j ▼«£ j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Vejja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inoxexastvo celo leto	$7.00

GLAS NARODA
List slovenskih idelavcev y Ameriki.'
The largest Slovenian Daily in the United States.
lined every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 14. — ŠTEV. 14.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW, YORK, THURSDAY, JANUARY 17, 1924. — ČETRTEK, 17. JANUARJA, 1924.
VOLUME XXXH. — LETNIK YttTT
VIHAR ODTRGAL BALON SHENANDOAH
V usodepolnem trenutku se je nahajalo v največjem vodilnem balonu devet častnikov in dvaindvajset mož posadke. — Na krovu je bil tudi nemški kapitan Heinen. — Nad Newarkom je tako nizko letel, da je bilo slišati ropotanje strojey.
ZRAKOPLOVI ZA MEHIŠKO VLADO.
Velikanski vihar, ki je divjal včeraj popoldne in zve-<Vr j><> vzhodni obali, je odtrgal na letalnem polju pri Lake-Jiurst. X. J., največji vodljivi balon na svetu, "Shenandoah" ter ga odgnal proti severovzhodu.
Xa krovu je bilo dvaindvajset mož in devet častnikov, iihmI njimi tudi nemški kaprtan Heinen, ki je nadzoroval gradnjo tega zračnega velikana.
Ob devetih zvečer je sprejela radio-postaja na Mitchell Field sporočilo, v katerem je naznanil poveljnik, da bo balon najbrže vzdržal silen vihar ter prosi, naj mil dajo informacije o vremenu.
Ko se je bližal vihar, so hoteli balon, ki se je z enim koncem dotikal velikega železnga stolpa, spraviti v hangar, toda bilo je že prepozno.
Vodilni balon je tako močno zgrajen, da lahko kljubuje vetru, ki piha z mfglico 110 milj na uro.
Pozno zvečer je izjavil pod-admiral Wm. A. Moffet, da ni v skrbeh zastran usode "Slienandoaha".
Poveljnik letalnega polja v Mineoli, major Win X. Hensleyn, je rekel, da je njegova usoda odvisno od tega, če bodo motorji delovali in če je na krovu zadostna zaloga gazolina.
Pozneje je dospelo naslednjo radijsko sporočilo: — 44Vse je dobro. Hvala. Pearce." Ob poldesetili je letel balon nad Newarkom in sicer tako nizko, da je bilo mogoče razločno slišati ropotanje strojev.
Deset minut pred polnočjo je sporočil poveljnik. "Sedaj krožimo nad okolico New York a."
Malo pozneje je izjavil poveljnik letalnega polja v Lakelmrstu, da sta balon in moštvo na varnem ter da bo ob jutranji zori balon že v Lakeliurstu.
AMERIKA BO POSLALA jGLASOVANJE GLEDE DE LA HUERTI SVARILO POVRATKA KRALJA
Amerika ne more dovoliti preki- Grška bo glasovala glede povrat-
njenja trgovine vsled blokiranja Tampica. — Bojne ladje v, Vera Cmzu.
ka kralja. — Venizelos ne odobrava izgona kralja Jnrija in njegove žene.
Washington, D. C., 16. jan. —: Washingtonska vlada je odredi-
Atene, fir&ka. IG- januarja. —. Miarstrski pre<J.NL-*Lnjk (Veiiize-
la vse potrebno, tla napravi konec los je rekel v svojem pogovoru z
v in •'•savan j u v gibanja amerUkir ladij \ bližini Tampica vsled bio-kade, katero je uveljavila rev«»-JiK*fj(;narna skupina de la Hue**te in <la nanovo otvori kabel ttr brezžično brzojavno zvezo z, Mehiko. na korist trgovskih in -Iru-gih interesov Združenih držav.
Do la Huerta, kot posamezni, bo informiran od državnega de-partmenta, da ne morejo (Združene države dovoliti prekinjenja le-gitimne, nepolitične ( trgrovtnt. ameriškiib državljanov.
Tudi vlada Ozregona je bila že ob veže en a v tem smislu in opozorilo se jo je na zadrege Amen-kancev vsled prekinjenja kabelske službe med Združenimi državami in Vera Cruzom. Mornariški department pa je poslal med tem dve stari križarki proti Vera Cruzu, da ustanove takoj splošno brezžično brzojavno zvezo z onrm pristaniščem.
Mexico City, Mehika, 16. jan. Prva bitka v splošni federalni ofenzivi proti revolucij on arjem de la Huerte na veracniški fronti se je završila včeraj, ko je porazil Francisco Urbajelo, drugi federalni poveljnik, nstaše pri Tepeaca, dvajset mflj južno-iztoč-no od Puefcle, — soglasno z ne km poročilom vojnega departments, ki je bilo objavljeno včeraj zve čet1. Po precejšnih izgubah so u-staši pobegnili.
Zvezna armada, napredujoča proti Vera Cruzu, je tudi pera žila poskus revolucijonarjev pod generalom Sanehezom, da jo obkolijo. Ust ask e čete so bile prisiljena umakniti se.
Zvezna armad« je včeraj za sedla Tehtueean m notsii so asbe-žalij ko je evezaa «3» t m«-
Slika nam predstavlja nekaj aeroplanov, kater bo poslala vlada di. Izdelani so bili v tovarnah na Wilbui* Wright Field. Da
FRANK SAGE UMRL V ELEKTRIČNEM STCLU
MorCiec dveh polic'stov v Jersey City, Frank Sage, je plačal v električnem stolu za svoj zločin.
USTRELIL JE ŽENSKO KATERO JE LJUBIL
inozemskimi časnikarskimi poročevalci, da ne namerava poklicati nazaj kralja Jurija pred splošnim ljudskim glasovanjem, ki bo določilo bodočo vladno obliko na Grškem.
—	Jaz sem odločno proti izgo* nu kralja, kajti to dejanje smatram za udarec v lice grškega naroda, — je rekel. — Jaz irsem diktator in tudi ne revolucijonar. -Taz skušam ie posredovati.
—	Odločil sem se za splošno ljudsko glasovanje kot najboljšo metodo, da se nudi narodu priliko odločiti se za monarhijo ali republiko. Ljudsko glasovanje st* bo vršilo pod mojim osebnim nadzorstvom, kajti niksdo drugi bi ne mogel izvesti splošnega ljudskega glasovanja danes, vspri čo obstoječih razmer. Prepričan sem, da je to edina stvar, katero je mogoče storiti v sedanjih okoliščinah.
Eden pogojev, na temelju katerih se je vrnil na Grško, — je rekel Venizelos, — je bil razpust lige častnikov, ki je povzročil pregnanstvo kralja.
—	Preložil bom ljudsko glasovanje na poznejši čas, po preteku dveh ali treh mescev, — je na daljeval. — Namen tega je ugotoviti, da je liga častnikov v resnici razpuščena in da so se čjani te lige vrnili na svoja določena mesta. Čas do glasovanja >bo o-mogočil narodu spoznati, da ne obstaja nobena nevarnost nasilja in da bo vsakdo lahko glasoval kot bo hotel.
Vlenizelos želi, da br (bila po ljudskem glasovanju narodna skupščina razpuščena in da hi se vršile nove volitve, katrih hi se lahgo vdeležila tudi rojalistična opozicija, ki ni zastopana v sedanji vladi
Trenton, X. J., 16. januarja. — Popolnoma skesan ter udan v svojo usodo, a brez vsakega zu~ nanjega strahu je sedel v torek ponoči Frank Sage na električni stol, da zadosti posvetni pravici i radi umora dveh policistov v Jersey Citv," ki sta ga skušala aretirati tekom preteklega poletja, potem ko je pobegnil iz jetni&ni-ce. Na posebno prošnjo mu jo bilo dovoljeno iti do električnega stola popolnoma sam, brez običajne straže in brez omahovanja je prišel do stola, pokleknil z obrazom, obrnjenim proti poroti ter pričel moliti za odpuščanji svojih grehov.
Malo predno je šel v smrt. je sprejel Sage obisk svoje dvanajstletne hčrke in ko se je poslavljal od nje je pokazal prvikrat izza aretacije globoko ginjeuje.
Julija mesca leta 1922 je ušel iz jetnišnice ter se uspešno skrival. dokler ga niso zasledili te-}kom preteklega poletja v Jersey City, v družbi neke deklice, po imenu Mae Mueller. Ko ga je nato iskal cel oddelek policije v hiši. kjer je stanovala deklina, je ustrelil seržanta Blacka t-er policista "Wear-ja ter ranil dva nadaljna policista, predno se je udal. Sage je trdil do zadnjega trenutka, da se ne more spomniti tega dogodka.
Pognal je tri kroglje v prsi Mrs. Bessler. — Izjavil je, da jo je ljubil ter da je zahteval od nje denarne pomoči.
SRBSKA MILICA Z ZLOČESTIMI OČMI
Princesinja
ki je baje zakrivila smrt petih ljudi, ,je izginila z Dunaja.
Dunaj, Avstrija, 15. januarja. Ko sta se Mr. in Mrs. Armand Pryicesinja Milica, o kateri se gla-Bessler v torek zvečer vračala do- si. "da ima zloče-te oči in da je ni o v iz nekega gledišča, se je po- zastrupila pet ljudi, ;e izginila, javil pri lršnih vratih št. 1. naj Bila je pred kratkim izpjušče-zapadni 69. cesti, kjer stanujeta.■na potem ko je b'la obsojena na naenkrat neki mo"*ki iz sence nt-j dva meseca ječe radi štrih zad-kcjra tam stoječega avtomobila njih umorov, katere je baje izvr-ter oddal v desna prsa ženske* tri; šila- Sedaj jo iščejo, ne le polici-strele. ne da bi pri tem izgovn- ] ja. temveč tudi njen ljubimec, ril kako besedico. Ko je žena o-i dunajski knjigar Stnmpfnagel, mahnila na tla, je pobegnil, a gn kojega ženo in tri otroke je baje je zasledoval mož, ki je stopil na j zastrupila Milica, stopnjico nekega taksija. Ko je i Milica, koje polnrv ime je prin-begunee videl, da ne more uiti.1 cesinja Milica Vitkbranovie. je si je pognal v telo krogljo. rav- potomka nekdanje srbske vladar-no nad srcem. Njega in ženo so ! ske družine in velik del srbskega odvedli v neko bolnico in zdrav- naroda jo še vedno imenuje kra-stveno stanje obeh je skrajno o- Ijico.
Pasno-	j Milica je visoka, očarljiva želi-
va bolnici je izjavil napadalec ska? majeptetične«ra obnašanja in da je G eorge Glorney, star njena glavna privlačna sila je let in da stanuje v nekem preno- par s katerimi je ob neki pn-čišču na Park Row. V registru liki hipnotizirana celo sodnijsko onega prenočišča pa niso našli no- f dvorano, ko je bila obtožena u-benega gosta s takim imenom. mora 0b tej- priiiki je spravila Rekel je. da je bil pred štirimi Jia no?e poiovieo Dunaja. Na l>u leti zaposlen v nekem hotelu \ naju danes na stotine mož, ki Blackpoint, Conn., katerega je so pripravljeni risk i rat i svoje vodila mati sedanje Mrs. Bessler. jenje (la se poro£e žnjo.
BALDWIN BO SK0R0G0T0V0 POBAZEN
Nasprotniki angleškega ministrskega predsednika so se združili, vsledčesar se je njegovo stališče jako omajalo. — MacDonald obvladuje poslansko zbornico. — Kraljev govor ni vseboval nobenih obljub glede izboljšanja žalostnega delavskega položaja.
