10. stev. Kovo mesto, 25, nuija 1911. XXVll. letnik. DOLENJSK E Izhajajo 10. in 25. Tsaccga meseca. Cena jim je b poštniEo vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 k. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem meatu. Slovenskemu ljudstvu! Une 13, junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbore svojo poslance za dolgo dobo Šestih let, 'J'a dan iniii govoriti in odločiti glasovnica v blagor ali škodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska Ljudska Stranka kliče na volišče Vse ^judsko-zavedne Slovence, da zgradijo trdno podlago za iispesno delovaqjo naSih bodočih poslancev v državnem zboru. To trdno podlago tvori edinost jioalancev, njihovo složno delo za blagor ljudstva. Prava, iskrena edinost je pa mogoča samo rncft možmi, ki so edini v načelih. >;ato sc je osnovala leta li)09 Vseslovenska Ljudska Stranka, med navdušenim odobravai^em vesoljnega slovenskega ljudstva. Dragi rojaki! Možje, katere Vam priporočamo, so vsi Ijrez izjeme zvesti pristaši Vseslovensko Ljudske Stranke; slovesno ao prisegli, da hočejo složni kakor en mož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zvestobi napram svojemu Sudstvu vestno in marljivo delovati ter tiioško In brezobzirno bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in [»rogramu Vseslovensko, Ljudske Stranko, Na vas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti trdno sklenemo svoje vrste ter sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ljudsko Stranke. Na,sa edinost ob volitvah bode rodila popolno, bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnilega iažiiiberalizma, tega nestrpnega sovražnika, klevetnika in izdajalca slovenskega tjudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prave ^udake svobode, zasnovane na zdravo, svežo nepremagljivo moč organiziranega ljudstva. Tedaj na krov vsi Slovenci, ki smo blago volje! Nikogar ne izključujemo, ki se nani hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče — ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armado, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva duše in volje krsčanskega slovenskega ljudstva! ťotem bodo naši poslanci v bodočem drženém zboru tvorili trdno skloiijcno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo discipliniran, nepremagljiv bataljon zvestih, požrtvovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvar! Tedaj, slovensko Ijndsvo, na tlelo in v boj za kandidate Vseslovenske Ljudske Stranke; Z Bogom za ljudstvo! — Kandidati „Vseslovenske Ljudske Stranke" so: Na Kranjskem; I. Mesto Ljubljana. Kandidat so določi pozneje. — 2. Ljub-janska okolica (sodni, okraj ljubljanski brez mestne občine ljubljanske). Dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljubljani. — 3, Sodni okniji Kadovljica, Kraigska gora, Tržič. Josi]) Pogačnik, posestnik, poštar in dež. poslanec v Podnartu. — 4, Sodna okraja Kranj^ in Skofjaloka. Franc Demšar, posestnik in deželni poslanec na Ceš-njici. — .5. Sodna okraja Kamnik in Brdo, Dr, Janez Krek, pro-lesor^ bogoslovja in dež, poslanec v Ljubljani, — 6. Sodni okraji Vrhnika, Logatec, Girknica. Josip Gostinčar, posestnik v Ljubljani, p 7. Sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, 1'Ož; Dr, Ignacij Žitnik, kanonik in deželni poslanec v Ljubljani, ^ 8, Sodni okraji Litija, Višiyagora, Radeče: Franc Povše, KOnierčni svetnik, posestnik in deželni poslanec v Ljubljani. — Sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje. Ivan Hladnik, župnik, deželni poslanec na Trebelnem. — 10. Sodni okraji Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, 1^'ttra in Osilnica. Franc Jaklič, nadučitelj in deželni poslanec v Dobrepoljah. — 11. Sodni okraji Novomesto, Metlika, Črnomelj. Evgen Jarc, c, kr. profesor in deželni ))oaIanec v Ljubljani. Na Goriškem: 1. Goriška okolica: Josip Fon, c, kr. sodni svetnik in dež, poslanec v Gorici. — Ajdovščina, Komen, Sežana. Dr. Hinko Stepančič, c, kr. sodni svetnik in dež. poslanec v Gorici. — 3. Tolmin, Cirkno, Kanal, Kobarid, Bovec; Dr, Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici, — 4, Mesto Gorica: Kandidat se določi pozneje. Na Štajerskem: V kmečkih okrajih: 1. Maribor levi breg, St. Lenart, Ljutomer, Gor, Radgona. Ivan Roškar, kmet v Malni. — 2. Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Koirjice: Franc Pišek, kmet v Orehovi vasi, — 3. Ptuj, Ormož, Mihael Brenčić, kmet v Spuhlji. — 4. Celje, Vransko: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec v Mariboru. — 5, Rogatec, Šmarje, Kozje. Dr. Franc Jan-kovič, deželni podglavar in zdravnik v Kozjem. — fi. Brežice, Sevnica, Laško: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec v Celju. — 7. Marenberg, Soštaqj, Slovenji Gradec, Gornjigrad. Dr, Kari Ver-stovšek, deželni poslanec v Mariboru. V mestnih okrajih: — 8. Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat Jurij Stern, ]»ose8t-nik v Mariboru, — íí. Orniož'Celje (mesta in trgi): Skupni slovenski kandidat Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Oelju, Na Koroškem: 1. Mesto Celovec: Alojzi Terček, knjigovez v Celovcu, — 2, Celovška okolica: Valentin Podgorc, monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu. — 3. Borovlje, Dobrla vae, Pliberk, Železna Kaplja: Franc Grafenauer, dež, poslanec in posestnik v Žmohoru, — 4, Velikovec, Svinec, Stari dvor: Jurij Kutar, župan in posestnik v St. Petru na Vašinjah ]>ri Velikovcn. — 6. Beljak: Matija Vošpernik, župan vazenberške občine. — Ljubljana, Maribor, Celovec, Gorica, dno 18, maja l&ll. — Centralni izvrševalni odbor „Vseslovenske Ljudske Stranke". Dr. Ivan Šusteršič, t. č. predsednik. Volivno gibanje. Dasi liberalci v novomeško-belokranjskem okraju šele stičcjo za kandidatom, — Belokrajijca ne době već, da bi jim zopet sedel na lim in baje sedaj ponujajo kandidaturo grajščaku (!) Ru-dežu, — se volivno gibanje v naših vrstah prav lepo razvija. Kandidat S. L. S. Evgcn Jarc prireja pridno shode. V nedeljo 7, t. m, sta bila lepo uspela shoda v Valti vasi in Brusnicah, o katerih smo že poročali, v nedeljo 14. t, m. pa shodi v Št, Petru, kjer je kandidat razjasnil volivcem prozorno liberalno gonjo glede železniškega v prašanja, v Dol, Straži in v Stopičah. Vsi shodi 80 bili izvratno obiskani in povsod so 80 izrekli volivci soglasno za kandidata S. L. S. V nedeljo, 21, t, m. se je začela volivna kampanja v Iteli Krajini^ in sicer so bili shodi; v Starem trgu po rani maši, na Vrhu dopoldne in na Vinici ))0p0ldne. V četrtek, 25. t. m,, bo shod po rani maši v >lirui peči, popoldne o pol-štirih [ta r Kršljinn. 