo, da je n. pr. nemška firma Krupp dobavljala topove tudi za Rusijo, Rusi so pa v svetovni vojni s Kruppovimi topovi streljali na Nemce! Tako izgleda te vrste «patriotizem» v resnici.
Najboljše zaveznike pa so imeli izdelovalci topov v «nacijonalistih» — ne pravih rodoljubih, ki spoštujejo svoj narod, a tudi soseda ne zaničujejo, "ampak v tistih gobe-zdavih sanjačih, ki bi hoteli vsak za sebe kar ves svet. Taki «nacijonalisti» so hujskali pred vojno Nemce, da mora biti ves svet nemški, drugi so hujskali Francoze itd. Hujskali so tako dolgo, dokler ni zavrelo in danes so gospodje «kanonirji» (izdelovalci topov) najbogatejši ljudje sveta!
Tudi dandanes se razmere še niso mnogo izpremenile, kakor dokazuje slučaj Sharer. Tudi danes imamo še vedno dovolj «nacijo-nalistov» (glej zgoraj!), ki sanjarijo o «sve-tovni» veličini enega ali drugega naroda, in te «nacijonaliste» podpira «nacijona!istično» časopisje, ki ga vzdržujejo — «kanonirji». Ti že vedo, zakaj, če se jim bo posrečilo ljudi shujskati na novo vojno, bodo želi bogate obresti za svoje hujskaške stroške.
To so stvari, ki jih je treba vedeti zlasti dandanes, ko se poskusi za razorožitev vrše v resni smeri. Kolikor bolj bo namreč svet razne hujskače na vojno spoznal in poznal, toliko lažje bo vodil borbo proti vojni!
(davkov), s katerimi sme razpolagati tako, kakor da bi bil to njen privatni denar. Po tem načelu so se krščanski socijalisti tudi vedno ravnali, dokler so bili na oblasti in so pustili od javnih sredstev živeti le,svoje «pri-jateljčke». Javna dela so oddajali le svojim pristašem, čeprav so ponujali podjetniki nasprotnega političnega mišljenja dokaj nižje cene in boljše delo. Javne službe so oddajali le svojim pristašem in razne pomoči in prispevke so delili zopet le svojim pristašem. Taka pristranska javna uprava je seveda vzbujala veliko ogorčenje med ljudmi, ki so imeli le količkaj čuta za pravičnost.
Ko so pa po vojni dobili socialni demokrati na Dunaju vladne vajeti v roke, so vračali krščanskim socialistom milo za drago. Tudi oni so dajali podpore iz javnih sredstev, katere so zbirali vsi davkoplačevalci, samo svojim pristašem in samo tem so delili tudi javne službe.
Grešili so torej eni in drugi proti pravičnosti javne uprave s svojo pristranostjo
in strankarsko zagrizenostjo. Pozabili so namreč eni in drugi na to, da pomeni politična zmaga ene stranke nad drugo le zmago načel, po katerih naj se država vlada. Ko pa so ta načela določena, morajo veljati za vse državljane v enaki meri. Politika določa le, po katerem tiru naj vozi državni voz. če pa je tir enkrat določen, imajo pravico do vožnje vsi, ker tudi vsi plačujejo. Na to resnico so pa avstrijske stranke pozabile in odtod prihaja sedaj odpor.
po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, lino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščino za šivilje, krojače, tapetniške, čevljarje in sedlarje nudi
JOSIP PETELINC, Ljufcljsna
"ni Prp$f»rnnvps:a spomenika »n vml«
MLADINSKIVESTN1K
NAROČNIKOM «GRUDE»! Prosimo,-poravnajte takoj naročnino za «Grudo» vsi vi, ki ste prejeli opomine. Ne pozabite to storiti takoj. — Upravništvo «Grude», Ljubljana, Miklošičeva ul. U.
VSEJ ZAVEDNI SLOVENSKI MLADINI! če še niste naročeni na «Grudo», za vas tako važni mesečnik — storite to takoj. Če še ni pri vas društva kmetskih fantov in deklet — pišite nam, vsi vsi, ki imate pogum in voljo biti pijonirji našega gibanja in ki hočete pomagati graditi lepšo, prijetnejšo bodočnost kmetsko-delavskemu stanu. Ne odlašajte — odločite se takoj! V vsakem zavednem kmetskem domu mora biti «Gruda» — v vsaki vasi društvo kmetskih fantov in deklet. Ali pri vas še ni tega? Sporočite! — Zveza kmetskih fantov in deklet, Ljubljana, Miklošičeva ul. U.
«KMETIJSKA MATICA.»
UPRAVA KMETIJSKE MATICE naproša vse gg. poverjenike, kateri še niso vrnili nabiralnih pol, naj nabiranje udov čimprej zaključijo in izpolnjene nabiralne pole vrnejo, da se more končnoveljavno določiti število naklade. Vse kmetovalce opozarjamo, da so knjige Kmetijske Matice po večini kme-tisko-strokovne vsebine, zlasti pa bo vsakomur dobrodošla knjiga: «Kmetovalčev svetovalec^ ki bo sama toliko vredna, kolikor stanejo vse štiri knjige skupaj. V krajih, kjer še ni poverjenika Kmetijske Matice, naj se kdo javi, da prevzame poverjeništvo. Poverjenik, ki nabere vsaj 10 udov, dobi vse knjige Kmetijske Matice za svojo osebo brezplačno. Ne odlašajte z naročilom, da ne boste med tistimi, ki knjig ne bodo več dobili, ker bodo razprodane!
KMETIJSKI KOLEDAR v žepni obliki, trdo vezan, za leto 1930, bo kmalu izšel. Cena mu bo ostala nespremenjena, Din 10-—. Razprodajalci imajo popust. Naročite si ga pravočasno, ker bo gotovo tudi letos kaj kmalu razprodan.
JOŽA LOVRENČIČ: PEREČI OGENJ, povest, ki je svoj čas izhajala v mesečniku «Gruda», je izšla v obliki knjige pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7. Povest je vzbudila pri svojih čitateljih mnogo pozornosti in pohvale. Naročite si jo!
POMIČNE VESTI
Trošarina na vinski mošt.
Na podlagi uredbe osrednje vlade o »Iz-premembah in dopolnitvah v pravilniku za izvrševanje odredb o državni trošarini«, objavljeni v »Uradnem listu« št. 87 od 28. avgusta 1929, se od vinskega mošta ne plačuje trošarina do 20. novembra.
Točka 2. člena 108. tozadevne uredbe se glasi: »Za vino se smatra samo vino iz grozdja, ki je povrelo. Potemtakem se vinski mošt ne smatra za vino in ni zavezan plačevanju trošarine, dokler ne mine vrenje, najdalje pa do dne 20. novembra.
Obrestna mera Priv. agrarne banke.