London, Anglija, 16. januarja. — Nikdo, ki se količkaj ranima za politični položaj, ne trdi, da bi bilo mogoče iz včeraj snega postopanja parlamenta sklepati, da bi se dalo na ta ali oni način preprečiti poraz Baldwina. Sprejem delavske resolucije glede nezaupanja v sedanjo vlado, katero bo predložil delavski voditelj MacDonald, se smatra za zagotovljeno stvar.
Tiuli če bi se vladi posrečilo spraviti skupaj toliko podpore, da bi preživela glasovanje glede resolucije delavske stpnke, bi se morala vendar boriti s sovražnim amend-mentom liberalcev, ki pravi, 44da so ministri sami izjavili, da se ne morejo pečati s problemom nezaposlenosti brez protekcijske politike. Ta politika pa je bila definitivno zavržena od volilcev ter se je tudi izjalovila pri vodstvu tako domačih kot inozemskih zadev in vsled tega ji ni mogoče še nadalje po ver jati odgovornosti vlade."
Ker ima amendment ofieijelne opozicije prednost, je malo vrjetno, da bi prišel amendment liberalcev sploh • kdaj pred zbornico.	•
Milica Vuktrankovic L	^javi *k?tskil1 delavcev se glasi, da ne nudi govor
i zakrivila smrt petti 1kpalja uPanJa' da bi se izboljšal življenski položaj milijonov delavskega naroda, ki živi sedaj na robu stradanja. Tudi ta izjava, ne bo prišla na vrsto, kajti vlada bo najbrž že mrtva, predno bodo imeli očetje te izjave priliko predložiti jo parlamentu.
Postopanje poslanske zbornice tekom veerajšne seje je obstajalo v glavnem iz dolge obrazložitve ciljev delavske stranke, o katerih je razpravljal McDonald.
Prav posebno značilna je bila njegova prošnja, "naj
vlmfienih držav Obregonovi
tun. Ohio.
vla-
.4
UMRLJIVOST V ANGLIJI MANJŠA.
JE
London, Anglija, 14. januarja. Marsikaj se lahko reče glede angleškega podnebja, vendar pa je resnica, da je bila umrljivost v Angliji tekom preteklega leta najmanjša odkar obstajajo statistike v tem oziru.
Pred dvanajstimi leti je umrlo po 130 dojenčkov izmed tisočih v vsakem letu, a v prejšnjem letu se je skrčilo število tozadevnih smrtnih slučajev na 83. Soglasno z izjavo zdravstvenega komisarja so predmestja Londona naj-zdravejši kraji Anglije, Walesa in Škotske.
znanje Grške od strani Anglije v nobenem stiku z dinastičnim vprašanjem. Zanikal pa je poročilo, da namerava potovati po Balkanu predno ee bo vršilo splošno ljudsko glasovanje.
Venizelos je tudi brzojavil Izmid pasi, turškemu ministrskemu predsedniku ter mu sporočil, da bo vedojo z veseljem sodeloval pri izveden ju lausannske mirovne pogodbe, koje namen je uveljaviti prijateljske odnosa j med! labeana idežefcma ter delo-
vati za stvar miru. Odgovor pase Venizelos je rekel, da m pri- se je glasti v istem smislu.
da se je zaljubil v slednjo, da p* ni vračala ona njegove ljubezni.
V zadnjem času je bil brez dela in ko je izvedei, da je njegova v Los Angeles živeča mati težko zbolela in da je potrebna opera cija, da se reši njeno življenje, je pred dvema tednoma obiskal Mrs. Bessler ter jo prosil finančne pomoči.
Mrs. Bessler pa je odločno zavrnila njegovo prošnjo ter rekls pri tem:
— Takemu bumu kot ste vi. b; ne dala nobenega nikla, tudi če zi ležal brez pomoči na cesti.
To ga je zelo pogrelo, a v torek zvečer jo je zopet obiskal v nje nem stanovonju ter jo prosil za pomoč. Zopet ga je zavrnila in nato je sklenil osvetkti se. Ko je šla nato s svojim možem v gledišče, se je postavil pred hišna vrata in ko se je vrnila domov, je pričel streljati nanjo.
Policija pa mora rešiti v zvezi s tem streljanjem še uganko, kajti revolver, katerega je našli pri napadalcu, je vseboval le dve prazni patroni, dočim so bili \ celem oddani štirje streli. Domneva se, da je imel Glorney pri sebi še nadaljni revolver, katerega je na begu vrgel pice- V bolnici ga strogo stražnjo, ker je obtožen morilnega napada.
ftOJAKE, HABO0AJTK KW W0 'GLAS HABODA'. NAJVEČ J7 ■LOVEJUMU PBCVWIK *
; ^ŠLiL&raSS&Š


Pred štirimi leti, uničena od vojne, je stopila Milica v službo dunajskega kardinala nadškofa, kot gospodinja. Nekaj časa po zneje je k ardinal naenkrat moč-do zbolel, dočim je nadaljna kai-dinalova služkinja umrla. Avtop-aja je pokazala zastrupljen je, ir. Milica je bila obtožena umora, a oproščena.
Pozneje je dobila službo guvernante pri knjigotržeu Stumpf-nagelu. Ta trgovec se je na mi. stu zaljubil v zagonetne oči guvernante ter postal njen ljubimec. Kmalu nato so umrli njegova žena in trije otroci. Zaslepljen od ljubezni in strasti ni hotel Stumpfnagel dvigniti prot njej obtožbe, a sosedje so zahtevali sodnijsko preiskavo. Ko st izkopali trupla, so našli sledove strupa.
Milica je bila zopet stavljena pred sodišče; obtožena umora. Ta proces je spravil na noge celc Avstrijo. Sodnijsko dvorano so polnili vsaki dan moški- ki so občudovali očarljive, a zLočeste oč: Milice.
Čeprav je bilo nebroj dokazov za krivdo Milice, jo je po treh dneh razmišljanja porota spoznala krivo le neprostovoljnega uboja in obsojena je bila na dva meseca zapora, a takoj izpuščena Lz ječe, ker so ji vštčli preiskovalni zapor.
V veliko presenečenje njenih občudovalcev in Stumpfnagela samega pa je Milica nexnanokam Izginila.
___.. .. . _____.... - . . ______■
_	bližje stanji____
dev kot je obstajalo leta 1912 kot pa spoznava ali lioce spoznati večina ljudi Velikanske svote denarja se je zopet izdalo, da se pripravi nova uničevanja, in narodi, ki so bili nekoč zavezniki, zrejo sedaj drug na drugega z napol prikritim sovraštvom."
"Anglija." je izjavil delavski voditelj, "bi morala govoriti povsem priprosto glede sedanjega obžalovanja vrednega položaja po Evropi ter bi se morala pripraviti, da prevzame svoj delež pri inavguriranju politike ter ustanovlje-nju stroja, ki bi končal sedanjo zapuščenost naroda." MacDonald pa se ni spustil v podrobnosti slede korakov katere hoče storiti delo, da prestavi ta idealizem v dejstvo'
SALONARJI V PfflLADELPHI-JI BODO ZOPET ODPRLI.
Philadelphia, Pa., 15. januarja. Številni saloni, ki so pretekli te-leu zaprli svoja vrata vsled velike jjonje, katero je vprizoril general Butler proti opojnim pijačam ter prostituciji, so objavili danes, da bodo zopet odprti in si-er vsled svarila generala na naslov policije, da se mora strogo držati črke postave pri vprizar-janju pogonov na salone in pri zaplenjenjih.
KOLEDAR
za leto 1924
STANE SAMO 40c ^
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS KABODA" 82 Cortlandt St., New York
'DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po m'girffr
cenah:
Danes bo naše cene iledeče: JUGOSLAVIJA
Razpošilja na sadnje poŠte In izplačuje "PoStni črkovni xavod" in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celju. Maribora, Dubrovniku, Splita, Sarajevu ali drugod, kjer Je pač za bitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din.......$12.40
2000 Din....... $24.60
6000 Din. ...... $61.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tlso£ dinarjev računlmo poaabaj po 15 eantov za poitnino In druga stroike.
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
BazpoSilJa na zadnje poŠte in izplačuje "Jadranska banka" t Trsta, Opatiji in Zadru.
200 lir ................$10.00
300 lir ................$14.70
600 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Prt nakazilih, ki znaiajo manj kot 20f lir ra&unlmo poaobaj po IS oantov za poitnino In drug« stroike.
Zs peftiljatve, ki prisegajo znesek pet tiso« dinarJer ali po dva tiso« Br
dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne vnaprej. Bačunamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Gle*e Izplažil v ameriMi dolarjih glejte posehen oglas r tem Hstn.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft
0 Oorttaadt Street Tel.* cortiandt Glavno AstopaStro
mm Hew Tack, N. T.
j,..
GLAS NARODA, 17. JAN. 1924 «
«
GLAS NARODA"
(SLOWiC DAILY)
Owned and Published by
Uovenlc Publishing Company
(A Corporation)
PRANK 8AKSER. President	LOUIS BENEOIK, Treasure
Plecs of Business of ths Corporation and Addresses of Above Officers: 93 Cortlaadt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
"G LAS NARODA"
(Voice of the People)
Issued Every Day Except Sunday« and Holidays.
Za celo leto velja Ust In Canado «.••
Za po! leta .............
Sta Set rt leta ---------
Ameriko
-...... »6.00
........ »3.00
....... »1.50
Za New York za lelo lets •••
Za pol leta ..............—■
Za Inozemstvo za celo lete . Za pol leta ..........
•7. o
»3.5 »7.0
Subscription Yearly »6.00
Advertisement en Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa In osbenostl se ne priobfiujejo. Denar 'naj se blagovoli po-Alljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSrJo bllvalifiCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" Cortiandt Street, Boroush of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortiandt 2876
UNIČEVALCI CIVILIZACIJE
skovali, stoje sedaj, z izjemo Anglije, pred prepadom,-ki je požrl Nemčijo.
Diplomacija pa je še vedno ponosna na mirovne pogodbe, katere je sklenila. Po petih letih je bila Severska pogodba direktno raztrgana. Pogodbi St. Germain in Trianon sta mrtve Črke. Versaillsko mirovno pogodijo kršijo slehrni dan tako zmagalci kot premagani. Diplomacija pa ni izgubila pogmna. V svojih rokah ima varno sredstvo tako za velike kot majhne ovire. Za majhne ima komisije raznih izvedencev, za vlike pa mednarodne konference. Izvedenci nikdar ničesar ne razkrijejo. Konference ne pridejo nikdar do nobenega zaključka. Obseg diplomatienih protokolov se je povečal in Evropa se počasi nagiba proti propadu.
Strategija, finance in diploniatija starih režimov so izsesale življensko kri Evrope ter jo uničile.
To so trije grobokopi, ki skušajo pokopati tisočletno civilizacijo, obložene z zakladi in slavo.
Kako dolgo časa bodo narodi dovolili, da nadaljujejo ri grobokopi z svojim uničevalnim delom ? Ali se ne bodo narodi nikdar predramili? Ali je vse zamrlo v njih dušah, celo vera v dobro smisel in prijaznost"?
To je vprašanje, s katerim se morajo pečati pros v i jeni možje vsaki dan. Znamenja pa so temna in neg-: /a. Bodočnost je temna.
Včeraj je torej preteklo četvero let izza časa, ko je bila v Ameriki uvel ja v jena prohibicija.
Če bi imel človek tisti denar. ] ki so ga dali za papir, iia katerem i =50 se z besedami zmerjali ter drug drugega prepričevali, da j prohibicija dobra, oziroma, da -za nič.
Ali pa, da bi imel kdo samo milijonski del tiste pijače, ki je % teh štirih letih stekla po suhih irrlih v Ameriki?