1'ri Treh Carali pri .Meťliki bo dne 28, majnika, to je šesto nedeljo po veliki noči, cerkveni shod v spodnji cerkvi, — Sveto opravilo bo že ob 9, uri. Ob desetih jia bo pred občinsko hišo pod starodavnimi lipami političen shod S, L, S, Govorila bosta na tem shodu voditelj S, L, S, dr. Ivan Šusteršič in državnozborski kandidat g. i)rof, Ergen Jarc. Božja pot Tri fare je občebelokranjska, naj bo i shod občebelokranjaki. Zato pridite možje in mladeniči od vseh strani, zakaj naš vodite^ S. L. S. med vas pribiti. Podpirajte y^Slov. Stražo"! Gospodarstvo. Važna poletna dela v naših vinogradih. Našim vinogradnikom se je priporočalo že v zadnji igtevilki „Dolenjskih Novic", da podobirajo trte. To pod-obiranje se šteje v drugih vinorodnih deželah med najvažnejša vsakoletna dela. Važno je pa to delo pri nas posebno letos, da ue izeesamo preveč trt, ki so lansko leto trpele valed pomanjkanja listja^ katerega jim je pobrala deloma toča, deloma pa palež. Oâlabele so te trte, tudi če se jim to letos še ne pozna. To podobi-raiije nadaljujemo še sedaj, ko vežemo prvič mladje, kakor tudi pozneje, ko je odcvetela trta in se deloma morda ni oplodila. Odstranimo vse, kar ne rabimo za režnjo prihodnjega leta in kar seveda nima zaroda, oziroma grozdja. Pri tem pa ne smem pozabiti, da pustimo pri visokih trtah spodaj na starini mladiko, da tako trto sčasoma znižamo. Posebno je odstraniti nerodovitne mladike napnenca (apa-rona). Dopustno pa seveda zopet ni, da bi starejsim trtam pobrali vse mladike razun ene. Najmanj dve, do tri mladike morajo ostati trti, da z listjem teh mladik prebavlja potrebno hrano. Če je trta prekošata, so posamezni po-guanki slabotni, ravno tako pa slabi trto, če ji pustimo premalo mladja in vsled tega premalo listja. Kjer je trta prekošata, ne prideta zrak in solnce do zaroda in trta slabo odcvete, pozneje se pa razvija tudi grozdje slabo, predvsem pa slabo zori in rado gnije. Ne smemo pa morda misliti, da bi zaradi tega bilo bolje, da ne privežemo mladje pred cvetom. Ako v vinogradu prepozno režemo, obsenči mladje zemljo, katera se vsled tega le težko ogreje, kar seveda slabo upliva na trte. Viseče mladje zadržuje tudi vlago pri zemlji, katera pospesuje zopet razvoj peronospore. Vinogradniki, ki so lansko leto vinograde pozno rezali, so imeli največ škode po peronospori. Peronospora se pa tudi najraje razvija na košatih trtah, ker se take trte le težko popolnoma in pravilno poškropijo. Nase trte pa pridejo prekosate, tudi če smo jih spomladi pravilno podobrali in to vsled zalistnikov (zapirnic), ki jih poluo odganja vsaka mladika. Ne le, da delajo ti zalistniki pozneje grozdju senco, jih je prav težko obvarovati peronospore. Zaradi tega in pa ker zalistniki mladiko le slabé, jih je treba skrajsati pri privezovanju mladik nad prvim listom, V vinogradu, v katerem smo pravilno podobrali in skrajšali zalistnike, ne bode gnilo v jeseni grozdje tako, kakor smo to vajeni. Tudi ne bode treba obirati ob času zorenja trti potrebnega listja okrog grozdja. Vinogradniki, kateri režejo napnence tako, kakor je edino pravilno, namreč nad reznikom, morajo tudi mladike napnenca skrajšati in sicer pri tretjem ali četrtem listu nad zadnjim grozdom. Ako se to delo ne izvrši pravočasno, zaostanejo pognanki spodaj stoječega reznika in Če nima taka trta pri režnji na rez-nikih krepkih mladik, ni seveda temu krivo slabo in nepopolno delo vinogradnika, temveč mi strokovnjaki, ki priporočamo tako režnjo. Škodljivo pa je, te mladike že pri grozdu, ali pa pri prvem listu nad grozdom skrajšati, kakor se to vidi premnogokrat pri brezvestnem nabiranju zelenih cepiČev, Take prekratko skrajšane mladike rodijo le kislo in slabo razvito grozdje. H. Zduliek. Proti toči. Strahovita je škoda, ki jo prizadeva toča po polju in vinogradih. Par trenutkov in nadepoine setve in nasadi 80 uničeni. Letos se je zemlja komaj do dobrega ogrela, pa se že slišijo tožbe o toči. Pobila je v krškem okraju, potolkla v Uadovici. Padala je pa tudi že po drugih krajih in tudi v naši okolici se je oglasila, hvala Bogu brez znatne škode. Se niso zaceljene globoke rane, katere sta nam zadali lanska toča in peronospora, in že se je bati novih nezgod, novih uim. Nekaj let smo se motili s tem, da smo streljali proti toči. Mislili smo, da najdemo v streljanju nekoliko varstva proti tej vremenski nadlogi. Toda ti upi so bili kratki. Par let, in vse je bilo prepričano, da pomaga streljanje bolj dotičnim trgovinam, ki so prodajale železne možnarje in vse drugo kakor pa vinogradom, ki so bili izpostavljeni škodi po toči. Treba je bilo mnogo tisočakov za te naprave, da se je izkazala njih brezpomembnost. Danes nimamo proti toČi nobene pomoči. Pač si belijo razni možje svoje glave, kaj bi se dalo proti tej strašni uimi vspesnega storiti, toda ves ta napor nima do danes nobenega izdatnega vspeha ! V zadnjem času se skuša škodo po vinogradih zmanjšati na ta način, da se trte primerno vzgajajo, namreč na ta način, da se priveže mladje nad spodaj ležečimi napnenci, tako da varujejo spodaj ležeče napnence kakor kaka