Privilegirana agrarna banka je objavila naslednji komunike: «Ker so izvršene vse priprave za pričetek rednega poslovanja Privilegirane agrarne banke, je izvršni odbor uredil tudi vsa ostala vprašanja, ki so združena s poslovanjem banke. Na zadnji seji so bili odobreni naslednji pravilniki: 1. začasni pravilnik o bančnem osobju. 2. pravilnik o posameznih vrstah poslov, pri čemer je bila določena naslednja obrestna mera: a) banka bo dajala poljedelskim organizacijam posojila in kredite po 8 odst. z omejitvijo, da te organizacije od svojih članov za režijske in druge stroške ne smejo zahtevati več kakor 2 odstotka, tako da sme znašati najvišja obrestna mera za te vrste kreditov in posojil največ 10 odst.,
h) za individualne kredite znaša obrestna mera 10 odstotkov,
c)za dolgoročna hipotekama posojila je določena obrestna mera na 9 odstotkov.
Interesenti se pozivajo, naj čimprej vložijo prošnje za posojila in kredite, ki jih bo odbor takoj rešil. Privilegirana agrarna banka posluje začasno v Sremski ulici št. 6 v Beogradu.*
Zakon o zagradbi hudournikov.
Vrhovnemu zakonodajnemu svetu je vredložen zakon o zagradbi hudournikov. Zakon določa gmotna sredstva za izvršitev kulturnih, gozdarskih in stavbnih del. V kolikor bi ta sredstva ne zadostovala, jih morajo spopolniti ustanove, ki vrše dotična dela. Lastniki sosednih zemljišč morajo dovoliti dovažanje materijala proti odškodnini, občine in vasi pa, kjer se vrši zagradba hudournika, morajo dovoliti brezplačen dovoz. Potreben svet se more razlastiti. Zakon vsebuje predpise glede postopanja, višine odškodnine, splošnega in podrobnega načrta, komisijskih ogledov ter finančne predpise. Podrobni načrt se predloži velikemu županu, ki ga mora v petih dneh poslati samoupravni oblasti, ki v tridesetih dneh da svoje pripombe ter se izrazi o finančni strani. Nato dobi predmet v roke okrajni glavar, ki mora tekom 21 dni na način, ki je v dotičnem kraju običajen, načrt razglasiti. Nato_ se razpiše komisijska obravnava, pri kateri sodelujejo zastopniki vseh finančno prizadetih, ki pa morajo sami kriti potne stroške. Čl. 21 določa nostopek pri komisijski razpravi. Stroške članov komisije krije država. Podrobni načrt se da na razpolago vsem strankam. Ugovori so dopuščeni v petnajstih dneh. Glede odškodnine pa se prizadeti lahko pritožijo pri rednem sodišču. V nujnih slučajih, zlasti če so ogroženi javni in zdravstveni interesi, se redno postopanje lahko opusti. K stroškom za zagradbo hudournika prispeva država 70 odstotkov, samouprava pa 30 odstotkov.-Če se vrši delo na ozemlju več samoupravnih oblasti, se stroške razdeli sorazmerno. Samoupravne oblasti morajo 30 odstotkov tozadevnih stroškov staviti v pro-
račun. Če pa samouprava izvršuje zagradbo hudournikov, prispeva država največ do 80 odstotkov stroškov. Samouprave imajo pravico, od zainteresiranih činiteljev pobirati doklade. Nadalje se pooblaščajo za najetje posojila pri Agrarni banki. Za vzdrževanje hudourniških naprav plačuje država 50 odstotkov, samouprava pa 50 odstotkov.
Načrt novega gozdnega zakona.
Vrhovni zakonodajni svet je sprejel načrt novega gozdnega zakona. Glavne določbe tega zakona so v splošnem enake onim, ki veljajo po sedanjem zakonu v Sloveniji, v večili lučajih bo pa novi zakon izboljšan in prila-goden našim gozdnim razmeram in potrebam. Načela, ki jih načrt novega zakona vsebuje, so naslednja:
Gozdno policijske naredbe.
Usvaja se načelo, da je izsekavanje gozdov dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem oblasti, ki se sme v načelu dati samo, če ie posekanje potrebno za poljedelske svrhe, da bi se na ta način dotično zemljišče bolje izkoristilo. Izvzeto je samo izsekavanje gozdov v površini do 5 ha, če stoji gozd na samem, tako da je od vseh strani obdan s poljem, ali če je dotično zemljišče potrebno za stavbišče, za prometne svrhe, melioracijo in slično. Tudi v teh primerih se sme izdati dovoljenje, če to zahtevajo javni gospodarski interesi, iavna varnost ali interes državne obrambe. Dovoljenja izdaja okrajno glavarstvo. Vsako samovoljno izsekavanje gozdov se kaznuje kot gozdni prestopek in se lahko lastnik izsekanega gozda prisili, da izsekano zemljišče najdalje v treh letih pogozdi.
Zakon predvideva stalno zaščito gozdov. Nekateri gozdovi se sploh ne smejo popolnoma posekati; kateri so taki gozdovi, določi pristojna sreska oblast. Lastniki zasebnih gozdov so dolžni voditi tako gozdno gospodarstvo in eksploataciio gozdov, da ne škoduje s tem sosednjim gozdovom. Pri tem je treba vpoštevati tudi lego gozda in učinek vetrov. Vsak lastnik gozda je dolžan, da strogo pazi na red v svojem gozdu in zlasti na gozdne škodljivce in gozdne bolezni. Vsakdo je dolžan, da svoj gozd redno čisti. Če pa bi bili stroški za lastnika preveliki, ga lahko država na predlog pristojnega sreskega poglavarstva oprosti davka na dotično zemljišče.
Z zakonom se dalje urejuje paša v gozdovih.
Gozdna varnost.
Zažiganje ognja je v gozdu najstrožje prepovedano. Da bi se preprečili gozdni požari ob železniških progah, mora biti na vsaki strani proge najmanj 4 m širok prazen in primerno zavarovan pas. Vsakdo, ki bi opazil ogenj ali požar v gozdu ali 50 m od gozda, je dolžan, da takoj obvesti o tem bližnje stanovalce in sodeluje pri gašenju požara. V primeru večjih požarov so dolžne vse sosednje občine, da pomagajo pri gašenju.
Gozdno gospodarstvo.
V načelu je gozdno gospodarstvo v zasebnih gozdovih svobodno. Da bi se ustalilo kolikor mogoče trajno gozdno gospodarstvo, morajo vsi lastniki gozdov najdalje v roku 5 let izdelati točen načrt in ga predložiti pristojni oblasti v odobrenje. Isto velja tudi za vse državne gozdove, glede katerih zakon še posebej določa, da se sme vršiti eksploatacija samo potom javne licitacije. Les se sme oddajati iz državnih gozdov le za javne potrebe, t. j. za kurjavo šol, za zgradbo državnih in samoupravnih poslopij, za zgradbo in popravilo mostov itd. Privatnikom se sme oddajati les iz državnih gozdov le obrtnikom, ki bi sicer ne mogli izvrševati svoje obrti. Brezplačno je dovoljena oddaja suhljadi iz državnih gozdov siromašnim osebam, ki ne plačajo vseh davkov in doklad nad 100 dinarjev.
Denarne globe gredo v korist fonda za
pogozdovanje. Škodo oceni pristojna nadzorna oblast. Vsak posestnik gozda lahko zahteva od pristojne oblasti dovoljenje za prevoz svojih gozdnih pridelkov preko tujega posestva do najbližje javne ceste. Dalje vsebuje zakonski načrt navodila in določbe za pravilno pogozdovanje in za omejevanje hudournikov. Pri ministrstvu za šume in rude se osnuje poseben gozdarski svet kot posvetovalni organ ministrstva za šume. Mandati članov tega sveta bodo trajali tri leta.