Znani italijanski zgodovinar Guglielmo Ferrero piše
V Evropi imamo tri grobokope, ki se imenujejo stra« legija, finance in diplomacija.
Ke je izbruhnila svetovna vojna, je zgrabilo strategija ljudi, jih improvizirala v vojake, napravila iz delavcev vojščake, ko jih je oblekla v uniforme ter jih poslala v vojno, obložene s sinrtnonosnimi instrumenti, ki so vzbu jali v rokah onih, ki so jih nosili, prav toliko strahu kot v srcih sovražnika.
Te velikanske armade, neizkušene, stokajoče pod težo orožja, so se tako strašna bale druga druge, da so se vojaki zaprli v dobroutrjene zakope. Strategija je domnevala, da bo trajala vojna med dvema nasprotnikoma, ki sta oba varno zakopana, večno in da bi treba napotiti armade, da pridejo na dan iz svojih zakopov, da se vojna sreča koneč-110 odloči.
Strategija pa je mesto tega povečala arnDade, ki niso vedele, kako manevrirati, ker so bile preveč nerodne. Se na prej je pulnila zakope, brez ozira na življensko kri mladeni čev, starih osemnajst let ter mož krog štiridesetih, pet in štiridesetih in x>etdesetih. Brez ožina na stroške je povečala sredstva za napad in obrambo, spravljala še nadaljne bojevnike v zakope, ker so postali skoro neranljivi in ker je bilo preveč nevarno zapustiti jih. Toliko glede strategije v moderni vojni.
Finance so pokrivale stroške vojne, s pomočjo d veli pripomočkov, namreč dolgov in papirnatega denarja. Prikrivale so, pod krinko navidezne "prosperitete uničenje, proti kateremu so jadrale. Temelječa na kreditu in papirna tem denarju je postata zanje vojna vsaj za trenutek dobra kupčija, rim bolj pa so se dežele zadolževale, tem več bankovcev so tiskale. Profitirji so upali, da ne bo tega nikdar konec. Na ta način so finance, ki so pospeševale vojno, povedle narod v pogin.
Da. se varčuje s krvjo in bogastvom narodov, ni preostal« i nobeno drugo upanje, razven v diplomacijo. Ali ni bil vedno namen diplomacije skrajšati vojno ter veljaviti mir! Y tem slučaju pa ni našla diplomacija na obeh stra-ncli nobenega drugega pomočka kot razširiti boj ter zaplesti vanj vedno več in več držav. Ob vsakem novem vstopu v vojno je objavila diplomacija, da bo zadan konec-ni in odločilni udarec. Čim več je bilo kombatantov, tem večjim ambicijam je bilo trebil zadostiti, tem večje so bile izgubp in tem težje je bilo uveljaviti mir.
Združene države, mladi Herkul med narodi, so končale vojno s svojo silo. Zmagale so. Lahko bi diktirale pravičen mir. Yes svet je upal, da se bo iztisnilo na stran strategijo, finance in diplomacijo, ki so skoro uničile ci-ilizacijo in da bodo stopile na njih mesto zdrava človeška pamet, razsodnost in usmiljenost.
Za trenutek je izgledalo kot da se bo to res zgodilo. Tedaj pa se je pojavila četrta nesreča, rdeči radikalizem, ki je izjavljal, da je treba hišo nanovo zgraditi s pomočjo, obsežne revolucije. Preplašeni narodi, ki so se bali, da bodo rdeči radikalci v resnici izvedli revolucijo kot so jo v Rusiji, se niso upali iznebiti se svojih treh nevarnih in skoro blaznih služabnikov, ki so v mirnem času nadaljevali s tem, kar so i>očeli v vojni celih pet let neumorno, da namreč izenačijo splošno pogibelj tako zmagalcev kot premaganih.
Strategija, ponosna na svoje uspehe, je metodično hotela pripraviti narodom bodoče vojne, da bo mogoče v najkrajšem času poslati v zakope nadaljne milijone ljudi. Oficijelna doktrina generalnih štabov vseh evropskih vlad da je bila svetovna vojna le majhen in ponižen uvod k večjim in številnejšim vojnam, katere bo uživala prihod^ nja generacija.
Nekako v desetih letih bodo ljudje videli, kaj je mogotce storiti z eksplozivnimi snovmi, strupenimi pleni in letalnimi stroji. Svetovna vojna je že zgodovinska starožit-nost in zmagalci zahtevajo sedaj od svojih uničenih podanikov milijarde in milijarde za naslednjo vojno.
Finance jim gredo na pomoč; posojajo demr, delajo dolgove ter večajo število svojih litografičnih strojev. Edina dežela v Evropi, ki je spoznala po štirih letih zapravljanja svojega bogastva, da je sorazmerno varčevanje potrebno, Če se hoče izenačiti dohodke in izdatke, je bila Anglija.
Ostali zmagalci pa nadaljujejo z zapravljanjem denarja, kot da bi mogla dežela večno živeti s proizvodom tiskalnih strojev ter dolgovi Vsi narodi, ki so se voj-
D
opisi.
Ely, Minn.
Župan Frank J<*nko je podelil •-t" Matiji Musiču policijsko
ojasu
lužbo, začenši s prvim januarjem, pesmi.
meSu, posebno .še, ker je pridobil .Iva slovenska Yankee j a ter nam zapeli nekaj ganljivih slovenskih
To službo je imel poprej Jakob "ozek iz Ahmeek-a, Mach.
Naša naselbina je pred bo-žična-ui prazniki zopet narastla za ne
Sedaj ob četrti obletnici so izšle najraznovrstnejše statistike.
Statistike glede popite pijače, glede zmanjšanega števila kriminalcev, glede povečanega števila pijancev m tako dalje, in tako dalje.
Prohibieijski bos Wheeler pra-: vi, da imajo ljudje več denarja> :ia bankah kot so ga imeli prej. in da je prohibicija pomagala na noge najmanj 873,000 ljudem. k: so pred prohibieijo stradali in živeli v žalostnih razmerah, d > čim imajo sedaj hiše, avtomobil in par tisočakov na banki.
To "WheelerjevQ. poročilo je
Da. tako je. Mnenje moje ni ni- skrajno zanimivo.
kogar blatiti, tudi cvetk po niko mur trositi, imeli smo ljudi, ki so nam marsikaj naredili, dokler ni-
:aj mladih državljanov in držav- ( smo prišli do različnih niLv'-i. Ti
jaink. Tako je darežljiva Štorklja jrinesla božična darila sledečim ! nižina m: Josip Markovič, naš iiestni policaj, je prejel novorojenega sinčka. Jolm Horvat hčerko, ;olm Grmeik s".na. Štefan Kokaina hčerko.
Na večer dne S. januarja je iiuel a est n i zbor svoje glavno zborova-ije in prvo za&ed&iije novih kon-•ilmancv. P}ri volitvi za cestnega omisarja je bil izvoljen rojak Pa-. el Bnkovetz. Mr. Bukovetz je bil eč let eden prvih mehanikov pri )liver rudarski dražbi. S tem čl-10m bo postala splošna zadovoljil -št. ker se je izvolilo moža iz dc-avsake .skupine-
Mr. Andrej Spolarič, ki vodi že >ar let v našem mestu pekarijo, se ;e bil naveličal do grla pečlarije. ateiej si je izbral družico v osebi ' I arv Ha čar, s katero se je bil dne :*. januarja v cerkvi sv. Antona •01-očiil po Rev. Franc Mihelčlču. belimo jima obiio sreče!
Poročevalec.
Reek Springs, Wyo,
Dopisnik iz Roek Springs se je
se da še popraviti. Treba je poiskati človeka, preskrbeti mu primerno delo ter dati mu primerno plačo. Ko je bila d >vr5< nu cerkev, so si omisliU oirrani-;ta. Tega si '•obili. čeprav iz <'anade, kateri še • lanes dela kot pomožni blagajnik na eni najmočnejši banki v tem me.-»tu. Dokler bomo pa tako, bomo ostali tudi na banki, in ta je zadnja narodna banka.
Želim vsem srečno novo leto!
L uis Taueher.
Iz njega je namreč razvidna da je v Ameriki najmanj 873.000 butlegarjev.
Silvestrov
Izpred sodišča.
To se je zgodilo na večer v Downtownu.
Precej okajen rojak je šel po temni veži in v veži izgubil dolar
Vrne se nazaj v sobo ter začne
i
[ iskati po tleh.
—	Kaj s,i zgubil ? — ga vprašajo. .
—	Dolar sem izgubil.
—	Kje si ga izgubil?
—	V veži.
—	Zakaj ga pa tukaj v sobi iščeš 7 .	»
—	Zato. ker je v sobi svetlo, v; veži je pa tema-
E vaš otrok ponoči joka, je nemiren in ne spi, povzroča te težkoee najbrže hrana.
V takih slučajih bi morali uporabljati Bcr-denovo Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več čvrstih in zdravih moških in žensk kot vsa druga hrana za o-troke skupaj.
Eagle Mleko je stanovitno nsleko že 63 let. Močno ga priporočajo in predpisujejo zdravniki, če ni matemep mleka.
Če ne veste,, kako uporabljati Sagi« Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno.
THE BORDEN COMPANY Borden Bldg, New York
Podivjanost mladine.
Jožef Lojen. 19!etui mizarski i	*
pomočnik v Hrastju v Kozjan- Živela je lepa deklica, ki je skem, je našel dne 25. junija pred. Imela strašno liudo mater, vinotočem Jožefa Juraka v Srebr-j Vsi fantje so bili zamorjeni va-rku Janeza Kramer j a in Al Zu- nihče pa ni imel korajže, da nana v prepiru. Urez povoda se je bi jo vzel za ženo ter si nakopa] takoj zakadil v Kraterja ter ga;hudo taš5o na vrat z bodi ja j ran v trebuh zelo nevar-
Nevarna tatinska dražba..
P
.1 < kol:
Sis 1
dalie
55. ČLANEK.
PREHRANJEVALNE NAVADE.
!
I <>.1 ]>rtčt'tk:i ne vetlo otroci iiie gle<le ; živil. razv»-n onih. katere se jim daje j jesti. Pridolie si na ta naein slast do takih živil. Od pričetka bi se morali« dajati otroku v sled tega le taka živila, ki so zdrava in zanj jjrimerna, da bo otrok naučil ceniti ^li ter s tem uveljavil in>ruia!u» prehranjevalne navade.
J V gotovih slučajih lahko pokaže o-trok močan odpor proti tej ali oni hrani. katere ne more zavživati, a v splošnem lahko zavživa ter .^a jc tre-ha naučiti zavživanja vseh zdravih jedil. (»trok. ki ustrajjt pri tem. da ne mara toga ali onega živila, ni mogoče popolnoma zdrav ali pa nasprotuje načinu kuhanja dotične hrane. Mati mora skrbeti. <!a ne pri«;uiodi :i!i preveč c-siadl hrano otrok v namenu, da lire-preči oi;p«>r proti hrani.