streha. Seveda tudi od te izgoje ni pričakovati posebne ali splošne koristi, ker se toča vsuje najraje po strani in ne prizanaša prav nič tako izpeljanim trtam. Slej ko prej imamo samo en pripomoček proti toči in to je zavarovanje. Zavarovanje vinogradov je edina pomoč proti tej nezgodi in zato je želeti, da se začnemo na to »tran organizirati. Ob splošnem zavarovanju bi bila zavarovalnina nizka, tako da bi jo lahko utrpeli naši vinogradniki. Skoda bi se v tem slučaju veliko lažje poravnala kakor dandanes, ko se lahko na prste seštejejo tisti naši posestniki, ki se dajo zavarovati. Zavarovalnina za vinograde je danes tako visoka, pogoji za odškodnino pa tako sestavljeni, da se posameznik ne more odločiti za zavarovanje svojib vinogradov. Ob primerni organizaciji bi se dalo pa marsikaj dobrega doseči v prilog naših vinogradov. Kmetijska šola na Grmu je imela od kraja zavarovane svoje vinograde proti toČi. Plačevala je po 9 in 10 odstotkov od zavarovane vsote. Okolu 10 odstotkov (pa tudi več) znaša namreč danes zavarovalnina spričo nezadostnih zavarovanj. Pozneje je začela pa ta denar, ki ga je imela plačati kot zavarovalnino, nalagati sama v hranilnico in tako je dobila za lansko škodo, ki jo je imela po svojib vinogradih vsled toče, lepo odškodnino iz hranilnice. Na vsak način je pa delati na to, da se vpeljuje splošno zavarovanje, naj si bo na ta ali na drug način, ker le tako je pričakovati, da se zavarovalnina zniža in s tem omogoči splošen pristop k zavarovalnici. Po polju zunaj naj se pa žita sploli zavarujejo že sedaj, ker je zavarovalnina primeroma nizka. Treba pa je, da se prav zavarujemo, da ne bomo pozneje razočarani, ko se ima plačati odškodnina. —r— Politični pregled. (■osar se dobro počuti, le katar in kašeíj tja noĚe puatiti, Zdravnik pravi, da ni nevarnosti. Di'žaviiozliorsko volitve zanimajo z(iaj vso avstrijsko javnost Volivno ííibanjc je zelo živahno. Velike stranke so že razglasile Hvojc kandidate. A živahno se jfibljejo tudi maBrjSe atranke, ki bi rade si>ravilo v zbornico čem vec svojih pristašev. To se razvidi iz okoliščine, da se poteguje za 516 poslanskih sedežev nad 1600 kandidatov. Veselo znuniotrie probujo koroških Slovencev je, da so postavili kandidate v vseh okrajih, koder bivajo Slovenci. Za kranJ.Hki (Ifl/elni zhor je 16. maja v Ljubljani izvoljen profesor Keisncr s 1685 glasovi, ker so zanj glasovali tudi mnogi Nemci. Kandidat S. L. S. dr. Grcgorifi je dobil 933 glasov, Nemec dr. Ksfger 455 glasov in socijaldemokrat Bartl 180 glasov. Na Ogi-skeiii je židov-ska kapitalistična klika povzročila umor poslanca Achinia, ki je bil voditetj kmečke stranke. — Cesar, bivajoč v Giidolo, je dal prcdsaiikcijo novi brambeni postavi, ki se bo predložila obema parlamentoma. Hrvatski poslanci na ogrskem državnem zboru so se izjavili Ka proračun in bolj mlačno povdarjali hrvatsko zahteve. — Naučni minister je v proračunski razpravi priznal, da poiiianjkujc ljudskih šol, ko 288,000 otrok ne more hoditi vanje, ker jih ni. Tega krivo pa je njih mažariziranje drugih narodnosti. Za tretje vseučilišče ogrsko se potegujejo večja mesta Požun, Debreczin, Szegedin itd. Med Nemčijo in Avstrijo je radi maročanskih homatij nastopila napetost. Nemčiji ne ugaja postoi>8njc Francozov v Maroki, čuti so nazaj potisnctio. Avstrija se drži argeziraške pogodbe. Nemški iirestoloiiaslediiik je odpotoval 17. maja na obisk ruskega carja. Itusija jo Črni Gori podarila toč sanitetnih priprav za ..Rdeči križ". Fosebcn parník je v Bar pripeljal tudi 150 konj i!» topništvo. Turki razglašajo, da so pri Guzinju v Albaniji premagali ustaše ter upajo kmalo udušiti ustajo. Sultan prfde v Skopíje. Tu ga obiščeta dne 2. junija črnogorski kralj in srbski prestolonaslednik Aleksander. Pruska zhoniitm je sprejela po.stavo o sežiganju mrličev, Srltski kralj je 11). maja odpotoval čez Dunaj v Pariz na obisk i)reiisednika francosko republike. Cnilno je, da je sokrivec pri umoru krajja Aleksandra general SoJbrovič reaktiviran ter postane generalni adjutant sedanjega kralja . , . Najnovejše. Dasi je kraU Peter že dospel v Pariz, vendar ne bo oficijelnega sprejema, ker se je meti tem v nedelo 21. maja pripetila grozna nesreča pri zrakoplovstvu. Blizo Pariza je namreč aviatik Train zavozil po nesreči v tribino, kjrjr so bile med gledalci uradne osebe, mej rçinii ministerski predsednik Monis a sinom, vojni minister Berteaux, nek aviatik Ďeutsch in več drugih. Letalni stroj je strašno ranil vojnega ministra, odrezal mu je popolnoma eno roko, ranil ga na glavi in po ostalem telesu. Minister je kmalo nato umri, ne da bi se zavedel. — Minister Monis ima dvakrat zlomljeno desno nogo, ranjen je pri očeh, obrezan je nos, zlomljena nosna kost, dobil jo tudi notranje poškodbe, menda jo zlomljenih nekaj reber. — Vojnega ministra pokoi)ljcjo na Vnebohod na državne stroške. Na Itavarskeiii v Augsburgu se je isti dan zgodila jednaka icareča. Aviatik Schwandt je zavozil v občinstvo. Stroj je neki ženi odtrgal glavo, bila je takoj mrtva. H ki-oiianju angleškega kralja pošlje papež posebno poslanstvo pod voilstvom dunajskega nuncija. Iz Portugalske prihaja skoro neverjetna vest, da so med '44 kandidati imenovali za poslance jih kar 129, ker niso imeli protikandidatov. No, framazoni pa znajo. V Marokn ustaja šc ni končana. Ustaši so baje že osvojili fitari del mesta Fez. Francozi napredujejo ter zavzemajo nove postojanke. V Mehiki je i)rišlo do miru med vladnimi četami in ustaši. 