Kazni za prestopke.
Večji prestopki se kaznujejo po določbah kazenskega zakona, manjši pa z zaporom do treh mesecev in z denarno kaznijo do 20;000 dinarjev. Najmanjša kazen je 25 dinarjev.
Statistika bolnic v državi.
Ministrstvo socialne politike je sestavilo prvo popolno statistiko vseh bolnic v državi, katerih je 199, med njimi v Sloveniji 26. Od vseh bolnic je 55 državnih, 89 samoupravnih (oblastnih, okrožnih, občinskih) ter 45 privatnih. Od vseh državnih bolnic jih odpade na Srbijo hI. na Hrvatsko in Slavonijo 6, na Bosno in Hercegovino 5, na Slovenijo, Dalmacijo in črfio goro pa po 1. število bolnic z ozirom na število prebivalstva je zadostno v Sloveniji, občutno premajhno pa v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Točnega pregleda prebivalstva seveda ni mogoče podati, dokler ne vemo, kakšno število postelj je v posameznih bolnicah na razpolago, šele, ko bo to ugotovljeno, bo mogoče primerjati, kako so posamezni kraji naše države preskrbljeni z bolnicami. V oči pade predvsem dejstvo, da se skoro vse državne bolnice nahajdjo večinoma v Srbiji in da so samoupravne zlasti razvite v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. V Sloveniji je, kakor kaže statistika, največ privatnih bolnic.
^.Mm^. aJmbSS V namakajte semena z
Gospodam! Gemisanoml
Polem ne boste imeli snežne plesni (Schneeschimmel) in tudi ne pšenične smrdljive sneti (Steinbrand). — Prodaja:
»CHEMOTECHNA", Ljubljana, Mestni trg.
Tedenski koledar :
29.	september, nedelja: Mihael.
30.	september, ponedeljek: Hieronim.
1.	oktober, torek: Remigij.
2.	oktober, sreda: Angeli varhi.
3.	oktober, četrtek: Terez. D. J.
4.	oktober, petek: Franč. S.
5.	oktober, sobota: Placid.
Sejmi:
29.	septembra: Sv. Barbara pri Ptuju, Ma-renberg, Cmurek, šoštanj, Vrže j, Vil-don, Pilštanj, Gor. Lendava.
30.	sept.: Metlika, Stari trg, Podčetrtek.
4.	oktobra: Selce, Žalec, Jurklošter.
5.	oktobra: Kranjska gora, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Kostrivnica, Hodoš.
Valute: Dati moramo za:
1 nemško marko
1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro
Din	13-54
Din	10-94
Din	8—
Din	275-70
Din	56-80
Din	2-22
Din	1-68
Din	2-98
NOVICE.
Spomenik kralju Petru v Bosanski Krupi. V soboto 21. septembra so v Bosanski Krupi na svečan način odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju, ki je postavljen pred tamkajšnjim občinskim poslopjem. Kip za spomenik je izdelal zagrebški kipar Kršinič.
Sestanek agrarnih interesentov se vrši v nedeljo, dne 29. septembra po prvi maši v Kostanjevici pri g. L. Bučarju. Poroča geome-ter Milan Mravlje.
Povečana Ljubljana. Sedanji ljubljanski mestni svet je podvzel korake pri notranjem ministrstvu za to, da se priključijo Ljubljani še okolišne občine Vič, Zg. Šiška in Moste.
Nov srednješolski zakon. V »Službenih novinah« od 17. septembra je izšel nov srednje šolski zakon, ki določa podrobno ustroj srednjih šol, način poučevanja, kvalifikacijo in prejemke učnega osobja, vprašanje privatnih srednjih šol in dijaških organizacij. Srednje šole so popolne z 8 razredi, ali nepopolne s štirimi razredi. Srednje šole se dele v realne gimnazije, realke in klasični gimnazije. Srednja šola je državna, ali samoupravna, privatne srednje šole ne morejo obstojati, izjemoma smejo obstojati le one privatne srednje šole, ki so obstojale z dnevom, ko ie stopil zakon v veljavo, to je 17. septembra 1929. Šolsko leto prične z 11. septembrom in traja do 10. junija, prihodnjega leta za popolne in do 15. junija za nepopolne srednje šole. Dijaške organizacije ne smejo biti osnovane na plemenski ali verski podlagi.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora. — V prihodnjem državnem proračunu bo postavljena vsota od treh milijonov dinarjev za razširjenje ljubljanskega glavnega kolodvora.
PODLISTEK
Peter Rosegger:
Skalnata soha.
(Po naše pripoveduje Ivan Albreht.)
(Nadaljevanje.)
In Jaka seveda spet ni smel storiti nič zalega, naisi si je tudi preskrbe! slednji mar-sikak lep kos divjačine. Kar namreč človek v pušči ujame z roko, to pripiše Bog srečnemu v last.
Danes pa je divja koza, čim je opazila fanta, brzo vzela pot pod noge in je krenila navzgor po slemenu. Živalica je pač priznavala, da je morda Jaka res poštenjak, vendar mu ni popolnoma zaupala. Morda jo res želi imeti za kozji hlev ali celo za kaj hujšega. Kdo naj bi vedel?
Divja koza je bila izginila in Jaka je stal tam gori na pečini in zlovoljno strmel varijo. Nazadnje je splezal po skali, kakor ie bil nekoč videl brata. Pokukal ie v zijajočo razpoko, kjer je bil sneg in led in polno kamenja. Kukal je nekaj časa in nagnil pri tem glavo na desno in potlej na levo stran, Da je zarohnel in skrčil pesti in je bil ves rdeč v obraz.
Ko se je nato vrnil v dolino, se je izogibal svakinje. Ona naj ne f)i bila smela opaziti v njegovih očeh, kaj ie bil videl tam gori. Čemu strah in bojazen, če on vse lahko Prepreči? Splazil se je na malo šupo. nabral desk in kolcev in si vzel težko sekiro in je odnesel vse gori na pobočje ter je skozi sneg in grmič-je zabiial kole v zemljo.
»Kaj je bilo neki Jaki padlo v glavo?« je mislila sama zase ženska, vendar je pustila fanta v miru, da je šel in delal po svoje. Zve-čerilo se ie in koze so meketale v hlevu. Kie neki je Jaka? Celo otročiček v zibelki je resnih očkov kukal, kje ie Jaka, ki je sicer sedel poleg njega in s kratkimi, debelimi prsti
Važna odredba o dobavi živil za vojsko.
V zadnjem času so. bile v časopisju objavljene netočne vesti o dobavah živil za vojsko od strani produktivnih zadrug. Produktivne zadruge so se doslej smatrale za posredovalke, pa kot takšne niso mogle dobavljati brez licitacije živila za vojsko. Po intervenciji novega ministra za trgovino in industrijo dr. Deme-ti oviča se je ta odredba spremenila tako, da se sedaj produktivne zadruge ne smatrajo več za posredovalke, nego za producentke. Po novi odredbi morejo torej produktivne zadruge dobavljati živila vojski brez licitacije.