Ne |.'i»kvar;te prebave svojega titroka z živili, ki niso pravilno pripravHena. Zunanjost živi! ma tudi »losti opravka s slabijo ter tudi p« maira pri primerni prebavi d« ličnih živil. I Z važnostjo mleka v dijeti otroka smo so jječali v prej^nili člankih. Eagle lirand mleko j<* lahko pnhavuo. oku-ii:o, rediino ter l*2 je lahk > pripraviti.
ga uporabljate, ste vwlno lahko pre-pričan!. 'la d*»l»ivate mleks*. ki je čisto :u snažno.
r>a.!R.?tP frvojeniiL otroku I'.orden-ovo Kairle Braml mleko. živii«». ki je na usi/ešen način vzgojilo na stotine tisi•-čev otrok. I.nhko je pripi'nviti. — ničesar dru^oga kf>t dodati vrele vede kol v navodilih. Celih «."» let šo dajale matere Eagle mleko svojim otrokom. kot ent-pra največjih darov zdravja. Pri;>oročajo ga zdravniki za otr«»-ke. ki eo rlabl in bolehni. kajti lahko je iirebavljlvo ter nudi jh polno živilo, j l'rav kot jo primerno dojenčk \ je i tudi najboljša hrana za s!al»o prehra-:njenega otroka. Značilen j»osku«: ia-tl i' .Iskttni otrrtci kaže. da so pridobili o*r<>ei. prehranjeni z Eagle nilek- in i«»-vprečno r.a sedem funtov isa teži več kot pa f>ni. katere se je prehranjalo 7.
.•asa vlomil: -lat :ns-ka t«/lpa, o;>- navadnim mlekom v steklenicah. Stro-
s-'fdi.see v Celju 4 mesece težke
Kljnb temu se je nekdo oju-naeil ter jo prosil za roko.
Materi je snubec ugajali. Zadovoljna je bila, da vzame njeno Iieer.
Pa so govorili o tem m onem.
no ranil. Okrožno ZA je obsodilo na ječe.
Pred istim sodiščem so se zago-
zrazil v listu Glas Naroda, da radi varjali 2(Hetni Frane KowtanjSek,
•ita moje dopise. Jaz bi vsakemu i I51etni Frane ŠinkoviO.' ISletni Si-
ad ustregel, samo da hi imel kaj ! nirm Mramor in 161etni Jože Pav- in bodoča tašča vpraša bodočega •
•.tvarnega poročati.	I lič. Dne 11. oktobra so vdrli po ze^a:
Ker sun o ravno v zimi. rečem, da' polnoči v hišo Marije Opresui'k v — Vzemimo, da bi se jaz. vi in
luo imeli mrzle, viharne praznike. | i»ueah, .-ilomlli hišma -vrata, poteg- vaša žena vozili v čolnu po raz-
\~a novega leta dan je nam zmrz-jlili spečo Oprešnislvovo iz pastel je, burkanem morju. In recimo, da
lil rojak Nikolaj Pustovrh. Bival jo tenli in ponesnažili s svojo vo- bi se čoln obrnil. Koga bd rešili:
:e na Reliance. Ra\no ta kraj je j do. KostaJijšek dejanje sploh taji, mene ali mojo hčer?
>ra vi pustovi-h, komur je znan. i driigi pa se izgovarjajo na pija-j Mladenič je bil v pasti. Po
Omenjeni je prišel iz Liuene nad nost jezo, ki so jo imeli do na-'kratkem premisleku je pa cdloč-;
>kofjo Loko. Bil je član SSPZ. padene. Vsi kmetski sinovi razen 110 odo-ovoril
Čez delo se ni pritoževati, ker Franca KostanjŠka so bili obsoje-; _ posku5a'i bi vas rešiti Tn v
xa le redkokateri ima. Ne pomnim, "i na tri, oziroma štiri mesece po- vag rešn	^
ia bi v tej se^oiii za.pitald ipremo- j ostrenega zapora.	T - - , ' . .	,
, ,	. __ . j	j hčerjo ter se znio vred
rorove kakor ravno to zimo. Poleg j
ririh rovov so zaprli petega. »S i	Sejmskc. tatica,
em je prišlo ob delo okrog 75 de-j Dne oO. novembra se je pojavila1 iaveev. Čuje se, da če slučajno1 aa sejmu v Rogat-u tatica, ki je
kateri dobi delo v drugem rovu, I ukradla pri osmih trgovcih razno .	-, ,
.....& .. ,	t- „ - . - ~	v kovce po 10.000 dolarjev.
■e ne ozirajo, ce je oce ali neoze-• wag o. Končno jo je •se pravočasno
ajen, ozirajo pa se, kakšen je olo- j zasačila roka pravice. Pri zasliša
oj» "a /. treh ali štirih moških in ne ženske. Pojavljajo se p-ap.-či > riszn'h saiiv triih krajih in ima-.0 na vesti tudi vlo::i dne l'i dec. :ia gradu Wil'ihrii-:. o katerem iiio že poročali. <>dne<li takrat /a fokroglo :i70 ti.-
1 dragocen .-.i. 1 >an p:v.t T>raz-: i i k i se j
• .('• ki' n blaga
vs:i. Dan pred srečilo fn t žn š
So opaiajte svi -je^a otr.-ka. Pogosto rja tehtajte. S{»omnite «=e. da je shiho i>re-hranjen otrok vetlno nezadostne teže. ?rT;ijhon o<rok '>i moral dobivati p.i dve veliki žlifi K;i;1p mi« ka vsnki »lan. raz-red^enesa v trt-h Četrtinah ča^- mrzle vtu:e. Dajte mu ;ra zjutraj ali tekom pop. Jdn.-vn I■ dnige hrane. Starejši otr •: ;ra imajo vč-jt<ih rajSe z ^ins^r-ale-<iiu. sadnimi šoki. stepenini jajcem 1 ]>:1" tur dišjivamj.
ri»Jji iz Selnice, ila je našla d"!
Jej te in
• - ^de-i'h stvari v vielnosti 121 kitajte te članke vsak teden ter jih i" kron zakopanih v nekem 1shranit* »	uporabo.
kr;:ju v gozdu na Slemenu. Manj-■ a pa ^-e veliko dra.iiO«renosti, ka-.• zapestnic 2:1 :-o nakita in Ir.Lgih oblek v vr-Jn« <ti 240 ti-č kron, s katerimi so vlomilci ji /bcignlli i 11 jih <1'--sedaj še ni bilo »oče izslediti.
shujšajte
j hčerjo ter se žnjo I na dno morja.
vašo potopil
Zvezna novčarna je izdala ban-
Na
naslikan Sa-
vek. To se ve zaikaj, ker j>o prvem iprilu ni nič garantiranega Torej ;dor ima stanovanje, naj ga drži, Rock Springs se s težavo dobi, na delo pa ni misliti.
Iz Chica/ge se nam očita, da smo Slovenci v Rock Springs nazadnjaški. Letos smo že neikaj dosegli. vsaj toliko, da ko bomo spali, nas bo čuval Valentin Mareina.
Ustanovil se je Slovenski Neodvisni Izobraževalni Klub. Ne vem, koiiko je razlike na klubu, katerega se je skušalo ustanoviti zadnje leto, za kar jih pa ni bilo dovolj. Cuje se, da je k sedanjemu takoj pristopilo 30 članov.
Slovenski Dom je imel svojo običajno veselico na Silvestrov ve-eer. Ker je pa ravno deset let, odkar je bil ustanovljen, je bilo vse bolj xivaihno. Dokaz je $500.00, katera svota preostaja po pokritih stroških. Igre ni bilo, d asi naša mdadina želi, ako bi jo kdo učil. Ravno tega pa vsled sedaj obstoječih razmer nimamo. Včasih se je poslali Rev. A. Schiffrer, ker pa vs ne poznamo priznanja, se je menda naveličal. Brez petja pa ni
bilo, za kar gre čast Franka Ple-
v
bankovcih je
iiju se je izdala za Zefo Janšek iz,lomon P- biases. P rosei lik a, kalkor se je pa pozneje' Ve<:',na Amerikancev bo mora-1 ugotovilo je to Veronika Jeničid la teJ no^ci verjeti. Le malokdo. = Hn-atskega. Pri celjskem okr^ž-j bo imel priliko prepričati se o nem sodišču je bila obsojena na 4 njeni resničnosti, mesece poostrene<fe zapora	* *
Severova zdravila vzdržujeio zdrayje v družinah.
Hripavost
in kašelj sta zelo nsprijetas. simptoma. Da preprečite težje pcsljedice vzemite
Several Cough Balsam,
ki prinaša zaieljero in hitro pomoč-Imajtc £a pri roki v h:ča za zimske mesece.
Cena £5 in 50 cento-.'.
» I- . — 3 — j 1.L t J	- - ^ J . .
1 Severov Alaiariiijt za i e to 3 3 2-4
je natisnjen. Dnbe a^ po vseh lt-karr.ah zastonj. ali pišite
W F SEVERS CO ^
C t D A H RAPIDS, t O A A
Philadeiphij.ski policijski pa.ša general D. Butler pravi, da bo ostfd toliko časa v mestni hiši. dokler ne bo Philadelphia popolno-j ma suha.
f Najbrže bo moral ostati tam j toliko časa. da mu bo zrasla bra-i da do kolen.
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpo vo Ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlin za kaj se rabi.
SUHO GEOZDJE - DRUGI SADEŽI >IaIo črno grško grozdje, —
lioksa ~>Q fnntov ........ $6.50
grozdje. —
baksa 50 funtov ........ $5,25
Črno grozdje, zelo <lc!»ele jagode.
bak<a 50 funtov ........ $5.25
Fige v krancelnih, —
haksa 110 funtov ......$10J>0
Brlnjeve jagode, vreča 130 funt $6.50 fešplje. baksa 25 funtov .... $2.50 Blacro i»t>>iljam poštnine y>rosto, sa mo pri suhih sadežih ui Express računjen.
MATH. P E Z DIE
Box 772, City Hail Sta. New York, N. Y.
To Je siara fraza, obrnjena narobe, to-; Ca »iioderne metode za odpravo ma5čob« so omogočila ta Izrek.
i A
; Ce ste preveč debeli ter se novete telesno veibatl; če radi Jeste, pa kljub ta-tr u hočete si ujšati za. par funtov, storile to: _ Djdite k svojemu lekarnarju (ali pa pišite na Mar mol.i Company. u;arfifclil Uldg-.. Detroit. Mich, tc-r mu 'dajte fall pošljite) en dolar. Za to imer-no Evoto vam bo lekarnar pokazal pot. da ee Izpolne vaSa želja po lei i sloki, suhi postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tal-let (Marmola Prescription Tablets) Sestavljenih po Marmola Pred.-
I
(pisu. Eno morate vzeti po vsaJci jedi In j pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maSčobo stalno in lahko. Potem se zdra-! i"ite do zapeljive teže. Marmola Pradpla-; ne Tablete (Marmola Prescription Tablets so neškodljive ter dobre za splošno zdravje Ni vam treba stradanja in vežbanja. Jsjte kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma, bo pre obilo meso hitra i Izginilo, vi boste pa ostali svoj naraven, j Jaz. lepo pokrit s trdim mešani in sloki-ml mlSicaml.	—Adv't.
NOTA gAmgVA PWIQ4
NA KRVAVIH POLJANAH
i. _ _
j'T* RPLENJE in strahote z. bojnih pohodov bivšega J slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. I* Gabcije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba. Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjig* je Mo fpaga, vsebuj* 370 strani In 26 stife ia
KABODA" 83 CortUndt Street. Vnv York, S. *
■9T"

it'

IŽrfiiifil
' - ; - - ■ : _
t

GLAS NARODA, 17. JAM. 1924
Vstanovljena leta 1898.
Glavni urad Ely, Minnesota«
Inkorporirana leta 1901.
Olavnl odborniki, r-vdaodnlk: RUDOLF PERDAN, »II K. I8fith St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALANT, Box IOC Pearl At«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HLER. Ely, Minn.
Blayajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn.
Blajrajoik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVEKN. 41] — lit* At*. Duluth. V"",
Vrhovni sdravnlk«
Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American Stat« Bank Bids., «00 Grant St. Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
at
Natfxomi odbor:
ANTON SBAfiNIK, ltoom Ml BakawoU Bid«., oor. Diamond and Grant
Btreeta, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1U4 W. II Street. Chicago. III. FRANK BKRABEC. 48X3 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK. Box 4»0. Ely. Minn (iKEGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid*.. Puyallup. Waah. FRANK ZORICH, 1217 St. Clair ▲▼«., Cleveland. U.