1 redsednik Diaz in podpredsednik odstopita še ta mesec. Zabavi in pouku. V Suhi Krajini. Spomin B pota. — Nft)iÍBAl Jog. Lavtlíar. ^ _ Od Konijiolj do Strug se razteza samotna pokrajina s seno-»ctimi in z redkimi hrastovimi gozdi. Zemlja je jiolna okroglih vdrtin, podobnih kotlom. Povsod je bilo tiho, le tuintam je za-žvrgolela kaka sinica ali taSica svojo zgodnjo spomladansko pesem. Vse se mi je zdelo, otožno, jmsto. Gotovo je vplivala na moje čuvstvovaige misel, da popotujem skozi Suho Krajino, nekaj pa tudi narava sama, ki je bila oh tem letnem času še čisto nerazvita ter se je komaj predramila iz zimskegi spanja. Polagoma se je začel odpirati širje zaokrožen svet, ki stojijo na qem raztreseno hiše. Vsa okolica se imenuje Struge, vas pa, kjer stoji farna cerkev, se zove „Pri cerkvi". Tukaj se mi ni videlo tako dolgočasno. Počasi bi se temu kraju morebiti Se privadil, ako bi bilo treba, 'J'akoj pri cerkvi se vspne cesta po klancu navzgor. Bele brezo samevajo v bregovih in kažejo s svojimi sključenimi vejami, da stoje že veliko let v teh suhih rebrih. Druge vlage itak ni, kakor samo dež in rosa. Studenci so zelo redki, tekoče vode pa iščeš zaman tod okoli. Ako bi ti nihče ne povedal, slutil bi lahko sam, da si v Suhi Krajini. Na vrhu klanca se je odprl pogled proti kočevskim goram. Njih najvišji vrh je Rog (IlOOm), ki se vidi tam doli nekje proti Toplicam. Ko sem se nagnil navzdol, začel se je nerodovitni svet umikati obdelanemu polju. Sodil sem, da moram kmalu jiriti k človeškim naselbinam. Se četrt nre, jm se je prikazala vas Zvirče, pripadajoča hinjski župniji. Vprašal sem, kje je pot v Hinje. V vaseh se cepi namreč toliko križjiotov, da dobiš težko pravi izhod. Pridružil se mi je postaren slok mož ter me motril z živahnim, skoro ostrim jio-gledora. Pokazal^ je na visok porobek, češ, tjc gori bo treba zastaviti korak. Šel je nekaj časa z mano, da me je privedel na kolovoz, ki sem se ga moral držati. Pot se je vlekla poleg pritlikovega drevja v hrib. Tolkel sem kamenje pod nogami in gledal ta izsušeni kraški svet, vendar pa me je razveselila tuintam kaka velikonočnica, cvetoča ])oleg grmovja. Počasi sem dospel v vasico Preval, ki stoji na j^recej visokem sedlu. Ime je dobila gotovo od tega, ker se svet tukaj „prevali" na drugo stran. Kmalu za Prevalom iznenadi popotnika hipni spremen krajinske slike. Kar naenkrat mu stojii pred oko skalovit grič, ki stoje na njem Hinje s farno cerkvijo. Ako bi vzel podobo iz svetopisemskih krajev, primerjal bi lego Hiq s sijonskim hribom. Seveda bi bila združena s to primero jtrecej bujna domišljija. Mesto: „Glejte, gremo gori v Jeruzalem" -rekel bi: „Glejte, gremo gori v Hinje". Toda šalo v stran. Izgled od zajmdne strani, od katere sem jaz prišel, dela Hinje skoro imjíozantne. Farna cerkev z zvonikom in zidane, z opeko krite hiše, so razvrščene na vrhu skalovitega hriba, da izgleda vse skup od spodnje strani kakor trdnjava. Trud, ki si ga imel a hojo, je poplačan z obširnim razgledom. Pred seboj imaš odprt velik kos Dolenjske. Ako se hočeš seznaniti s krajevnim reliefom, nudi se ti tukaj prav lejia prilika. V dolini pi omejen, na gori pa prost, enak jitici v zračnih višavah, S Hinj so je nadaljevala hoja po strmem klancu v dolino. Pripovedovali so mi, katerih potov naj se držim, da ne zaidem. Prijazen deček me je nekaj časa spremljal, toda ko sem videl, da pot s Hinj v Žužemberk ni tako kritična, s kakršno natančnostjo se mi je opisovala, odslovil sem fantiča ter kmalu prišel v vas, ki jej pravijo Lopata. Cerkev in hiše stojijo v bregu, treba se je bilo povspeti navzgor in z vrha zopet v drugo dolino navzdol. Enkrat gor, enkrat dol kakor na pastirski gugal-nici. In tako izgleda menda vsa dolenjska stran, sami griči in doline. Vznemiril sem s svojim obiskom .še vasi Veliko in Malo Lipje, Ljudje so namreč povsod radovedni, nekateri pa ejdoh no mirujejo poprej, dokler ne izvedo, kdo je tujec, odkod je prišel in kam gre. Treba torej z odgovorom na dan. Pot me je pripeljala do gostilne pri Tomažu, ki čepi precej visoko v hribu. Ljudje so delali po vinogradih in tožili, da jim bo vse vgonobila trtna uS, Zato jih eni nadomeščajo z amerikansko trto, eni pa jih spreminjajo v iqive. Na vrhu prehoda mi je splaval pogled še enkrat j)0 otožni Suhi Krajini. Videl sem ljudstvo, ki mu nedostaje tistega, kar je drugod samo ob sebi umevno, tistega, kar so slavili še stari Grki s prislovico: âpurrov fiijv rii rda»;. In vendar je to ljudstvo zadovoljno, saj se človek vsemu privadi. Videl sem mnogo majhnih hiš, ki prebiva v njih revščina, pa morebiti tudi sreča. Poljski pregovor jiravi: Kolikor ubožnejša je koča — toliko dražja. Vsaka hiša ima ob vnanjih stenah zasajeno vinsko trto, ki pleza ob kt>-ličih navzgor in daje senco. Posebno značilni so žlebovi, ki so v njih nabira dežnica s streh. Nastavljeni so na vseh straneh, da se kolikor mogoče dežja vjame vai^je in da se vsa tekočina združi v glavnem žlebu, ki odvaja kajmico v vodnjak. Šlo je že proti vcĚem, ko se je oaçnila pot v krsko dolino. Peljala jo skozi gozd, ki so se oglašali v iqom brglczî s svojim petjem, od daieć pa je odmevalo ukanje viničarjev, ki so se vračcvali proti domu. V gozdu je bilo že temotno in klanec je postajal precej strm. Brez opreznosti bi se bil lahko zavalil po tleh v tej gorski samoti. Cle bi bil sedaj v smleSkih gozdih ter imel pri sebi par sto kron denarja, pa da bi bil Diniež se živel, vpadal bi mi bi pogutii ; a tako mi ni hociilo nič hudega na misel. V ozki dolini, ki jo namaka Krka, sameva Žužemberk. Kjega značilno znamenje je mogočni grad, ki se prišteva odiiùnim zgodovinskim ostankom kranjske dežele. Posedovali ao ga gospodje žužemberški, za njimi grofi goriški in pozneje ao ga dobili v last Turjačani, ki ga imajo se dandanes. Tjdi dekanijska cerkev, stoječa na griču, je s svojima dvema zvonikoma kiač okolici. Trg ni nič posebnega. V njem vlada mirno življenje, kakršno je sploh v krajih, ki jih še m dosegla železnica. Truden sem se vlcgel k počitku, ker je bila današnja peâ-hoja precej dolga. Od Dobrei>oiia do Žužemberka je en dan dovo[j za apostolske noge in popotnik si že želi pokoja. Toda spanje je bilo