Posojila na drž. vrednostne papirje daje podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani vsem interesentom in sicer na obveznice 1% investicijskega posojila, 2y2% ratne štete in 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Vsakdo lahko dobi posojilo na poljubno število obveznic, vendar je treba za posojilo na več kot 100 obveznic vložiti nekolkovano prošnjo na upravo podružnice Poštne hranilnice, ki pa je v par dnevih rešena. Na eno obveznico 2*/2% ratne štete daje Poštna hranilnica 300 Din posojila, na eno 7% investicijskega posojila v nominalni vrednosti 100 dinarjev daje 70 Din, na eno obveznico 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnor šajev v Bosni in Hercegovinipa 40 Din. Posojilo je kratkoročno, t. j. dovoljuje se za dobo treh mesecev, vendar se lahko po preteku te dobe zopet podaljša. Obresti, ki se plačujejo za vsake tri mesece v naprej, znašajo 7% na leto; razen teh je treba plačati še V\ % provizije na tri mesece, tako da znašajo faktično stroški za posojilo skupaj 8% na leto. Kolko-vina na zastavne liste se plača samo enkrat ob izdaji posojila in znaša n._pr. za 1200 Din le dva dinarja.
igral zajčka na steno in razne takšne veselosti, da se je moral prav od srca smejati. Jaka je bil zgoraj na robu. Hilda ga v temi ni videla, vendar je slišala udarce, ko je zabijal kole v zemljo. Udarci so odmevali s skalovja in ko je Hilda zaklicala: »Jaka!«, je spet samo odmevalo s skalovja, a razbijanje tam gori je trajalo vso noč.
* * *
Potniki, ki so prihajali v gorjansko vas, so pravili, da drugod po prostranih dolinah stoji žito že v polnem klasju in da cveto jablane. Tu v gorah pa so divjali medlo sivi, razdirajoči valovi voda in so valili led- in skalovje in drevje iz grap. Po gorskih peščenih žlebovih je bilo že celo živahno. Z robov in strmic so v žlebove venomer drčale snežene mase in vode so z vseh pobočij curljale v drhtečih slapovih skupaj, dokler se niso neznansko: množine snega jele premikati in polzeti po drčah. Naposled so s silnim gromov bušile v dolino in so valile in rušile pod seboj vse, kar so dosegle.
Tedaj so drvarji tamkaj v gozdu prenehali z delom. Prisluhnili so zamolklemu grmenju, ki je tu in tam presekalo drage in je odmevalo s pečin.
Bilo je lepega, toplega majskega dne. Janez je bil tisto jutro med preperelim dračjem našel prvo potočnico in jo takoj zataknil za nepreklani klobuk. — Pokalo je tu, grmelo tam, vendar je bil gozd na varnem in ptički niso nikdar prepevali bolj veselo, nego tedaj, tega majskega dne. Proti poldnevu je nastalo v gorovju pokanje in rohnenje. Z vseh žlebov so se vsipale snežene in prstene la-vine. Marsikaka skala se je odtrgala in ločila s tal, marsikako kozo jo pokopalo pod snegom in peščevjem. Preplašeni zbog tega silnega hmšča so se sokoli in planinski orli dvignili in odjadrali proti gozdu. Kakor svet-losivi in umazano modrikasti veletoki, ki rušijo in podirajo, so hitele "navzdol lavinie v širokih pasovih ali pa tudi ozke. liki zvijajoče se kače. Noben nasip med drevjem jih ni zadr-
Uredit^v naših dolgov v Franciji. Te dni
je bil dosežen sporazum med zastopniki francoske in naše države glede odplačevanja predvojnih in medvojnih srbskih dolgov v Franciji, katere bi morali na podlagi mednarodnega sodišča v Haagu odplačati v zlatu. Po doseženem sporazumu je urejeno tako, da se bodo vsi ti dolgovi odplačevali na račun nemške odškodnine potom mednarodne repa-racijske banke. Z ureditvijo teh dolgov je naša država zelo utrdila svoj kredit v inozemstvu.
Za tujski promet. Trgovinski minister je podelil planinskim društvom 150.000 dinarjev prispevka. Od tega dobi Slovensko planinsko društvo 50.000 Din, ker je pokazalo največjo delavnost.
Zveza slovanskih mest. V Varšavi so se vršila te dni posvetovanja izmed zastopnikov poljskih, češkoslovaških, bolgarskih in jugoslovanskih mest za ustanovitev zveze mest omenjenih štirih slovanskih držav. Zveza bo prirejala skupne kongrese, razstave, izlete itd. ter na ta način vzpostavila čim ožje gospodarske stike med državami.
Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava v najkrajšem času prirediti tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da se interesenti čimprej zglasijo ustmeno ali pismeno pri uradu na Krekovem trgu št. 10/1., kjer dobe potrebne informacije.
Obsojen na smrt na vešalih. Pred mariborsko poroto je bil pretekli teden obsojen na smrt na vešalih Josip Glas iz Pregrade, ki je začetkom letošnje spomladi zavratno umoril prekupčevalca z živino Jakoba ŽirOvnika iz Lancove vasi pri Ptuju.
žal. Stoletna debla so pokala, še predno so se prav privalila ta bremena. Zgolj puh jih je T>odiral. Le ob skalnatih rezeh so planili sneženi valovi na kvišku, da je bila vsa navlaka zavita kakor v oblak prahu, toda niže doli se je spet vse zgostilo in strnilo in z besno silo drvelo med gromom in potresom v globine.
V gozdu so se tedaj posušili hudourniki, toda le za malo časa. Kmalu so predrli la-vine in nasipe in so se razlili in prihruli ko groza. S seboj so valili pesek, ledene plošče in debla in skalovje.
Drvarji so zmajevali z glavo. Strašen dan je to! — Morda se je prebudil zmaj tam gori v skalovju!
Janez je dolgo mirno cepil drva in si mislil: zdaj je pač najhujši čas besnenja. Ali čez leto in dan osorej začnem zidati in tamkaj na vasi ni nobene nevarnosti več. Dotlej bo pa že Marija vse obvarovala. — Ko pa je divjanje le naraščalo, je spustil sekiro iz rok in poslušal. Nazadnje, ko se je začela tresti zemlja zaradi besnečih sil v gorovju, je Janez nenadoma skočil in čez drn in strn oddrvel v drago.
Peščeni navali in besni hudourniki so mu često prekinjali pot. Tedai se je včasih zastrmel v valovje in je mislil, da so hlodi, ki jih vali nasproti, deli njegove koče. Grmenje v gorah in rohnenje v dolinah ga je glu-šilo. Potisnil si je klobuk globoko na ušesa in se je s polzaprtimi očmi brez miru poganjal dalje do ostre skalnate soteske, kjer je bila pot v drago. Zavil je za pečino, pogledal v skalnato globel — tedaj pa mu je nenadoma zastala sapa in so mu odpovedale noge. Marijine podobe tam na robu ni bilo več. Neznansko plazovje peska je polzelo z najvišjih sten in naravnost proti kraju, kjer je bila stala njegova koča. Koče pa ni bilo več.
Janez je obstal, kakor da se je sam spremenil v kamenito soho.