Združevalni odbor.
VALENTIN PTRC. 7M London Rd., N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Str., Milwaukee, Wis. Jo JIH HTERLE. 404 E. Mesa Avenue Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 638 Market Street, Waukegan. I1L
.	Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'«.	■< ■ ----
Va« stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poiiljatve na] so pobijajo na glavnega tajnika. Vae prt tot be naj se potilja na pred-sodnika, porotnega, odbora. Proinje x& sprejem novih Članov la bolniUta ■plfevitla naj a« potllja na vrhovnega zdravnika
Jugoslovanska KatoUIka Jednota so priporoča vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se sglaal tajniku blltpjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufltev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druitvo se lahko vstanovl s 8 dani ali članicami.
12 UBADA DRUŠTVA SV. JURIJA, ŠT. 61, J. S. K. J., READING, PA.
Ker ima društvo nad trideset članov in član*c, živečih izven naselbine Beading, in vsak zavedni član in članica hoče rad vedeti kako njegovo društvo obstoji, tem bolj pa, kako je v celem letu napredovalo ali pa obratno, je moja dolžnost. da članstvu pojasnim na tem mestu dohodke in izdatke v manolera letu
Skupni dohodki:
Asesmenti
Mesečnine, (po 8 centov od člana) ( Pristopnina za nove člane Kazni
Obresti od posojenega denarja Izredne doklade Povrnjeno, preveč izplačano Kape, znaki, regal i je, knjižice
Dopisi in naznanila.
New York, N. Y.
Slovensko podporno društvo Orel št. !K) JSKJ. si je izvolilo pri uadnji mesečni seji v mesecu decembru sledeči odbor: predsednik Mr. Joseph Reins, j>odpredsednik Mr. Anthony Janžekovich, blagajnik Mr. John Lacijan, tajnik in zapisnikar Valentine Oreliek, nadzornik Mr. John Sme, nadzornici Mrs. Helena Rostohar in Mrs. Fanny St aH ha.
Pri tej priliki naznanim tudi vsem članom in članicam gori omenjenega društva, da se vnsi v soboto 11». jan. ob 8. uri zvečer letna seja ter pregledba računov preteklega leta 1923.
Ker ste zopet mene izvoliLi za društvenega organizatorja, vas vljudno prosim, da mi pridno pomagate agitirati za pridobitev novih članov.
Nadalje prosim vse člane in članice, da se udeleže vsake mesečne -eje. da ne bo samo po 4 ali 5 čla nov navzočih kakor v preteklem letu pri društvenih sejah.
Z bratskim pozdravom
Val. Orehek, tajnik.
Kdor pošilja asesment po otro-cih, naj pridejo pred sejo, to je ob pol 1., ali po seji. Enkrat za vselej povedano: .-isesmenta pred sejo na domu ne bom več pobiral, samo na seji. V slučaju, da se kateri ne more udeležiti seje, oziroma ne more poslati asesmenta na sejo, se bo isti pobiral vsakega 24. dne v mesecu na domu tajnika. Člane, kateri so zanemarjali dosedaj s plačevanjem asesmenta, se prosi, da v tekočem letu redno vrše svo-\ > dolžnost, v nasprotnem slučaju ■;e bo ž njimi ravnalo po ustavi in pravilih JSKJ. Toliko v prijazno nazn anje.
Z bratskim pozdravom
John Kumše, tajnik.
Claridge, Pa.
Naie društvo sv. Mihaela št. 40 JSKJ. bo priredilo društveno veselico v soboto 26. jan. zvečer. Ob
uri se prične in ob 12. se konča. Torej na svidenje, rojaki v bližnji okolici! Za prigrizek in drugo reč preskrbi ves etični odbor.
Z bratskim pozdravom
Joe Jereb, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa st. 12 JSKJ., ki so oddaljeni od Pittsburgha, da pošiljajo vse mosrtčne prispevke na spodaj označeni naslov, člani pa, ki so v Pittsburghu. ako se ne udeleže seje, lahko plačajo pri meni na domu 23. dne v mesecu; to je zadnji dan za plačati. To naj si vsak član dobro zapomni, ker ■drugače bo suspendiran ne po moji, ampak po svoji lastni krivdi, dasiravno se nekateri jeee na tajnika. Kw vem, da dosti članom ni znano, Kje da stanujem, je najbolje, da vzamete poulično karo št. ^H Frankstown Avenue in se peljete do Millvale Avenue ter tam izstopite in greste čez Penn Ave. protii hribu. Torej še eikrat: 23. dan v mesecu je zadnji dan za (plačat« aisesinent. Storite svojo dolžnost S tem bo tudi meni pomaga-nn, da bom lahko vse točno izvršil in ub pravem času odposlal na pristojno mesto.
Z bratskim pozdravom
Frank Alic, tajnik.
417 North Millvale Ave,
Pittsburgh, Pa.
Lorain, Ohio.
Člane društva sv. Alojzija st. 6 JSKJ. se prosi, da se polnoštevil-no udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 20. jan. v Slov. Nar. Domu v spodnji dvorani (vhod iz 31. eeste) točno ob 1. uri. pop.
Na glavni društveni soji je brilo sklenjeno, da bo vsak član v. letu 1924. plačeval 10£ ve» kakor do-***iaj To je xa društvene stroške. Članstvo, ^varovano samo m po-
Aurora, III.
Naznanja se vsem članom društva sv. Jerneja št. Si JSKJ., da je društvo na svoji redni letni seji 16. decembra izvolilo sledeče člane v društveni odbor: Jeiry Verbič, predsednik; John Kuhar, podpredsednik; Anthony A. Ver big, tajnik in organizator. 373 Wood lawn Ave., telefon 1541 R; Joseph Fayfer, zapisnikar; August C. Verbič, blagajnik. Nadzorni odbor: Frank J. Lokar, John Kuhar in Casper Ahačič. Dru št veni zdravnik IS. J. Pulfer, 294 Liberty St.
l*ri tej priložnosti pozivam vse člane zgoraj omenjenega društva, da bi se v tem letu bolj redno ude leže val i rednih mesečnih sej in redneje plačevali a<sesment. Upam, da moj poziv ne bo brezuspešen Na svidenje 20. januarja!
Z bratskim pozdravom
Anthony A. Verbič, tajnik.
Chicago, 111.
Tem potom se članstvu društva Zvon št. 70 JSKJ. naznanja, da se vrši prihodnja redna seja dne 20. januarja v šolskih prostorih na S. Lincoln in 22. cesti. Pričetek seje točno ob 1. uri popoldne. Vzrok je ta, ker imajo vsa čikaška društva, spadajoča h KSKJ., shod v cerkveni dvorani. Precejšnje število članov spada tudi k zgoraj omenjeni Jednoti in se bodo udeležili shoda, torej ste prošeni, di «e seje udeležite ob določenem času.	■*■ i!:gi
S sobratskim pozdravom
John Ju rečic, tajnik.
(2x 10&17—1)
Pueblo, Colo.
Članom društva Marije Poana gaj št. 42 JSKJ. tem potom naznanjam izid zadnje letne seje, ki se jo vi šila dne 16 decembra Za leto 1924. so izvoljeni sledeči uradniki društva: predsednik Frank Ropar, podpredsednik John Mra-mor ml., tajnik, blagajnik in organizator John Mrarnor st., 1114 Bohemian Ave., zapisnikar Anthony Kočevar. Nadzorni odbor: predsednik -Primož KnafeVc. člana Lcnife Krttošec m John Keoman. Društveni zdravnik dr. Argyr.
Brat L. Korošec predlaga, da bi bilo dobro <po njegovem mnenju, da bi dali priliko vsem društvenim članom hi članicam za pridobivanje novih članov in s. tem da bi bH tisti upravičen Ido nagrada novega člana *
$2046.45 80.92 13.00 27.00 9.69 G 1.56 9.68 10.85
Skupni dohodki v letu 1923 znašajo .f2259.15
Izdatki:
Jednoti za asesraent ža odrasli oddelek
Jednoti za asessment za Mladinski oddelek
Jednoti za pristopnino
Jednoti za znake in razne potrebščine
Kent od hale letno
Letna plača uradnikom
Poštnina in razno
Za ducat društvenih regal i j * | Društvene zalepke
Dnevnice in vožnja ob pogrebu v Cornwall Cvetlice umrlemu so-bratu Na sprejeto prošnjo plačana podpora
$1923.47 131 90 13.00 1.75 18.00 66.00 13.21 15.00 2.25 76.62 7.00 2.00
Skupni izdatki za leto 1923 znašajo
Skupni dohodki za leto 1923, znašajo
Primanjkljaj v celem letu znaša
Imovina dne 31. decembra 1922 znašala Odšteti primanjkljaj
$2273.20 $2259.15
ČAST TAKIM DRUŽINAM!

jZgornja slika nam predstavlja družino »brata Matije Vardijan.
zavarovani pri JSK.J. tirat Vardijan je soustanovitelj dru v Reading. Pa. ter skoro v.-- čas uradnik dmšiv.:. Sola? ■
$ 14.05
$ 419.54, $ 14.05
Imovina društva dne 31. decembra 1923 znaša toraj	$ 405.49
S spoštovanjem predloženo članstvu dr. sv. Jurija,	štev. 61. J. S. K- J.
John Pezdirc,	tajnik.
števila dobiti. i /. !«0 j h ii.« čemu pa se iu* l»i p >sta\\.;i s sto Stare člane je t žko d •!.:':. ker ii»- prha.ja j > iz starega kraja, glt-de t"<j:a :.• >nunn pa na-» d ■ •»> vpisat.:, ti i nasii dična Js |\J. pomnoži v vilu članstva.
Ki n\vii«-ija >»• bliža, torej, ilra-iri mi bratje in -e-Te. v-i na d •!■> /.a nove m čl n;;>: \ i i; J. r. >1 i!
p . m. I f I
društvo. Nagrado prejme, ako je član sprejet v društvo in Jedncuto. Predlog je bil podpiran in sprejet sTglasno. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ob 8.30 zjutraj v J. Šuštarje vi dvorani. — Zadeva Mi-iiaela Cerček se zaključi, da se pošlje tistih $30.00 njegovi materi ^ stari kraj. Ker je pa ona pod nadzorstvom Matije Čerčka, se pošlje ta svota njemu in se zahteva od njega, da pride denar v prave roke, kamor je namenjen. Ta zadeva je bila potrjena na predlog brata Korošca. — Sestri Ani Rozman se dovoli $2.00 iz društvene blagajne na predlog brata Kna-felea. — Brat Korošec predlaga, tla se čaka vsakega člana en mesec za asesment. aiko pa drugi mesec ne pride na sejo ali se ne z glasi pri tajniku, se mora takega člana suspendirati. Ako se pa član zglasi pri tajniku in pove, da je voljen plačati, pa da zdaj ne mo-re; potem ga društvo še čaka in založi za njega asesment. Brat Anton Kočeivar doda še na predlog brata L. Korošca, da mora tajnik vsakega člana aH članico, živeče v mestu, opozoriti, predno ga suspendira. Predlog podpiran in sprejet soglasno. — Brat L3uis Korošec zopet predlaga, da taste elaniae. ki so zavarovane samo za smrtnino, naj bi plačevale 15^5 v društveno blagajno na mesec Podpira brat Kocman. Brat Primož Knafelc stavi protipredlog za 10?. Sprejet protipredlog za 10^ z večino.