nemirno. Nekateri namreč trdijo, da je dolgo, naporno in enakomerno delo vzrok nervoznosti. Menda res. Megie so se vlačile po dolini^in pršil je droben dež, ko sem se drugo jutro zgodaj odpravil iz Žužemberka. Ljudje so večinoma še spali, le prodajalci so že postavljali šotore in odpirali skrinjo ^ter izkladali blago. Velikonočni četrtek jc namreC sma ni dan v Žužemberku in tako priliko morajo trgovci vestno porab ti. Ko sem stopal ob šumeči Krki, je začel pihati ostrejši veter in si igrati s snežinkami. Sneženi metež je postajal vedno gostejši, da je bila vsa okolica kmalu pokrita z belo odejo. Ako sprejmeš take neprilike s peščico humorja, prenašaš jih mnogo lažje, zato poje Korošec: Da sem lih žavosten, Ijom iia ko pev, Ijojo lia inÍElili, dtt Bcm vesev. Samotna cesta me je pctjala v velikih ovinkih naprej, pod mano pa se je vila Krka v globoki strugi. Na onstranakem bregu se je pokazal zvonik šmihelske cerkve, ob levem bregu pa so se vrstili vinograd) in zidanice. Potem se jc obrnila cesta v smrekov gozd in ob iqegovem koncu se je pokazala vas Zagradoc. Pot je postajala vedno boý zanimiva, ker se je luža mešala s snegom. Treba je bilo odletavati z ene strani na drugo, da se je dobilo kaj kopnega. Spomladanski sprehod je dobil na ta način popolno zimsko podobo. S trudoip sem prigazil na Muljavo in od tu v 2atičino, kjer me jo sprejel vlak Otožna ai Suha Krajina. Ne vidim mojih spominih. n nesel proti domu. te več. Pozdravflena v Dopisi. Iz Aintiriisa, Po dolgi mučni bolezni jo v petek 12. maja umrl tu g. Karel Perko, bivši nadučitelj v Mirni peči. Une 14. so ga položili k večnemu počitku. Pogreba so je vdeležila velika množica s šolsko mladino. Učiteljstvo mu je zapelo ginljivo na-grobnico. K pogrebu je prihitel tndi c. kr, okrajni šolski nadzornik Turk iz Novega Mosta, ki se je v primernih besedah poslovil od stanovskega tovariša. X. p. v m. 1 I'odgi-ad. Ker dela pri novi cerkvi M. Pomagaj se niso skončana, se blagoslovljenje ne bo vršilo ta mesec, ampak šele tretjo nedeljo po Binkoštih, t. j, dne 25. junija. Radovica. Iz zasebnega Usta objavljamo: Naznanjam Vam grozno nesrečo. Dne 18. maja 1.1. ae je ob polu 1 uri popoludne usula nenadoma kot kokošja jajca debela toča, katera je poi ure neprestano klestila in tolkla. Vso je v zemíjo zabito; trta, katera je tako lepo kazala, je popolnoma zdrobljena, niti lista niti mladike ni ostalo na njej; težko, če se kedaj še ozelenijo. Kaj bomo jedli, to jo grozni krik ljudstva, ker Se od lanske slabe letine je veliko pomanjkanje. Vse je obupano, ljudje se jokajo, da bi so jih Kamen moral usmilit), če bi imel srce. Niti jednc bilko ni, da ne bi bila v zemljo zabita. Dostavek nredn.: Po drugih poročilih je neurje povzročilo silno škodo v vsej okolici metliški. Polje, ki je lepo kazalo, je toča vse stolkla. Ubogi ljudje. Županstva naj hitro naznanijo bedo deželski gosposki, da se odpo-more, kolikor mogoče. Uailovica. Dne 18. maja zadela je občino Radovico grozna nesreča. Okrog polu 1 ure popoJudne pridrvi se izza Gorjancev hudourje; niikrat se vsuje gosta kakor oreh debela toča, ki med gromom in treskanjeui klesti in bije skoro polu ure na vse strani, tako da smo mislili, da se je približal že pravi sodni dan. Škode je na tisoče. Drevje okleščeno, strni in deteljišča pomandrana, tako, da ponekod ni misliti na kako žetev. Trta pa, ki je že )rav močno odgnala, imela že nad polu metra vi.soke, s i»recej obi nim zarodom obloženo pogar\jke, pa jo za ietos do cela uničena. Ljudstvo je kar obupano. Ni čuda! Lani tako slaba letin«, letos taka nesreča. Če se tu hitro ne pomaga, se bo ljudstvo trnmoma selilo zopet v Ameriko. Zato tudi tom potom trkamo ter prosinm zlasti naše gg. poslance, da se pobrinejo za nas, da ljudstvu čim najprej mogoče v tej grozni bedi nakloni kako podporo, da se bo moglo z novim pogumom zopet poprijeti nadaljnega obdelovanja. • Siihor. Živimo tu ob žumberski meji. S svojimi sosedi pogosto občujemo; istotako oni z nami. To se ne kaže samo na gospodarskem polju, ampak tudi v cerkvenem obziru. Kdor kedaj pride v našo cerkev, zajiazi i sosednjih unijatov, o.sobito Se ob posebnih slavnostih. L. 1908 smo tn olihajali 60 letnico ustanovitve naše žn)>nije; poslavili smo ta spomin s sv, misijonom. Med navzočimi so bili tudi naši grški katoličani. Pobožnosti se je vdeležil tudi preč. g, dekan in župnik Junko Višo.ševič pri sv. Nedelji v Radatovičih, Ta cerkvena pobožnost mu je ugajala tako zeJo, da je že takrat sklenil sVojim župtianom oskrbeti sv, mi-sijon, Najlejiša prilika se mu je za to nudila letos, ko sc praznuje 300 letnico unije ali zjedinjenja Jstočno-kat. obreda s sveto rimsko-katoliško cerkvijo. In uprav Žumberk je v vseh borbah ostal vsigdar zvest uniji, to je v edinosti z rimskim papežem, kot namestnikom Kristovém na zemlji. Žumberk — morda uprav še posebno vsied dotike z verniki našega rimskega obreda — je ohranil vero in obred nespremenjeno, pravoslavno ali staroversko zadiranje ga ni zmotilo. Žumberk je bil takorekoč temelj za 1. 