Bregana. Tužno vest moramo danes beležiti v našem kraju. Umrl je eden najodličnej-ših naših mož Josip Kalin, veleposestnik, gostilničar in mesar, daleč naokrog znan po svoji poštenosti, značajnosti in pridnosti. Bil dober za vsakogar in njegov ugled je segal po celem spodnjem Posavju. Mir njegovi dobri duši, ostalim pa globoko sožalje.
Kostanjevica. Občinska hranilnica v Kostanjevici je imela v poslovnem 1. 1928 vseh prejemkov Din 6,285.524-53, vseh izdatkov Din 6,326.782-39, tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju Din 12 milijonov 612.306-92. Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem leta 1928 Din 3,424.230-15. Stanje hipotečnih posojil je znašalo Din 1,076.630 19. Stanje meničnih posojil pa je znašalo Din 1,129.121-—. Stanje tekočega računa je znašalo Din 1,222.984-72. Stanje hranilničnih mobilnih denarnih sredstev Din 2,413.484-86. Stanje splošnega rezervnega zaklada znaša Din 186.156-58 tedaj 5-43% hranilnih vlog. Poleg tega premoženja pa poseduje hranilnica lastno hišo štev. 75 v Kostanjevici, ki jo je hranilnič-na uprava kupila z dovoljenjem nadzorovalne oblasti, da si hranilnica uredi pripravnejše poslovne prostore, kot so sedanji v občinski hiši. Čisti dobiček je znašal v poslovnem letu 1928 Din 57.743-15. Tako visoko so spravili dcmač zavod ustanovitelji Občinske hranilnice in njeni 20-letni upravitelji, ki so do konca leta 1928 stali v delovnih vrstah uprave in dosegli zavodu dober glas, v zahvalo pa jih bivši občinski odbor lansko leto po dvajsetih letih delovanja ni več volil v upravni odbor. Občinska hranilnica v Kostanjevici je pričela z adaptacijskimi deli novih poslovnih prostorov v svoji hiši na Miklavževem trgu in bodo v sprednjem delu pisarne in prostor za stranke, v zadnji sobi pa bo posvetovalnica in arhiv. Hranilnica se preseli v te nove prostore 1. novembra t. 1. Meščanska korporacija v Kostanjevici preziduje svoje poslopje na malem trgu v lepo stanovanje za tehtničarja mestne tehtnice (vage) ob tehtnici tako, da bo mestni tehtničar voznikom in živinorejcem vsak čas na razpolago. V dosedanje stanovanje g. Pavlenča pa se preseli g. občinski tajnik. K o 1 a v d i r a n i ste bili od javnih oblasti novozgrajena oblastna cesta od Kostanjevice do Oštrca in nova parna žaga lesnega trgovca Josipa Glihe. Gradba nove ceste od Oštrca proti črneči vasi pa se nadaljuje in bo letos dograjena.
Protituberkulozna liga v Ljubljani. — V četrtek preteklega tedna je bil ustanovljen v Ljubljani pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti pravila za ustanovitev protituber-kulozne lige. Take lige so ustanovljene že po vseh evropskih državah in se uspešno bore proti razširjevanju jetike, te najrazvitejše bolezni med revnimi sloji. In ravno v naši državi in posebno še med Slovenci je procent jetič-nih izredno velik. Zato je akcija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev protituberkulozne lige, nad vse za pozdravljati. Protituberkulozna liga bo vodila točen seznam tuberkuloznih bolnikov, ki se nahajajo v domači oskrbi ali na ozemlju delokroga krajevne lige, skrbela bo za seznam po jetiki okuženih hiš in stanovanj, ustanovljala in vzdrževala bo protituberkulozne dispanzerje, okrevališča, zdravstvene kolonije itd. Skrbela bo tudi za to, da bodo v vsakem kraju njenega delokroga delovali v prctituberkuloznem boju posebni poverjeniki, v kolikor niso podani pogoji in potreba za ustanovitev samostojne krajevne lige.
Dinič obsojen na eno leto ječe. Vojaški dobavitelj Dragutin Dinič je bil obsojen na eno leto ječe pred sodiščem za zaščito države v Beogradu, ker si je na nedovoljen način pribavil iz komande zrakoplovstva v Pe-trovaradinu strogo zaupen akt komande zrakoplovstva.
Sv. Gora pri Litiji. V nedeljo, dne 29. t.
m. se vrši v naši fari izredna slavnost. Ta dan bomo odkrili spomenik padlim vojakom v svetovni vojni. Sodelovali bodo pri otvoritvi, ki bo ob 10. uri dopoldne pevski zbor, šolska mladina in rudniška godba iz Zagorja. Vabimo vse, da se odkritja spomenika v čim večjem številu udeleže.
Kongres Jugoslovanske pevske zveze se vrši letos v Skoplju v dneh 27. do 29. septembra. Prometni minister je dovolil za udeležence kongresa četrtinsko vožnjo. Znižane vozne cene veljajo samo delegatom društev, ki si bodo preskrbeli legitimacijo, izdano od Jugoslovanske pevske zveze.
Občinski odbor občine 3Iirna, srez Novo mesto, je v svoji seji z dne 8. septembra 1929 izvolil gospoda Ivana Škarja, državnega svetnika v Beogradu, v znak hvaležnosti za razne zasluge — častnim občanom občine Mirna.
Otvoritev palače Poštne hranilnice. Preteklo soboto je bila slovesno otvorjena palača Poštne hranilnice v Ljubljani, na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice. Palačo je blagoslovil ob navzočnosti zastopnikov oblasti in gospodarskih organizacij ljubljanski škof. V palačo se preselijo še ta mesec vsi uradi poštno-čekovnega prometa, ki se nahaja ves čas od ustanovitve v hiši tretje državne gimnazije v Beethovnovi ulici. Stroški zgradbe so znašali nad 7 milijonov dinarjev.
Sklenitev trgovinske pogodbe s Španijo. Uradno se poroča: Po vesteh, ki so prispele iz Madrida, je naša delegacija končala pogajanja za trgovinsko pogodbo med našo državo in Španijo. Načrt pogodbe je bil že odobren cd strani španske vlade. Nova trgovinska pogodba s Španijo je za nas ugodna, ker se naslanja na kompromisno rešitev glede uvoza vin. To vprašanje je tvorilo tekom pogajanj dokajšnje težkoče. Glede uvoza španskih vin je bil končno dosežen sporazum na ta način, da bodo deležna ugodnosti pri uvozu v našo državo le fina španska vina. Te ugodnosti so v bistvu slične olajšavam, ki jih daje uvozu finih grških vin trgovinska pogodba z Grčijo. Trgovinsko pogodbo s Španijo je v mnogočem olajšalo naše sodelovanje na mednarodni razstavi v Barceloni.
Zborovanje hišnih in zemljiških posestnikov se je vršilo ob številni udeležbi vseh organizacij iz Slovenije preteklo nedeljo v Mariboru. Zborovanju so prisostvovali tudi zastopniki avstrijskih društev hišnih posestnikov.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da se ustanovi s i. oktobrom t. 1. III. skupina z oddelki A/II, B/II, C/II, D/II, v katere se sprejmejo samo vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splošno željo vsem onim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudili, oziroma se jih radi previsoke starosti ni moglo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas!
Tvornica za bankovce v Beogradu bo koncem tega meseca gotova in bodo že prihodnji mesec pričeli v njej z delom. Tvornica je zgrajena na Topčideru v bližini Beograda in je krog in krog obdana z visokim zidom, kakor kaka trdnjava. Tvornica je zgrajena vsa iz železobetona.