Ta izvleček zapisnika zadnje gl. letne seje sem priobčil v glasilu zato, da bo vsi člani in članice inaili rezultat zadnje letne seje, da ne bo pozneje kakšnega izgovarjanja, da ne ve, kaj se je sklenilo na zadnji letni seji, ker je brio polovico članov, ki se niso udele-;:"ili seje. Tem potom vas opominjam, da to naznanilo pazno prečkate in upam, da boste to vpodte-vali in šli tudi novim uradnikom na roke. Priporočam vam, da bi se bolj pogostoma udeleževali sej. Če se člani udeležujejo v polnem številu društvenih sej, je mogoče kaj dobrega storiti, kcir en ali drugi ima gotovo kakšen dober načrt, ki ga predloži navzočim članom, ki ga potem člani vzamejo na niz-motrivanje in odobrijo, kar vidijo, da je v korist za društvo in Jed-noto. Še enkrat van opominjani in vam. priporočam, da bi as bdj redno udeleževali drafitvmih Po.
tem nam je pričakovati večjega in boljšega uspeha.
Voščim srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam naše dičnt.* Jednote.
John Mranidr, tajnik.
Gilbert, Minn.
Naznanje članstvu dr. sv. Jožefa št. 20 JSKJ.
1'pam. da mi ne boste šteli v zlo. ker sem zakasnil sporočilo glede volitve na glavni seji 16. dec. Odborniki so sledeči: predsednik Frank Zgonc, podpredsednik John Zalar. tajnik in organizator L<mis Vessel, podtajnik August Verbič. blaigajnik Math. Majerle; nadzorni odbor: predsednik Jos. Novak, člana Jolm Oeepek in Jos. Germ; vodja društva ali redar Louis Sta-rich. Društveni zdravnik je dr. Fred Brtrrett.
- cTružin je terej 56 članov in čla ]»:«• | nic, -eve la v • Ira^l« m u miadin Jlt! skern ■M- lkii. ( e i.o šlo tako i.:: prej, 1.,» kmalu v •*>*.;. 1i >k ilcllai več članov k- ' pa ■ slem.
o< i-ira-
Dedične bolezni.
Starih č!auo\
P-
mi." m » \ el \o, a oni io > površja, zato pa i l>r jj. (-Ilausfrau"':
Koze. kuga in nji da vit.-1 j i člov« gani pojmi prete
en-sC-
na
ko p« »zdrav-•i na.a srečno to
se nam umik; _
delujmo v<: ciit-riričn««. da s.- te nad 'iiiesii štt-viin čianstva! Še b Ije bo in ' i i 'iif»-li tlo.-,'či (.1 in-tinj • ko:»venciie d-v tis i.ra- t t<«\ ^.^tj-.-, jL.r eiiako število v mladinski chUIi lek. Torej še krat kličem vsem bratom in strani naše d:č.r.e .iedno!e: Vsi delo. da dt-s-'-zt'iuo za.^eljeno vilo članstva!
K< nčno vas i l.jam IlM želim, da ! novo leto !>;!o|
Louis Vessel. tajnik in organizat
- Lilait der
t-
POSfnEIMANJA VREDNO DRUŠTVO.
Frane štva sv. K. J., v sporočil
Ilaje
i:vs- tajnik ori«.
Frančiška, št v- 110 J. S. MeKinlev. Minn, nam je naslednje:
Tukaj pridno čitamo Glasilo Seje so vsako tretjo nedeljo v] in se posebno zanimamo za slike mesecu točno ob 9. uri dopoldne j članov. Tudi jaz bi rad poslal par
v »dvorani Ant. Indiharja
Upam, da boste zadovoljni z nami, tudi tisti, kateri se niste bili udeležili velike seje. Da bomo pa vestno iapolnovali ulogj in te.ki posel, vas prosim, da se boste vestno udeleševali društvenih sej, ker s tem boste veliko pripomogli in prikrajšali nam dela. Verujte mi, da pusebno tajniku je težko, ako se ne plača asesmenta ob času seje. Jaz bom prinesel knjšgo na sejo in če vas večina vplača na seji, potem mi gotovo prikrajšate delo. Vedite, da vedno doma čakati, kdaj bo kateri prinesel plačati, mi je nemogoče, ker od te plače, kalr ix*m dobil, nikakor ne morem biti <td\«>.en. Je treba se delati paleg rega. Ko bo sipomlad prišla, me boste iteižko doma dobili ob večerih1 ali v nedeljah. Glede tega vas pro- ( sini in c-pomin jam, da se botste en- j terat v m os ecu gotovo udeležbi seje ter s tem nani pomagali do točnega poslovanja.
Nekateri izmed članstva se vedno prnfrvijo glede tajn:ške plače. Kolikor se mu določi, rečejo, da je preveč in da lahko ves posel opravi tajnik v pol uri. Dobro, dragi bratje, potem pa hajd z delom na dan! Jaz vem, da mi ga lahko naredite. Kako? bi se marsikateri vprašal. Za prihodnjo sejo mi pripeljite vsak enega novega kandidata, pa bom imel čez glavo dela. Ne bom se protivil temu, pač pa obratno, vesel bom.
Glede otrok m md čudno vidi, da nate draftvo ne tam velikega
' erija je izirubila roeniirenski žarki {'ojrled v notranjo koza in asepsa d večje operacije. V ja še cela armu la
"dravni.ška veda.
. -1.;
lera. ueKila-tva. >o prema
lih časov. «Iif-svujo strahoto.
nam i Ipirajo •t teles in nai-»vcijiljeta najdi- temu o-ta-bolezni. ki jih >to>ča
lestve sp ./na-pobijati :n največ poli* nijalnent »a t a Menda poznati zr« nairneni- k
na »po.inji preeki nja. mora še vedno trebiti. Med telili iiedovanih 1>« i zni. !* razkritju brnskeira o 1 i jm 1!o m o/1: i k one. po katerih izve-tnim boleznim t i i'lj,.. It zdravnik luhko danes	■•jš-v
i' •' t o vo st j o pove. katere bo'-zir prehajajr» na potomce.
Najvažn j.še izmed teh b >Ie>. ni so:
1. Krvavenje, pri katerem na stopa pri najmanjši p-škodbi rani. n. pr. z iir! «. ako iztln
takih slik, a mi zaenkrat ni mogoče. Pri našem društvu je napri-mer šest družin. Dve družini ima- zob itd. tako močna krvavit-+3 po osem članov in članic, št?n i;.» je možni, le t' družine pa po deset. Od šestih
o je možno le •ploh ni možno
ali j iti. P
dem
' -' '. • 9 • ninov 'I-), in vsi so Sv. Jurija, št. 61. -T- S. K. .T. M;;-_n.i< k oni-njeM. j i društva.
Hi U.if [AI'AJJJZl i'U JJ.iAor.) OJUUl Zanni!:vo j■•. .'a imajo to bolezen -•rimo m--.sk . 'ločim jo navidezno /en"ki •'.'•' take obitelji l^renašaj » na svoje potomce.
lia. , ■ očesne bole/ni, kakor slepota za barve, ki je med moški-razširjena in prenaša na ].o-o-r.-. a eik . kalna leča in kratkovidnost.
•'!■ ii. \: duševnih boleznr, pa-lavi.-a in zl"Čin>ki nagoni.
4. Nepravdno^t v izl<»čanju snovi, ey• ■ , • bolezni, revma. sladkorna bdi.'-n in debeluš-no^t.
' ' ~ ' m. razširjenje
■ i n p !:;::.ijenja. |>a bi se po-v- '' "'e d:m-, rak iT 1.. v nu-vejši d. bi zanikajo.
\ >e te !••-:.; mogoče pobi-.ati ! -. ; ;<o tak. li-dniki ne mo-e n ž.-nljo. Nevarni navadno tudi zakoni m< ! s,,rudniki.
Si-veda -- zakon n - more ozl-"i>ti le na Take p !:tisl.-k-. T.«la \-aUdo naj se za v. la odgovornosti napram -vojim potomcem in vsakdo naj se vpraša /. .Zaratlm. -tro: "Ali Tak čl- Vek. ki s|eš želeti otroka.'"
INDIJSKI VODITELJ GANDHI
— OPERIRAN.
Bombay, Indiji. 13. januarja-Pred kratkim s . odvedli v bol-nišnieo M-di,:r. ia \ CJandhija ter
ira operirali na slepem črevesu.
ČA3T TAKIM DRUŽINAM;
:________________• ->- -- • • r" -, -	•■
L-
^gornja slika, nam predstavlja družino Tbomasa Zakovšek. Vsa 4tvu Sv. Jerneja, št. 81, Aurora, HL
.	9	i. ^ .	.	y	:■. .	. /-..V.
družina je zavarovana pri dru-
t
GT,AS NARODA. 17. JAN. 1924
Sol v pitni vodi - važna stvar.
Poroča dr. Woods Hutchinson.
Če ponudimo žejnemu človeku slano vodo, se nam zdi to na prvi pogled prav tako nesmiselni* ko* če bi pa poslali v ledenico, da ostane na gorkem. Resnica pa je, da ima sol poleg drugih svojih dobrih lastnosti tudi lastnost, da odpravlja žejo. Uporaba soli v pitni vodi bo odpravila še par pr< ostalih takozvanih industri-jalnih bolezni kot je na pri mer '•kolika premogarjev" ter bo ra zven tega še druge velike vred nosti na polju dela in igre.
Že dolgo časa nam je bilo zna no. da prime pogosto premogar ja. ki je delal v veliki vročini t< zadohlem zraku ter zavžival pri tem velike množine vode, kateri si je poželel njegov organizem, naenkrat krč v drobovju. TV krču sledi vrtoglavost bi konee-no nezavest. Tako pogosto se je dalo to priprosto ime "premogar-ske kolike" tem vznemirljivim simptomom, da je prišlo v splošno rabo. Čeprav so ti simptomi ali znaki le redkedaj usodepoln r.a življenje premogarja. otežko-čajo vendar življenje premogar ja, ker se tako radi ponavljajo.
Profesor <Moss z Birmingham vseučilišča je skušal najti način, kako bi se dalo odpravit i prikazen In njegova tozadevna pre-iskavanja so bila sedaj objavljena.
Našel je, <la lahko premogar dejanski izpoti s pomočjo potenja in izhlapevanja skoro osem-njast funtov v petih urah in po-1, ko dela v temperaturi približno stotih stopinj. Tu imamo hitro in priprosto metodo shujšanja de-beluharierv, seveda pod pogojem, da bi mogli preživeti tak napor.
— Če bi obstajala cela ta izguba teže edinole iz vode, kar je skoro res, bi predstavljalo to nekako deset kvartov in premogar popije povprečno tekom svojega dela po sedem pintov vede. Tako velikansko izplakovanje celega sistema bi bilo skoro idealno pri odpravljanju nabranih nckoris*-nih odpadkov iz telesa. Če pa se zdrav sistem redno izpostavlja takemu korenitemu izplakovanju. mora oditi z telesa tudii par sestavin krvi same-
Glavni -med temi nameravanimi izpeleuci so soli in j>rofesor Moss je tudi dokazat, da se izločuje te soli v skoro dvakrat tako veliki množini pri težkem delu kot pa normabio. Voda, katero premogar tako poželjivo pije, je skoro popolnoma prosta teh soli. Če pride v normalnem poteku dogodkov v krvni tok, osušen od vročine, razredči in raztopi ta vo da soli, ki so še ostale v krvi, na kar se kakovost krvi poslabša tei nastopijo pojavi znane -premoga rske kolike.
Dosedaj se je pripisovalo to
kri, izgubljeno vsled krvavenja ali ran Taka praprosta razredčina soli seveda ni enaka izgubljeni snovi, ki vsebuje vse možne stvari, rdeča in bela krvna telesca, vendar pa lahko služi kot nadomestilo zak ri, dokler ne prične telo zopet s svojo normalno rutino.