1777 osnovano Križevačko biskupijo, ki je jjosebno važna za sv. unijo po hrvatskih deželah. Po igenem načinu bi se dali polagoma vsaj v Avstriji pravoslavni pripeljati do združenja z rimsko cerkvijo. Memogrede omei\jamo, da bi mednarodni shod na Velehradu meseca julija našel v tem hvaležen predmet za zodinjoi^je vshodnje z zahodnjo cerkvijo. — To priložnost je j)orabil dekan Višoševič, da je o letošnjem „vazmu", ki jo bil jiri vstočnih kristijanih dne 23. malega travna, imel v Radatovičih sv, poslanstvo ali sv. misijo. Česar ni bilo v 300 letih — morda nikjer. Povabil je odlično misijonarje iz Zagreba čč. oo. Marko Stipkoviča i Stjepan Babunoviča; tema ae je pridružil dr. Janko aimrak, svečenik v grško-katoliškem semenišču v Zagrebu. Radatovci so radostno dočakali gg. misijonarje ter jih na čelu s svojim žujmikom kar najslovesnije sprejeli med zvonjenjem in pokanjem možnarjev kličoč: Dobro nam došli! Z „uskrsno" procesijo (vstajenje) so jo pričel radostipolni čas duhovnega vstajerga. Potem jo pojasnil 0. Stipkovič pomen in namen „misije", popoldne pa o. Babunovič namen in svrho človekovo po Božji naredbi. Običajno proi)Ovedi so se vršile celi teden in z vedno večjim vspehom. Iz sosednjih žumberSkih grških žaj» kakor tudi iz rimo-katoliških farâ je jiri-hajalo vedno več vernikov, ki so oblegali spovednice od ranega jutra do poznega večera. Sv. zakramente je prejelo nad 30f)0 ljudi — res nejmčakovano veliko. Ob sklepu 30. ajirila jo bija veličastna procesija z misijonskim križem, katerega je nosilo 8 krepkih dečakov, in spremljale z venci in narodnimi trakovi okin-čane djevojčice s svojim učiteljstvom — pa nobroj naroda. Pri poslovilnih besedah misijonarjevih jo bilo vse ginjeno do solz. — Iz /.upnikovega stana so l)ile oflfioslane udanostne brzojavke Sv, Očetu papežu, vladiki Križevačkemu in metrojmlitu Zagrebškemu, pod katerega spada i ta grška škofija, — Zadnji dan sta se vdeležila sv. misijona tudi žujmik Suhorski g, Pavlovčič in Metliški g, kapelan ter s tem osvedočila ono vzajemnost, ki ao razodeva tu ob naši meji med gr.škimi in rimskimi katoličani, — Način, po katerem pastirujo velevredni g. dekan svetonedeljski, se nam zdi naj])rimerniši, da se širi zmiraj bolj krščanska omika med nekdaj zanemarjenim narodom, kojega predniki so se hrabro bojevali za „krst častni i slobodu zlatnu". Iz Sent Jerneja. Tudi pri nas se zanimamo za železniško zvezo, katero želi baje vojno ministerstvo med centralo države, Dunajem^ in Trstom. Projektirala se je zveza od Aspanga čez Spodnje Štajersko in Dolorgsko v Trst. Ta železnica bo vodita čez Rogatec-Brežice, Kostanjevico-Sent Jernej, in odtod pa v Novo Mesto. Mi si kolodvor želimo prav pri Novem Mestu. Kjer je najbolj^ pametno, praktično in koristno, tam se naj kolodvor (»ostavi. Železnica pa naj se k]nalo gradi. Prepričani smo, da bodo novi državni poslanci vso storili, kar bo v njih moči, da se ta za naše kraje važna in potrebna jtroga čem prej doseže. Vemo pa tudi, da ae prav vsaki vasi in vsakomn interesentu itak ne bo moglo ustreči. Za zdaj mora biti vseh rodoljubov glavna skrb, da se transverîîalka spJoli zagotovi. Zato nam beloccrkovški shod ni kaj Ujçajal, ker smo kmalo zasledili stranske namene .... (Dostavck uredn.: O drugih v VaSem dopisu omenjenih zadevah pa za zdaj ne kaže obravnavati v javnosti; reklo bi se Ic žrja-vico podpihavati.) —<>— DomaČe in ptuje novice. Oselnu> vfisii. Šolski brat P. Anzelm Mauser, kočevski rojak iz Po^janice, nekdanji dijak tukajšnjo gimnazije, se je zadnji teden povodom obiska svojega rojstnega kraja mudil tudi pri nekaterih tukajšnjih znancih. G. Mauser je ravnate^ velikega zavoda šolskih bratov z (judsko, meščansko, trgovsko šolo in s preparandijo v 21. okraju na Dunaju. Vrli rojak si je pridobil mnogo zaslug za razvoj krščanskega šolstva na Dunaju. O^dlikovan je z redom: Pro Ecclesia et Pontîfice. — Vladimir pl. aukjje jo kot voditelj hudourniških zgradeb iz Hvara v Dalmaciji prideljen v Ljubljano, kamor se je žo preselil. — V Kadoćah je postal sodnik dr. Rudolf Schmidt. — V Trebnjem je imenovan okrožnim zdravnikom dr. J. Mayer, dozdaj v Cerkljah. — Sodnik Fran Počnik jc prestavljen iz Kostanjevice v Šmarje, na njegovo mesto pride Jakob Luznar. O 4(HHjiic-i msgr. Petcrlina v Šmihelu nam obljubljeni dopis ni dospel; torej ])rihodtijič. l'oštiie viîsti nu Dolenjskem. Za nadpoátarjo so imenovani poštarji: Ivan Nagu v Črnomlju za Rakek; Anton Jurkič v Mokronogu za Kormin. Za poštarje so imenovani poštni adjunkti: Fran Eiletz v Trstu za Mokronog; Jožef Otonièar v Opatiji za Črnomelj; za poštno oficijantinjo Antonija Paje V Volčah za Kočevje. Premeščeni so: A. Oeško z Grosuplja v Ajdovščino, Josip Verdir z Kakeka v Ribnico. PoStarica Marija Slepič je premeščena iz liazfirtega v Žužemberk; oficijantinja Antonija Pavšič P5 iz Kočevja v Šiško. Untirovljen jo poštar Josip pl. Poka v Žužemberku. Poštni oficijant Viktor Wagner v Ljubljani jc imenovan za poštarja v Grosupljem, INn-oke. Dr. Fran Vidovič, sodnik v Krškem, sc je poročil z gdč. Idojil. Ktinell iz Gradca. — Dr. Valentin Flerin, okr. sodnik v Črnomlju z gdč. Josipino Kožar, ^ IJinlsk« šolstvo nil Dolenjskem. Imenovani .so učitelji: Za Št. Jernej Fr. Jurešič, za učiteljico v Št. Lovrencu A. Nagode. Vpokojena: Marija, Marok-Sedej v Dolenji Nemški vasi (začasno). Prestavljeni so: Štefanija Tomšič v Vol. Trn, Ivana Pre-melč v Tomišel), Fr. Keržič v Dobrcpolje. Petrazrednica v Mokronogu se raz.širi na šest razredov. Enorazrednica se ustanovi v Bojancih. V mestih, kjer se nahajajo srednje šole, bo .sklep šolskega leta na ljudskih šolah hkrati s sklepom na srednjih šolah. Vojaško. Poroča so nam, da je c. in kr. major ^7. topni-čarskega polka Alfred Podboj, dolenjski rojak, prestavljen v Zagreb. Nciirju — toča. Kakor jo iz raznih časnikov posneti, potolkla je okolo Dunaja toča ^vinograde tako, da je letošqa vinska letina popolnoma uničena. Zal,da nam dohajajo ednaka poročila tudi iz Metliko in tainošr\jc okolice; istotako iz Krškega. V le-skovški župniji je uničenih skoro štiri pctinke vinogradov. Vni-<^cno je pa tudi po njivah vse, kar je lepo kazalo. Pomoč je nujno potrebna. Izdajatelj ..Jiitni'" Milan Plut v Ljubljani je „Učiteljski tiskarni" dolžan že a6.333'()9 kron, katera jih zdaj išče tožbenim potom, Čc bo Plutov list tako na]>redoval, ga utegne biti kmalu konec. Za ])orotiie razpnive, ki se bodo pričelo 29. t. m. jiri sodišču v liudolfovem, so izžrebani nastopni gg. porot-î^ilii^: Ivan Papež, posestnik v Zagrađen; Peter tjutej, posestnik IX Viiiio^; Ivan Pire, posestnik in trgovec v Sodražici; Davorin l^ukšinič, oskrbnik komende nemškega