Zagreb dobi novo veliko bolnico. Po sporazumu med zastopniki zagrebške občine in ministrstvom za socijalno politiko bo zgrajena v Zagrebu nova velika moderna bolnica. Stroški za zgraditev so preračunani na 60 milijonov dinarjev. Stavba bo gotova v štirih letih. Staro bolniško zgradbo na Jelačičevem trgu bodo porušili.
Aretacija bivšega oficirja. V Novem Sadu je policija aretirala Ivana Tkalčiča, bivšega generalštabnega majorja. Ko je bil vpokojen, se je pričel baviti z žitno trgovino in je pri tem osleparil razne trgovce v Sloveniji in Vojvodini za okroglo 700.000 dinarjev. Večino denarja je zapravil s kvartanjera in ženskami.
Ogromne tatvine v Zagrebu. Po čudnem naključju so prišli v Zagrebu na sled ogromnim tatvinam, katere so bile izvršene v zakladnici zagrebške katedrale. Ukradena je bila starodavna knjiga s platnicami iz dragocene slonove kosti in dragih kamenjev, ki predstavlja vrednost poldrug milijon dinarjev, dva zlata škofovska križca, kakršne nosijo škofje na vratu ob najsvečanejših prilikah z vdelanimi najdragocenejšimi kamni, briljanti, smaragdi in dijamanti v vrednosti nad štiri milijone dinarjev in končno dva dragocena škofovska prstana. Vse te tatvine je izvršil izredno prefrigan mednarodni pustolovec Ma-ratič, ki se je izdajal povsod za grofa Pyelik-Inna. Dragoceno knjigo so našli nedavno v Ameriki, kamor jo je tat prodal nekemu zbiratelju starin, v zakladnici zagrebške katedrale pa je položil na isto mesto dokaj spretno ponarejeno knjigo, kakor tudi križec iz pozlačene kovine in navadnimi brušenimi steklenimi kamni brez vsake vrednosti. »Grof« Pyelik - Inna, bivši dalmatinski pastir, se je sploh pečal z »nakupovanjem to je s tatvinami in prodajo raznih dragocenih starinskih predmetov ter sleparil kamor in do kogar je prišel. Tako je prodal za velike denarje nekim zagrebškim trgovcem ponarejene slike znamenitega italijanskega slikarja Tiziana. V Parizu, kjer je zadnje čase prebival, je ustanovil centralo in navezal stike z največjimi nakupo-valci in prodajalci starin iz celega sveta. Ko so prišli v Zagrebu na sled njegovim tatvinam in sleparijam, je bil na prošnjo zagrebške policije v Parizu aretiran in bo v kratkem izročen našim oblastem. V Dalmaciji so aretirali tudi njegovo ljubico.
Obsojeni rumunski oficirji. Pretekli teden je bila razglašena obsodba rumunskih oficirjev v Bukarešti, ki so svoj čas pripravljali prevrat v Rumuniji in hoteli vreči kmetsko vlado. Obsojeni so bili polkovnik Stoica na en mesec zapora in 2.000 lejev globe, podpolkovnik Bleru na šest mesecev in podporočnik Georgescu na 5 mesecev ječe.
Mednarodni kongres zdravnikov je bil otvorjen pretekli teden v Moskvi. Kongresa se je udeležilo posebno veliko število nemških, francoskih in ameriških zdravnikov.
Okrajni glavar ustrelil muzikanta. Okrajni glavar iz Gornjega Milanovca je celo noč popival in užival lepo sviranje muzikanta. Proti jutru se je ž njim skregal in ga na mestu ustrelil. Glavarja so aretirali.
Eleftrikacija Srema. Skupina švicarskih kapitalistov je pokupila troje električnih central v Sremu in sicer centralo v Zemunu, Mi-trovici in Stari Pazovi. Ista skupina kapitalistov je tudi prevzela gradnjo nove električne centrale v Beogradu.
Težava s prehrano v Rusiji. Iz bojazni pred lakotjo je moskovski sovjet sklenil omejiti prodajo mesa in mleka ter uvesti za oboje karte. Delavec bo smel prejemati največ 200 gramov mesa dnevno, ostali prebivalci pa po 110 gramov. Te težave s prehrano meščanskega prebivalstva izhajajo edino radi napačne kmetske politike sovjetov, ki ovirajo še vedno kmete v svobodnem trgovanju s kmetskimi pridelki.
Dr. Pire I.: Naše zdravje. Knjižnica Podmladka Rdečega križa, 3 zvezek. Ljubljana, 1929. Strani 52, cena Din 3-50. Na našem knjižnem trgu smo že dolgo pogrešali kratke in poljudne higijene, ki bi lahko prodrla v zadnjo slovensko hišo. Sedaj jo imamo. Ravnatelj našega higijenskega zavoda je na kratko popisal človeško telo, nalezljive bolezni, osebno higi-jeno in naš dom s higijenskega pogleda. P. R. K. pa je izdal spis v svoji priročni ceneni in prikupljivi knjižnici. Če pogledamo še vedno znatno umrljivost pri našem narodu, bi delce res zaslužilo, da pride v prav vsako slovensko hišo. Dobiti ga je v vseh knjigarnah, dočim P. R. K. sam posameznih izvodov ne razpošilja,

Obračunavanje med dvema skupinama
makedonstvujučih se v Bolgariji nadaljuje. Te dni sta bila ustreljena sredi Varne dva pripadnika one skupine, ki jo je vodil svoj čas bivši general Protogerov. *Z odstranitvijo sporov med našo državo in Bolgarijo bo pred vsem treba rešiti tudi vprašanje macedonskih organizacij, ki imajo odločujoč vpliv na bolgarsko vlado in njeno zunanjo, kakor tudi notranjo politiko. Z dobro upravo v Macedoniji cd naše strani je itak glavni vzrok njihove agitacije proti naši državi v inozemstvu izpod-bit ter je radi tega vsa njihova borba naperjena samo na medsebojno obračunavanje, kar že
Slovenija je že po svoji naravi ustvarjena za živinorejo in tega se naši kmetje v polni meri zavedajo. Ne čakajoč pobude in pomoči od drugod so šli na delo in ustvarili na tem polju vse one važne temelje, ki so predpogoj uspehu in napredku pri živinoreji. Za izboljšavanje krmil je ustanovljeno lepo število pašniških zadrug, za izboljšavanje živine, posebno plemenske, so ustanovili živinorejske zadruge in nato mlekarske in si-rarske zadruge. Vse te vrste zadrug, ki morajo biti medsebojno povezane v organsko celoto, zagotavljajo kmetu siguren dohodek iz živinoreje in ga usposabljajo za uspešno gospodarsko borbo.
Dne 15. septembra so zborovale v Vel. Laščah živinorejske zadruge kočevskega okraja. Zborovanje je vodil okrožni načelnik g. Fran Hočevar iz Strug. Sestanka so se udeležili zastopniki ljubljanske samoupravne kmetijske družbe, Zadružne zveze in sreski veterinar.