To dobro učinkovanje pa po-vzroČuje sol v prav tako veliki meri kot voda. v kateri je sol raztopljena. Našlo se je s pomočjo eksperimentov na človeških bitjih in živalih, da odide ob velikem zavživanju celo najčistejše distilirane vode iz našega telesa dosti neobhodno potrebnih snovi, nakar se pojavijo vrtoglavost, krči in celo začasni polom. Vse to se zgodi v slučaju" premogarske kolike, katero smo preje omenili.
To 'bo mogoče tudi pojasnilo vzrok takozvane 'snežne bolezni', začasne, skrajne onemoglosti ljudi. ki zavživajo sneg kadar se mmle v visokih gorah. Hribola-zec. ki se poti' in je izmučen, za-vžije tajajoči se sneg. Ker pa je prišel sneg direktno zneba ter je prost vsake soli. razredči kri hri-bolazea pod normalni standard in posledica tega je nenadna, a resna onemoglost.
Football igralcem se je že daT-no odsvetovalo piti vodo med igrami. ker bi jim bilo zavživanje vode škodljivo. Iz istega vzroka so se bali vode tudi poljedelski delavci in času košnje ter splošnega pospravljanja poljskih pridelkov. Sedaj .pa, ko se je našlo to dobesedno "solno rešitev", se lahko zavživa vodo v poljubnih 'množinah tekom potenja ter težkega dela, da se na ta način poveča usepšnost pri delu ali igri.
Isti vzrok je najbrž odgovoren za postanek vehe, da je slabo pit: velike množine vode, /posebno mrzle, kadar je človek pregret.
Koliko večji-delež pri postanku te vere pa lahko najdemo v dejstvu. da je bilo preveč hladnih vrelcev tin potokov okuženih z bacili legarja, kojih žrtev je lahko postal žejni potnAk. Ta možnost okužen ja pa postaja z vsakim letom manjša. Če ste prepričani o čistosti vode, pride malo vpo-štev množina in temperatura vode, katero zavžijerte. Mrzla voda je seveda prijetneje^a okusu kot pa mlačna in obilo Čiste vode je vedno zdravo za telo.
Če pa ste tako vroči, da hočete osušiti cel vodnjak, ter se nočete izpostaviti nevarnosti premogar ske kolike ali snežne bolezni, za-vžijte ob istem času nekaj precej slanega ali pa izpijte par čaS limonade, da boste vzdržali na primerni višini svojo notranjo specifično težo.
Treba pa si je zapomniti, dr bo gotova množina limonade a1
POŽAR V CALIFORNXJSKEK ZABAVALIŠČU.
Načrti skrivnostnega milijonarja.
Skrivnostni mednarodni finančnik, Sir Bazil Zaharov, namerava napraviti veliko igralnico iz otoka Krfa- — Ta igralnica naj bi tekmovala z Monte Car lom.
Poroča Warre Wells.
Mffi^^iaffi^ ' —vv - ^• '	...-------- ------v..........
zabavališču Ooean Park, Cal., je izbruhnil požar, ki je povzročil škode. Slika nam predstav Ija takozvani "racing coaster".
za poldrugi miljon dolarjev
ter prišla zopet ven neizpreme-njena, in iz tega so sklenili povsem logično, a napačno, da je povsem brez vsake vrednosai.
Sol, čeprav je sama zase lena masa, je vendar neobhodno potrebna za vzdržanje primernega ravnovesja specifične teže naše krvi ter za delovanje neštetih majhnih električnih pulzacij in reakeij. katere lahko imenujemo življenje.
Ker sol vedno krži v človeškem -rstemu. jo človek tudi stalno izločuje, bodisi s pomočjo dihanja in potenja alii pa potom telesnih filtrov. Ta odpoadek pa nadomestimo z zavživanjem jedil, ki vsebujejo sol ali katerim primešamo sol.
Če pa smo na drugi strani za-vžili večjo množino kake slane hrane" kot naprimer šunko ali špeh, se preveč poviša odstotek soli v našem sistemu in pojavi se nevarnost prekinjenega toka. Ra-ditega postanemo žejni ter pijemo velike množine vode, s čemur zopet razredčimo same sebe do primerne specifične teže.
Možje, ki so zaposleni pri zelo težkem delu s temu odgovarjajočo izgubo soli in potom potenja, pa zavžijejo 20 do 30 odstotkov več seli kot pa ljudje, zaposleni pri lažjih delih. To pojasni deloma tudi veliko priljubljenost šunke klobas in špeha med težaki.
Razne vesti.
Prodaja žene na obroke.
Nov odvetnik.
V Trnovem pri Ilirski Bistrici je (tvr«ril s-ivojo odvetniško pisarno dr. Fortunat Mikuletič.
Italijansko časopisje poroča o tragičnem rodbinskem degodku, ki se je odigral nedn-.no v mestecu Gragnano v bližini Neapo-Ija. Dogodek nam jasno priča, na kako nizki stopnji morale se na . haja južno-italijanski scijak- Neki Rafaele Šansone je sprejel na hrano in stanovanje nekega svojega prijatelja in mu s tem t ud! prepustil pravico do svoje ž^nt«. Za to u-lugo je moral mladenič Palurabo plačevati določeno odškodnino. Nedavno pa je Palum bo predlagal svojemu pripateljn. da se sklene med njima nov do •jovor, na podlagi katerega In Palumbo plačeval za eno le polovico tega, kar je doslej plačeval. Toda Sanson.? nI hote.l o tem ničesar slišati. Palumbo in njegova priležirca sta radi tega sklenila, da umorita Šansona. Sklep sta tudi izvršila in pred očmi devetletnega otroka umorila Šansona.
15-letni vdovec in 89-letna nevesta.
Rak po vojni.
bolezen učinkovanju vode na že- kake druge slicne pijače sicer
lodee. Sedaj pa se je razkrilo resnični vzrok te bolezni m vsled tega lahko upamo, da bo mogoče napraviti konec premogar.ski koliki tako radikalno kot se je zgodilo to v slučarju pomearkava-nja.
Zdravilo je povsem priprosto. -— namreč velika žlica navadne kuhinjske soli na galono pitne vode. Ta množina soli zadostuje komaj, da se izpremeni okus vode, vendar pa predstavlja vso razliko med udobnim zdravjem ter polomom. Skupine premo g aT-jev, ki so poskusHe to metodo, so sporočile soglasno, da so se počutili premogar j i močnejše in sposabnejše v vsakem oziru'in da so se dosti težje utrudili.
Seveda je število ljudi, ki so zaposleni pri takem napornem dr lu, sorazmerno majhno, vendar pr je poskus zanimiv v dveh pogledih: kaže namreč veliko pozornost, katero se posveča sedaj zdravja in udobnosti delavcev, celo pod najbolj neugodnimi- po goji. Nudi pa tudi dobro idc» zakaj je treba dobesedno vzet: vse stvari s trohico soli.
Sol, — v širšem pomenu besede, — nas spremlja od zibelke pa do groba. Vsebujejo jo naše kosti in primemo napravljena solna je «nft najhotjiih injekcij, da se nadomesti
koristna pri vzdržanju primerne balance, da pa bi izključno za-vižvanje takih pijač naravnost zamašilo zatvornice telesa in da mora opraviti glavno delo ohla-jenja in osveženja čista voda. To je glavni element, katerega potrebujemo pri obnovljenjn telesnih snovi, katere je izgubilo telo vsled vroč;ne.
Preje so trdili zdravniki, da je sol nepotreben in celo nevaren numeral, ki se vmešava v izenačenje človesškega sistema in katerega je treba uporabljati talko varčno kot sploh dovoljujejo naše s soljo prepojene navade. Poznejša preiskavanja pa so pokazala, da je imel človesški in živalski nagon prav, kot vedno v sporu med nagonom in teorijo.
Soglasno z najnovejšimi ke-mičnimi teorijami obstaja elove? ško telo iz Številnih električnih naprav, spojenih z žicami, motorji in baterijami. Naša kri je baterijska tekočina, od ko je moči in ustroja je odvisno vse drugo. Sol "je za cirkulacijo to, kar je elektrolit za baterijo. Sol povzroča delovanje kolesja, čeprav o-pravlja sama le malo dejanskega dela.
'Ta očividna lenoba soli je delala dosti preglavic nekaterim prvotnim Tašskovstoe. Nail so, da je šla sil vedno
Že tekom svetovne vojne so zdravniki opazovali, da ima vojna poseben vpliv na nekatere bolezni, bodisi na ta način, da so nekatere bolezni postale vsled vojnih razmer redkejše, bodisi na ta način, da so druge postale pogostejše. Vzroki s»o tičali ri.e toliko v vojni sami pač pa v raz-, merah, ki so vsled vojne nastale, v slabejši prehrani, v težjem delu, v dotlej nenavajenih poklicih itd. Posebno pozornost zaslužuje v tem oziru rak. Med vojno in po vojni je prihajalo v bolpice manjše število na raku bolnih ljudi v takem stanju, da bi s' dal rak z operacijo radikalno iz-leciti. Večinoma so bili raki že tako daleč napredovali, da jim kirurški nož ni več mogel preprečiti njihovega uničevalnega dela." Nejasno pa je še danes, ali je obolenje na raku po vojni pogostejše kot poprej ali ni. Opazovanja v tem oziru niso enotna. Angleške statistike nam pripovedujejo, da je leta 1910 uflnrlo v Ansrliji na miljon živih prebivalcev 967 ljudi na raku, leta 1921 pa jih je umrlo 1215. Po teh podatkih hi bil torej rak v povojnih razmerah pogostejši. Nasprotno pa v Amsterdamu tega niso mogli potrdita. Tam je v letih 1913—1917 umrlo na raku na 10,000 prebivalcev moškega spola 1109 in v letah 1918—1922 pa 1199, tarej le jako malo več. Vpra sanje je torej, ali je rak po vojni sa človeštvo portal pognbuejši, octaneŠeodprto, v
V Londonu je bila pred kratkim objavljena statistika o sklenjenih zakonih v Britaniji- Statistika navaja veleinteresantne podrobnosti o raznih zakonih. V Angliji so gotovi kraji, kjer se ljudje poroče že v zelo mladih letih. V Suseku n. pr. niso redki slučaji, da 19-letni mladenič poroči 16-letno idevo-jsko. Samo v zadnjem letu je bilo sklenjenih nad 300 zakonov, v katerih mladeniči niso dosegli 19. leto in so {Kiljali devojke pod 17. letom k oltarju. V neki vasi pa je postal neki 15-le.tni deček po pol leta trajajočem srečnem zakonu z deklico enake starosti, vdovec. Statistika nadalje navaja več grotesknih zakonov. V nekem (slučaju je 70-letni mož poročil 19-letno devojko, v drugem je osrečila 69-letna žena nekega 18-let-nekega mladeniča. V letu 1919 je bilo v Angliji 22 mož ki so se poročili s 16 lestctm: trije kned njimi so postali vdovci- Nad vse zanimiv pa je zakon S9ietne irske kmetice ki se je ločila od ss*ojejra 88-letnega moža in se kasneje poročila z drugim. Iz tabele je razvidno nadalje da ženske v Angliji doživijo večjo starost nego >moški. Leta 1919 je bilo v Angliji 16 oseb 9 žensk in 7 moških, ki so prekoračile svoje stoto leto.
n stoji na griču, mik oder se nudi pogk-d na bližnje Pireneje. Francoska vlada zasleduje pri prodaji palriotične in gmotne -.vrhe. Ker trdnjava nikna več pomena za vojaške svrhe, jo hoče nov" it i za drag denar, toda pro-la jo samo francoskemu držav-jann. Inozeraci so d kupčije izključeni.