viteškega reda v Metliki; -Igrane Može, trgovec v Dvoru; Vincenc Bon, posestnik in trgovec "a Raki; Emil Gmainer, trgovce in posestnik v Radečah; Miko ^cemesec, gostilničar in posestnik v Rosalnicah; Iv, Jakîitsch, Kostilničiir v Moswaldu; Anton Rndež, veleposestnik (grajSčak) y Rilinici; Jim j Ilijglor, jiosestnik in občinski predstojnik v Ko-JrJ^vju; Ivan Štefanič, gostilničar in župan v Tančii gori; Anton v^ebular, posestnik in trgovec na Bregu; Mihael Juienič, posestnik ^ Biitoraju; Feliks Pohani, lesni trgovcc v Žužemberku; Matija Rogiua^ posestnik in oštir v Dragatušu; Krnst Hribar, posestnik trgovec v Jesenicah; Miha Strah, posestnik in usnjar na Mirni; rrance Verderbcr, trgovec v Kočevju; Anton Ambrožič, posestnik IZ Zrjavin; Miha Zupane, posestnik in oštir v 'J'oplicab; Ignacij Hregar, posestnik iz Mucave; Martin Jančar, posestnik v Le- skovcu; Anton Kužnik, posestnik in krčmar v Trebnjem; Franc Tschinkel, trgovec v Kočevju; Jožef Kos, posestnik in trgovec v Stranjah ; Martin Gorše, posestnik v Spodi^em Bregovem ; Jakob Franc, posestnik in stavbeni mojster v Metliki; Jure Šterk, posestnik in trgovec v Vinici; AJojzij Zaje, posestnik v Vel. Gabru; Ivan,Kramar, posestnik in usnjar v Zabrdju; Ivan Hrovat, posestnik v Št. Jerneju; Andrej Kurent, cestni mojster v pok, v Starem trgu; Franc Rumpreth, posestnik in trgovec v Krškem; Jože Nemani^ posestnik v Zelebeju; Ivan Matzelle, posestnik mlina in žaga v Novem tabru; kot glavni, — Franc Božič, posestnik in trgovec v Rudolfovcm ; Anton Selak, posestnik v Sev-nem; Anton Smrekar, posestnik v Praprečah; Ivan Jane, posestnik v Lešnici; Anton Turk, posestnik v Bršlinu; Anton Kos, posestnik v Ločni; Ivan Kastelic, posestnik in pekar v Rudolfo-vem; Anton Medved, posestnik na Ločni; Maka Bruner, posestnik v Rudolfovem ; kot namestniki. Gospodarske drobtine. — Viiiograodkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. Ubožni prosilci morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi, pri kateri se izvedo vsi pogoji. Prošnjo do 15, junija t. 1, ravnateljstvu kmet. družbe v Ljubljani, — Nazna- nilo. SkuSnge na tukajšnji podkovski šoli se bodo vrSile dne 28. in 30. junija t. I., in sicer 30, janija sku.snja iz podkovstva za kovače, fci niso obiskovali podkovake šole, 28. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo deiati to skušnjo, naj se og-lase pri pod--pisanem ravnate^stvu do 15. junija t. I. — flavnateljstvo podkovske šole v Ljubljani. — Domačo liranilnice (SparoTiki). Če naj se v ljudstvu vzbuja in razširja smisel za varčevanje in če naj to doseže svoj namen, tedaj je treba na vsak način varčevalen odvzeti možnost, to kar je na stran dejal, porabiti, kadar bi se mu zljubilo. Ob-težiti se mora štodilcu fizično in moralično možnost prostega razpolaganja shranjenega denarja. Med najpripravnejša sredstva v dosego tega namena se štejejo domače hranilnice. — Ideja domačih hranilnic je doma vZjedinjenih državah Severne Amerike, kjer se je pred leti pod imenom „Home Bank" izborno obnesla. Preneslo se je potem varčevanje z domačimi hranilnicami v Evropo najprej v Norveško, Švedsko in Dansko. V zadnjem času je prodrla ta misel tudi v južnoevropskih državah. V Avstriji je način varčevala z domačimi hranilnicami uvedla najprej češka hranilnica, a danes je domača hranilnica razširjena skoraj po vseh večjih denarnih zavodih. Lepe in lično domače hranilnice omislila si je tudi Posojilnica v Kandiji. — Bistvo tega varčevalca leži v tem. da izroči denarni zavod vlagatelju obenem z vložno knjižico (hranilno kigižico) tudi solidno izdelano in prav lično pušico (šparovček), ki pa je zaklenjena in katere ključ ostane pri denarnem zavodu shranjen. Pušice so tako napravljene, da je nemogoče spraviti iz njih denar, ki se ga je enkrat vanje vrglo, V to pušico spravlja vlagatelj svoje novce doma, kadar jih ima kaj odveč in kadar čuti potrebo varčevala. Mi mu treba tedaj nositi vsakega novčića sproti v posojilnico, ampak spravi ga začasno v pušico, Od časa do časa pa prinese hranilno pušico v posojilnico; tukaj se v njegovi navzočnosti pušica odpre in izprazni, potem se prešteje vloženi denar, ki se ga kot vlogo zapiše v hranilno knjižico. Od tega časa naprej teko vlagatelju obresti. Posebno opozarjamo na to, da se pusice posojujejo vlagateljem brez vsako odškodnine. Ne more se dovolj visoko ceniti vrednost varčevanja z domačimi hranilnicami tako v zasebnem kot narodno-gospodarskem oziru, zato priporočamo vsem mladim in starim, da se zanimajo za to napravo. Vsa tozadevna pojaaniia daje drage voije Posojilnica v Kandiji. (Dostavek uredn,; Poroča se nam, da ima pušice tudi ^.mestna hranilnica".) — Ziislažeii mož za vinogradarstvo. Dne 12. t. m. umrl je v Badnu pri Dunaju vladni svetnik g. Herman Goethe v 74. letu svoje starosti. Ta mož je bil tisti, kateremu gre pred vsem hvala, da se je po nastopu trtne uši v Avstriji uvedlo sajenje ameri.ških trt ter cepljenje istih s cepiči naših domačih trt. On je bil tudi izumite^ zelenega cepljena, kateremu se imamo posebno zahvaliti, da se pri nas' zopet vino prideluje. Čast toraj spominu veiezaslužnega moža. •»-■n- ■* Raznoterosti. * Dr. Ed. Yolěié v Novem mestn (Kranjsko) je za društvo „Pravnik" v Ljubtjani uredil naslednje pravne knjige, ki se dobivajo pri n^em in pri knjigotržcih, a) knjige slovenske: 1. Ci-vilnopravdni zakoni, z dopolnilom do 1. 1911, novo odvetniško tarifo ter obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom krog 1000 strani, vez. K 8. — 2. Dopolnilo civilnopravdnim zakonom, za I. 1906-1911 K 1'20. — 3. Odvetniška tarifa, od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, določila O rabi slovenskega in hrvatskega jezika pred sodišči, sodno pristojbine, broš. K 1'80. — 4. Nova odvetniška tarifa od 3. jun. 1909 z alfabetnim stvarnim kazalom K —'80. — .5. Nova odvetniška tarifa v obliki plakata za na steno K —'80. — 6. Zakoni o javnih knjigah, I. in II. del vez. K 6. — 7. Zakoni o javnih knjigah, L del vez, K 3*20. — 8. Zakoni o javnih kigigah, II. del voz. K 3-20. — 9. Tabela o zem^.