že takoj pri čitanju zapisnika se je razvila zanimiva debata, v kateri so zborovalci pokazali svoje pravilno razumevanje tudi glede ljudskošolskega pouka, ki naj da kmet-skim otrokom mnogo več praktičnega pouka v kmetijstvu ter jih vzgaja v ljubezni do zemlje in kmetstva. Zato je pa nujno, da se že učiteljstvo v tem smislu usposobi in mu da na učiteljišču potrebno strokovno izobrazbo in socijalno vzgojo. Po tej važni debati je poročal obširno o delovanju živinorejskih zadrug g. načelnik. Iz njegovega poročila posnemamo, da se živinoreja v kočevskem okraju izredno lepo razvija, da so živinorejske zadruge storile v tem pogledu svojo dolžnost v polni meri.
G. Fran Hočevar je med drugim poročal :
«Stanje plemenske živine v okrožju je povoljno. Bilo bi lahko še veliko boljše, vendar za sedaj smo lahko zadovoljni s tem. Vse obstoječe zadruge imajo dovolj dobrih bikov, kar je zelo važno. Letos se je pokazalo, da imamo lep materij al posebno pri mladi živini, na kateri se vidno pozna vpliv originalnih inozemskih bikov. Kot najboljši dokaz naj služi to, da je naša živina pri pre-movanjih in nagradah dobila skupno 18.000 dinarjev. Med letom se je precej živine prodalo v južne kraje in sicer je nakupovala pri nas karlovška, skopska in bitoljska oblast, nadalje so prišli iz Užic in Travnika. Plemenske živine se je v tej dobi oddalo okroglo 100 komadov po 14 Din za kg, a oddalo bi se še veliko več, če bi imeli dovolj živali na razpolago. Zadruge so pokazale prav lepe uspehe, vendar bo v bodoče treba gledati, da bodemo imeli več živine na prodaj, da si s tem pridobimo stalne odjemalce, kar je zelo velike važnosti. Lanska suša je povzročila, da je šlo pod nož veliko mladega materij ala, kar se bo seveda maščevalo.
Na premovanje v Sodražico je bilo prignanih okroglo 200 glav in prav toliko tudi
traja več let med skupino bivšega generala Protogerova in sedanjega voditelja makedonstvujučih Vanče Mihajlova.
Caristična zarota v Rusiji. Sovjetske oblasti so prišle na sled obširno organizirani monarhistični zaroti v Ljeningradu in Moskvi. Aretiranih je bilo nad 500 oseb. Zarotniki so razpolagali z velikimi vsotami denarja, ki so ga dobili iz inozemstva ter imeli skrite velike količine orožja. Vtihotapili so v Rusijo tudi mnogo ponarejenih sovjetskih novčanic. Kakor se izve iz sovjetskih časopisov so zarotniki privrženci bivšega velikega kneza Cirila.
v Dobrepolje. Na lanski jesenski kmetijski razstavi v Ljubljani je zastopalo našo živinorejo 17 glav, ki so dobile eno tretjino vseh nagrad (7000 Din), čeprav jih je bilo po številu le ena petina. Izposlovala se je tudi podpora bikorejcem in zadruge so prejele po 2000 Din. Upeljalo se je nekaj rodovnikov za plemenske živali, kar je prav posebne važnosti in se v bodoče ne bo moglo preiti preko tega. Presoj evalo se Do živali, koliko dajo mleka in ne samo po zunanjem izgledu. Da bo mogoče to važno delo opraviti, je treba pritegniti mlade ljudi, ki bodo imeli veselje do tega in tudi potrebno znanje za vodenje rodovnikov. Letošnja živinorejska razstava v Monako vem je pokazala zlata vredne živali, ki so jih razstavile njihove zadruge. Vsem uspehom živinoreje v Nemčiji zahvaliti se je samo zadrugam, ki so s sistematičnim izboljšavanjem domačih živali prišle do bikov, ki so bili cenjeni po 120.000 dinarjev.
Načelnik poroča nato, da se bode letos vršilo premovanje v Velikih Laščah 8. oktobra in v Strugah 9. oktobra ter so tozadevne prošnje že odposlane. Lansko leto se je pre-movalo samo krave in junice, letos pa bo združeno za krave, telice in bike. Za letos je dodeljeno samo 5000 Din podpore za cel srez, zato bodo nagrade manjše. Okrajna blagajna bo pa dala 10.000 Din. torej na vsako premovanje 5000 Din. Okrajna blagajna nima več in ne more dati, ker je določeno za kmetijstvo samo 10% od celotnega proračuna, medtem ko imajo druge po 30% za kmetijstvo in to bi se moralo spremeniti tudi pri nas.
Nadalje poroča načelnik, da bo živinoreji tudi država začela posvečati največjo pažnjo, ker je glavna panoga našega gospodarstva. Letos bodemo dobili zopet originalne bike in v ta namen bo država dala 50.000 dinarjev, oblastni odbor pa 200.000 dinarjev. Poleg drugih pasem se bo kupilo tudi kakih 15 montafonskih bikov, ki jih bodo dobila oblastna posestva in živinorejske zadruge. Vsak živinorejec, ki bo prevzel tako žival, se bo moral obvezati, da bo bike uporabljal za pleme najmanj tri leta. Ker bo s tem gospodar prevzel gotovo odgovornost, je potrebno, da se biki po mogočnosti dajo zadrugam brezplačno in se bo na tem tudi delalo, a zato se ne bo smelo računati članom zadruge nobene skočnine. Komu se bo dalo originalnega bika, naj določi zadruga, ker je pri tem velika odgovornost. Da se vspodbudi kmetovalce do intenzivne živinoreje, bo treba češče prirejati živinorejske sestanke po raznih krajih in predelati bo treba na novo pravila zadrug, ker le potom njih bodemo lahko povzdignili našo živinorejo, živinorejci bodo pa morali posvetiti še veliko več pažnje vzreji mlade živine in jo rediti tudi v dovoljnem številu, ker le na ta način bomo lahko obdržali stalne odjemalce iz južnih krajev, ki se vsako leto obračajo na nas radi nakupa plemenske živine.»
Nato se soglasno sklene: Da bo v bodoče moral vsak član zadruge pri odprodaji plemenske živine po komisiji plačati 2%, a nečlani 4% odprodajne cene v blagajno zadruge in na licu mesta izročiti denar okrožnemu načelniku. Denar se potem razdeli zadrugam po razmerju prodane živine.
G. Lovrenčič opozarja, da je treba posvetiti tudi prašičereji večjo pažnjo, kar se dosedaj ni zgodilo in predlaga, naj to nalogo sprejmejo živinorejske zadruge, kar se soglasno odobri. G. Hladnik predlaga, naj si vsaka zadruga izbere enega trejca, ki bo prevzel merjasca in se tozadevno obrne na Oblastni odbor, da dobi dobre plemenske živali.
Po daljši debati so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
I.	Udeleženci okrožnega sestanka izražajo željo, da se pouk v podeželskih osnovnih šolah prilagodi kmetskemu značaju tako, da bodo učenci v njej uživali kar največ strokovno kmetijske izobrazbe.