-knjižni kolkovnini K —.60. 10. Zakoni o nespornem sodstvu (VL zvezek „Pravnikove" zbirke), preko 40 pol, vez. K 7. Ta zvezek obsega tudi vse kar jc v knjižicah zdolaj pod št. 16, 17 in 18 pri )oročenih in pa „Predpise o županstvu izročenih pravnih opravi ih", — 11, Zakon o dovoljevanja poti za silo, s pojasnili K —'40. — 12, Pristojbinske olajšave ob konverziji hip. terjatev, K —'80, — 13. Predpisi o raz-detbi in ureditvi ter o zložbi zemljišč, K 2. — 14. Predpisi o obrambi poljščine, K —■80, — 15. Kazenska določila iz teh predpisov, K —'20, — 16. Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih, K — SO. — 17. Pristojbine o zapuščinah, K—'80. — 18. Sodni depoziti, K 1*60. — Druge knjige so že razprodane. Loterijske številke. GRADEC, 13. maja 5 87 63 65 71 TRST, 20. maja 87 64 5 Ô4 16 Listnica uredništva: R. kr. vin. nadîsoratvu: Za to 6t. prcjiozno doilo, Dražbeni oklic. ^ ^ '-7" Pri H]jodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. 8 bo ilrailia zemljiS« in siccr; I. Dne 30. maja 1911 ob 10. uri dopoldne vlož, hív. 139 in e4!( k. o. MirnaiícĚ, obstqjcĚih ix hiSc íLv. 3 v (Vioni'Hli z Rospodarskiini poslopji, nad-neça vrta, 10 njiv, 3 pašnikov in 8 parcel h pritiklino vred, ki soatoji iz 1 pluga, 1 brane, 1 voza, vil in iiiotik. II. Dne 7. junija 1911 ob 10. uri dopoldne vloi. Stv, 537 k. o. Vel. PodljnljBn, obBtojflčeK» iz njive jiarc. itv, fi35/3 v fior, Mraievem. III. Istega dne ob 11. uH dopoldne pn vlož. ètv, 167 in Ul)6 k, o. i'orovc, obBtojcĚih tz biíe ítv. la v Dolžii / gospodarski m i poslopji, sadnega vrta, 4 njiv in H paaoikov. SodDO doloCona vrednost snaia: ad I, ncpremifininatti Il,5fi9 K, pritik-liaaiii pa 31 K; ad H. 212 K 40 b; in ad III, 6UH K 78 h. Najmanjši ponndok, pod katerim se no prodajo, pa; ad I. 7753 K; ad n. 212 K 40 b; ad III. 40fi7 K 85 h. Drailieno (»ogojo in listine, tiiioie se nepremiSoin, smejo tisti, ki želo kupiti, pregledati pri tej sodniji mod opravilnimi urami v izbi 5tv, 6. C. kr. okrajno sodišče RudoHovo, oddelek II,, dne 1. maja 1911, 108 V graščini Srebriiiče (Silberau) pri liudolfovein jo na prodaj no.o „ „ „ 1 „ . . . „ tako da se dobi primerno ccncje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Kavno tako imam tudi vedno v zalogi „Mastin" kot priznano najbo^i za pra-áičjorejo. — I zavoj 50 v, 5 zavojev naenkrat 2 kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, l'Opi'i^j A. Piiiiser, Novciniesto — velika zaloga železiiine in špecenje. l>8-3 2 Kupite če imate: Kašalj lirii)avost, kalai- in zasliženje, oslovski in (lufiljlvi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče: Koiserjeve prsne haromele s Jremi smrehami". ňííOO notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj in +(i vinarjev. Ovojček (iO vinarjev. í>ob] se v lekarnah: Itorgnuinn Josip, Novo mesto; Andrijatiič ■ '—— Novo mesto. - 1-I8-10 ^ Najbolje urejena % Vec delavcev in delavk se išče v trajno delo. Plača po dogovoru. Emil Černe, veleposestnik — Tomaj blizn Trsta. ioa-3-a IščB SB organist in cerhveníh z letno i>laĚo (iOO krou in prowtim stanovanj(^m. ]Sař>iop takoj ali pa saj v kratkem èasu. Župni urad Čatež ob Savi. Alojzij Rudolf, župnik. 101-2-2 KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela jirevlaka (giaíura) z(i iitniralDC mize HO vin, Keil-ova pasta za Ěevljo po 30 vin. Keil ov lak ZA alatccje okvirjev 40 vin. Novo mesto: J, Picek. Črnomelj: Anton Zurc, Idrija: Val. Ijaiiajne. Kamnih: Ed. J^ajek Kočevje: Kranz I^oy, Kranj: Franc Dolenc. Kcil-ovo loSi'Ho za jiiido ftO vin. Keil-ov liUt za kloLuke v laa-liónih barvah, ima vedno v zalogi tvrdka Ljubljana: I^cekovic & Meden Postojna: Anton DHrich. J Škotja Loka: M ^igoti. Zagorja: Rih. K. MilteiiiC. Radovljica: Oto Homann. Vsakovrstne «3-3-3 slamnihB in noročnihB (cBhapjB) priporočil Fr- Cerap, tovarna slamnikov, Stob, pošta Domžale, Gorenjsko. Ceno nizke, postrežlni tořna, cenik na zahtevo ]toitnine prosto. Za dobro blaiïo so J^iniči. Svoji k svojim! ■ ■■ ■ H^B I mm ■ m^mm Zastopstvo za novomeški ohraj prevzel sem zastpešno Opeko ^ od tovarne zarezanih strešnikov, strešnik-zakrivać s poševno obrezo in priveznim nastavkom „Sistem Marzola" prve vrste od tovarne knjigoveznica I F.F.Vidic&Komp.,Ljubljana ■ - na Doleni^lcem ■ - K Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna na Dolenjskem za t-crkvone, občinske in šolske nrado t(M' /ii i/obniž. in bralnii di-nštva, šolske knjižniee itd., ki 0() kron na prodaj. Poizvedeti in pismene predloge na „Dolertjske Novice" pod naslovom „Anton Sniola^. 36-3-2 Učenca 107-3-] iz poštene hiše, ki bi imel vesele za trgovino z mešanim blagom, takoj spi-ejnie F. Vinkšel, trgovina v Gradacu-{BcJokrajina). Glasovir loe-o-i POSESTVO 3 Ivan Huntara, dekoratnik : Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolico v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Ilavnotam se ))nMÍii po «eni (»tonian. Za naročilo zadostuje dopisnica. i5-23-ii Mesarskega vajenca 99-3-2 sprejme v pouk lakoj Alojzij Mežnaršič — Novo mesto. Kaihreiner Kneippova iladna kava dobro ohranjen, je nai)rodaj po nizki ceni. — Vprašati v Oblakovi hiši v Novem mestu — Glavni trg 87. služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milione ljudem. Edina prava družinska kava I Po ceni in zdrava. obstoječe s hiše v dobrem stanu, sadnega vrta, pOda, lepih njiv, senožeti, dveh delov gozda za les in nastilje, se takoj pi-oslo-volju« proda. Na posestvu se redi lahko štiri glave živine. — Več pove Janez Hoferle v Poljanah pri Toplicah, št. 17. Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anion Žiogar, Titik J. Krajec nasi.