II.	želijo, da se zakonskim potom omeji klanje mlade živine, ki je sposobna za pleme.
III.	Da se v Ribnici nastavi še en živino-zdravnik, ker se je pokazala velika potreba istega.
IV.	Oblastni odbor naj spremeni proračun okrajne blagajne v Ribnici, da bo bolj odgovarjal potrebam kmetijstva, v prvi vrsti živinoreji. V ta namen naj se vstavi v proračun za pospeševanje živinoreje vsaj še tolikšno vsoto kot je sedaj.
V.	Pospeši naj se delo za zavarovanje živine, da se isto čimpreje izvede.
VI.	Podpore, namenjene povzdigi živinoreje, naj se delijo vedno le potom živinorejskih zadrug.
* * *
Razstava sadja v Mali Nedelji. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v Mali Nedelji, 29. septembra 1929 od 7-30 do 18 ure v Društvenem domu sadno razstavo. Ta razstava ima osobito namen nuditi našim sadjarjem ugodno priliko za spoznanje obstoječega stanja našega sadjarstva, kar je neobhodno potrebno za nadaljni razvoj te za Slov. Gorice velevažne panoge narodnega gospodarstva. Razstavljeno bode vse domače namizno sadje, osobito pa tako, za katerega obstoje možnosti ugodne prodaje. Zato je želeti, da se naši sadjarji, domači kakor okoliški, v velikem številu udeleže te važne prireditve, ki naj bo domačinom- v čast in novo spodbudo, tujcem pa naj pokaže sad žuljev prleškega gospodarja.
Ustanovitev rodovniškega odseka v Pu-concih. Na pobudo vsestransko delavnega predsednika kmetijske podružnice v Murski Soboti ter na inicijativo vnetega in agilnega živinorejskega nadzornika g. ing. Wenkota se je pred dvema mesecema ustanovil rodovniški odsek kmetijske podružnice v Puconcih za odgojo plemenske živine simentalske pasme. Ustanovitev tega odseka kaže veliki napredek za povzdigo živinoreje v tamošnjem okraju ter obeta cela organizacija v kratki bodočnosti sijajne uspehe. Za predsednika je bil izvoljen neumorno delaven kmet in mlinar g. Ktihar, katerega ime nam jamči za razvoj te organizacije.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. septembra 1929 je bilo pripeljanih 392 svinj in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 125—150, od 7 do 9 tednov starr 200 do 220, od 3 do 4 mesece stari 300—400, od 5 do 7 mesecev stari 450—550, od 8 do 10 mesecev stari 650—850, 1 leto stari 1000—1200 dinarjev; 1 kg žive teže 10—12-50, 1 kg mrtve teže 17—18-50 Din. Prodanih je bilo 228 svinj.
Okrožni sestanek dolenjskih živinorejcev-
Lctoroftil I.FLACHSTEP" Cylinder
»Blagostanje in oskrbo 2a starost podnevi in ponoč vam nudi samo društvo »Ljudska samopomoč«. Kdor še torej tega društva ni član, vpiše se naj takoj ter ne odlašaj na drug dan, ker ura smrti nikomur ni znana,
bo Vam olajšava vs;»j po »Ljudski samopomoči« dana.«
podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU, Aleksandrova cesta 45
naznanja vsemu cenjenemu občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom 1929
III. skupino z oddelki A/ll, B II, C/BI, D/II,
ki so namenjeni samo starejšim zdravim osebam od 51. do 90. leta in sicer s štiriletno karenčno (čakalno) dobo brez zdravniškega spričevala. — Najvišja podpora te skupine znaša v oddelku A/II 1000, B/II 2000, C/II 4000, D/II 10.000 Din. — Po umrlih v prvem letu izplača se upravičencem ena osmina, v drugem letu ena četrtina, v tretjem letu dve četrtini, v četrtem letu tri četrtine in po četrtem letu štiri četrtine pripadajoče podpore. — Razen enkratne majhne vpisne pristojbine znašajo posmrtnine v posameznih oddelkih po Din 0 50, 1-—-, 2-—, 5-— za vsak smrtni slučaj, oziroma tudi manje. — Zahtevajte še danes brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za III. skupino omejen in kratek. — V prejšnje oddeike A, B, C, D in E ter B/I, C/I, D/I se sprejmejo še vse zdrave osebe samo od 1. do 50. leta. — Število članov nad 13.000. — Izplačane podpore nad 700.000 Din. —. Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije.
„ ) A V A" pšenična kava
je iivrstna, celo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih! Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kafe »Java« k. d., Beograd. Lomina ul. 11/č._
°Etaiieri.o olje, tirnem, emajlne In osfole talce, otj.no.te barve
■;t	ln vse v stroko spadajoče blago kupite
dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDIČ-ZANKL, d. z o. z. tetrans olja, firaeža, tika in barv
Uubllaiic» Medvode. Lastnik Franjo MedK.
Podpirajte trgovce, ki oglašajo v našem listu!
- Vse vrste —
banaške in domače moke, otrobov, ovsa, koruze in pretrgane koruze (šrot) ter vse špecerijsko blago kupite najcenejše le pri tvrdki
Osvald Pengoo, Ljubljana
Karlovska c. 19, poleg dol. mostu
Trgovsko učenko
s primerno šolsko izobrazbo, ki ima res veselje do trgovine z mešanim blagom in do šivanja, sprejmem. — Učenka mora biti zdrava in krepka, ne nad 17 let stara. Ponudbe z lastnoročnim prepisom zadnjega šolskega spričevala na tvrd-ko Fran Rešek, Bel-' tinci (Prekmurje).
Gotove obleke in površne suknje!
Sprejmem
krojaškega vajenca.
Hrana in stanovanje v hiši. — Fr. Presetnik, Šmartno, p. Moste.
Da ustreženi mojim odjemalcem in jih obvarujem nepotrebnih potov in stroškov, sem upeljal nov način prodaje oblačilnega blaga. Vsak, kateri nima svojega krojača, ali ni z njim zadovoljen, lahko pri meni izbere blago - in dobi v 6 dneh zgo-tovljeno obleko po najnovejši modi, ali pa po svojem okusu. Cena gotovi obleki bo ceneja, kot povsod drugod, za to jamčim. Jamčim pa tudi za dobro izdelavo in dobro podlogo!
- - Vpeljal sem tudi vse vrste usnja - po znižani ceni. - -Pridite in prepričajte se pri
Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnje.
Ljubljana, Mestni trg 15
Dežniki e*.
t\ A |f% &j| osrednja gospodarska zadruga
LllullUrl v LJubljani, Kolodvorska 7
1 1	ima »talno v zalogi:
Umetna gnojila: Kalijevo sol, »uperfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i dr
V Trebnjem je zaloga pri Iv. A. Groseku. Seno In pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja.
Na malo! Na veliko!
Ustanovljeno 1839
nmniiiiiiiiinHiiiiniiiiiiii *Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu iKfijniiniiiiiftjiiiiiiiiiimi
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Jta&m poštne hranilnice Hov. U.t57 REGISTROV AN A ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brzojav: >KmeUki dom* TeUfm
■m«™ "v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%,	jtf STANJE VLOG £5,000.000 DINARJEV,
pri trimesečni odpovedi po 7%%, brez odbitka davka na rente	JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog
Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjen j a obrestovattja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pofji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12% m od S — le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12%.
e	r/	©
Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, pritličje, poleg stolne cerkve.
Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Michalek), Ljubljana.
.Urednik:
Milan