Duševno in telesno delo.
Slavni berlinski k'rurg "prof. >ier je računal $5 mark v zlatu ra strokovno mnenje v sodnem procesu, pri čemur je moral preštudirati dolge akte zakar je po-•abii 4 ure dela. Sodišče mu je prignalo le 29.940.000 papirnatih mark. Profesor je to odklonil. *eš. da je moral dati pred nekoliko dnevi postreščku 140,000.000 mark. da mu je prinesel kovčeg kolo.lvorske garderobe na vo>, \ato se je dr. B;eru zvišal honorar na 30.000.000 mark!
Ranjeno srce.
Od ljubezni ranjeno srce ponavadi ne povzroča smrti. Srčne rane take vrste se k sreči kmalu zacelijo in tudi večkratno ranjene se izzdravi. tako da je srce znova sposobno za ljubezenska
Sir Basil Zaharov, grški finančnik, ki je znan kot "skrivnostni mož Evrope" ter eden najboga-tejših mož na celem svetu, je postal tekom zadnjega časa predmet splošnega pogovora, čeprav se taka mogočna oseba ponavadi skrl no drži v ozadju mednarodnih /.; dev. Dva poročila glede njeg^ vili delavnosti pa se vsaj navidez ne skladata.
Soglasno s prvim poročilom bo postal Zaharov prvi predsednik grške republike, če bo frrška u-•itavna skupščina, ki zboruje se-Jaj v Atenah, sklenila, kot pričakovano. izpopolniti pregnanstvo kralja Jurija s formalnim odpravljenjem dinastije Gluecks-burg.
V večjem soglasju z njegovo ulogo na evropski politični pozor-uici je ugotovilo iz Pariza, tla na-čeluje jZaharov nekemu franeo-!
ljenje slične igralnice na otoki: Krfu.
Grška vlada naj bi imela delež pri dobičku te igralnice ter z dobljenim denarjem podpirala približno en miljon beguncev iz Male Azije, kojih navzočnost na Grškem nudi vladi velikanski politični in ekonomski problem. Nameravana igralnica na Krfu naj bi baje preje podpirala igralnico v Monte Carlu kot pa tekmovala z njo. kajti število ljudi v Evropi in drugod, ki bi radi igrali ha-zardne igre ter izgubljali na lahek način svoj denar, je dosti večje kot je bilo kedaj poprej in obstoječe hazardne igralnice na kontinentu ne morejo zaenkrat poet reči vsem.
Če bodo izvedeni načrti Zaha-rova. bomo dobili na otoku Krfu nov ir gorja in pogube za nešte-vilne.
JAVNA ZAHVii-uA.
skemu sindikatu, ki se je približal grški vladi s predlogom, naj se na otoku Krfu v Jadranskem morju, katerega so tekom prett k-iega poletpja zrčasno zasedli lt: lijani, ustanovi nov Monte Carlo s slavno mramornato palačo prejšnje avstrijske cesarice Elizabete .11 pozneje kajzerja Viljema s središčem ali kazino.
Komaj je vrjetno. da bi bil Z; iiarov pripravljen zamenjati svo-ie mednarodno stališče, katero za vzema v sedanjem pasu, za gotovo, dekorativno pozicijo načelnika grške vlade pod režimom, v katerem bo predsedništvo sledilo prej francoskemu kot pa ameriškemu vzgledu ter bi bila resnična kontrola državnih zadev poverjena minLrtrskemu predsedniku, ne pa predsedniku republike. —
Zaharov preživlja sedaj svoje dneve deloma v Monte Carlu, deloma pa v Londonu in Parizu, kjer je njegova hiša polna zlatih p< sod, katere je dobil od francoski boje. Tisti zdravniki, ki se na ta- J vlade. Ker je vajen uživati pro-
V dolžnost si štejem, javno se z; hvaliti tvrdki Frank Sakser Suite Bank v New Yrirku. kose je loliko potrudila in našla moj kovček, ki j** bil ob mojem prihodu v to dežel« pozabljen na Ellis i- lar.du in v katerem S4»m imel neprecenljive vrednosti. To tvrdko r>rijwirot"*am tudi vst-in drugim na-š in rojakom, ki tako rada pri>iko-i"i na ponuč rojaku v siili ter .smo lahko ponosni na i o tvrdko. Prosim priobčite to v list. Obenem pa pozdravljam vse moje znance in prijatelje šrnmi Amerike. — Joe < M,ra movie, krojač, Detroit, Mich.
Cenjt-nlm rojakom širom Ame-r ke naznanjam, da sem prejel ne-i:o že pozabljeno denarno svoto, katere L? plača nje se je zavleklo vsled evropskih vojnih bomatij <ez 7 let. Kavu> zaradi teli h orna-i j ti.-li meji družini ni bila izplačana svota pred odhodom iz sta-re«a kraja. Skozi prizadevanje tvrdke Frank Sakvr sem sedaj prejel omenjeno svoto nazaj, za kar se ji zahvalim za njeno točno m pošteno poslovanje ter jo pri-poročam rojakom širom Amerike. S pozdravom Josip Tre.sterl, 801 Albert St.. Kenosha, Wis.
Francoska trdnjava na prodaj.
ke rane spoznajo, pravijo, da je najboljše zdravilo čas- Resnično z ostrim orožjem ali s kroglo ra-njneo človeško srce pa takih ran ponavadi ne prenese dobro. Največkrat je smrt hipna. Pa ne vedno. Če srčna rana leži na u-srodnem delu srca. je ozdravljenje vendar še mogoče. Moderni samozavestni operaterji se tudi takih rane ne ustrašijo, ampak jih znajo s svojimi šivankami zašiti in tako rešijo dragoceno človeško življenje Že leta 1896 so kirurgi Rehn. Farina in drugi z uspehom zašili ranjeno človeško srce. Od tistih časov pa do dane-, se je takih operacij že jako mnogo izvršilo, pogosto z uspehom, včasih seveda tudi brez uspeha, kakor si je pač lahko misliti pri tako težki telesni poškodbi. Medicinski listi trdijo, da se je od tedaj do danes izvršilo že nad petsto takih operacij.
Kako je Franc Jožef slutil razpad habsburške dinastije.
1'Neues Wiener Journal" pri-občuje zgodovinski dokument, ki je kodicilj k testamentu ce sarja Franca Jožefa iz leta 1901. S tem aktom je izdal Franc Jožef določitve za slučaj, da bi se državna oblika izpremenila in bi izginila habsburška dinastija. Cesar je ustanovil družinski fidei-komis za rodbino Habsburg-Ixv tringen z odstavkom: "Ako bi se tekom dogodkov in zgodovinskega razvoja imela izpremeniti vladna oblika avstro-ogrske monarhije in, kar naj Bog prepreči, ako bi ne ostala (krona pri naši hiši, veljajo za sukcesijo v fidei-
storno ozračje Evroje, je skrajno malo vrjetno, da bi se zadovoljil z obskurnostjo Aten.
Zaharov je bil bogat človek celo pred vojno, čeprav ni ugotovljen natančni vir njegovega boga stva. Tekom vojne je baje napravil velikanske svote, ko je financiral izdelovanje munieije za zaveznike. Leta 1918 mu je bilo podeljeno angleško vitežtvo, v priznanje njegovih zaslug.
V starosti tri in sedemdesetih let je igral v Londonu veliko ulogo za kulisaoni. ko je uplival na vlado Lloyd George-a, da podprt grško invazijo Male Azije. To pustolovstvo je skoro zavedlo Anglijo v norvo vojno s Turčijo ter indirektno dovedlo do padca ar gleške koalicijske vlade. _
Zaharov je izdal velike svote ko je podpiral grrško pustolovstvo, a njegove izgube pri ter oči vidno niso v izdatnejši meri zmanjšali njegovega ogromnega premoženja, ki ga je nparavilo za eno najbolj mogočnih, a obenem zagonetnih postav za kulisami evropskih afer- Glasi se, da je tudi interesiran pri igralnici v Monte Carlu in da lahko iz ved' mogočen pritisk na grško vlado da mu slednja dovoli ustanov-
Francoska vlada prodaja nenavaden objekt: citadelo trdnjave Sanit Jean de Pont blizu Biar-ritza, nedaleč od španske meje. Trdnjava je objekt svoje vrst t. Poleg običajnih trdnjavsbih prostorov obsega skladišča za mu-nicijo, okope ter več mostov za spuščanje. Zgrajena je bila v se- komisu privatnopravna načela te-
demnajstem stoletju. Napoleon jo je uporabljal za bivališče rezervnih obsednih čet, med svetovno vojno pa je bila tam komaj ena četa vojaštva. Trdnjava ima svoj vodnjak, ~ki Je 270 m globok
meljem splošnih meščanskih za-
nazhanilo in zahvala-
Žalostnim srcem naznjamo, da smo položili dne 15. januarja v hladni grob našega preljubega sinčka Charlesa. Naj mu bo lahka ameriška zemlja'
Obenem se pa lepo zahvaljujemo vsem ondm, ki so se udeležili pogreba in onim, ki so darovali krasne vence. — iše eakrat lepa
konov od 1. junija 1811
Ta- hvala vsem skupaj.
-ko je leta 1901 pregšreno dušo Franca Jožefa preletela slutnja
p razpadu dinastije, ki je slediL
Za njim žalujoča družina tJ r • k,
res 28S W; 114 St., New York, N. Y.

IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
Be more izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost ml 3,000. — frunkov. to je sedaj približno £140.— m enega potnika.
V »lučaju, da nasiovljenec as la-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošilja t ?1 j lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno prt* pomniti, da nikakor ne moremo priporočati podlima ti čeke v Jugoslavije.
SpioSno mnenje vlada, da m Md, ki me glase na dolarje, tudi v dolarjih Izpit. Ca j o, kar pa ni res, ker, kot Se agoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi poSUJajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni aa ljudi na deiell, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih leie potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da eo jim bili odobreni.
Onim, Id stanujejo na deželi m me potujejo v Ameriko, Je najbolj« pošiljati denar navadnim po ton v dinarjih, kateri aa jim Izplačajo na aadnji poit* dres neprlllk.
Tudi an nabavo potnega Usta ■— {»osa) Je najpripravneje poslati dbuujti Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ns more potnik dvigniti dolarjev, strofike za razne listine ln petni list as pa lahko plača tudi ■ dinarji.
V	Italiji fat Based
oaamljm —.
eo vaUavne povsem be ter lahko izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Ce J« pa namenjen denar le m potovanje, Je na	označiti vidno:
plačati Le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraJčnjo&h strelkor mow se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska lzplafila kakor sledi: Za izplačila do $28. računamo po 76 centov; od $38 po M, to ja po B eaota od dolarja.
Na saks—Iri naj
v
Ta pristo&rina
Jo
v
FRANK SAKSER STATI RAKI
t? Cartiaadt jSL* Xtv Tarii G$f
GLAS NARODA, 17. JAN.- 1921
POSLEDICA KATASTROFB.
v
Zenialna zločinca.
Nekje v Združim :h državah, najin ž v mestu New Yorku. je sedel brezmadežno napravljeni mo-izvrstnih manir, pri svojem zajuiieku na Bazit'-ni dan ter čitai z velikim zadovoljstvom povast o <i(H>r^e Andersonu, ki je pobegnil j/, zvezne jetuianice v Atlanti, Ga. <'<» je iiin-1 pri zsjutreku g<*>ta ali če ua. tii inu«!, je brez dvoma vzkliknil z veselim glasom: — George je dniber dečko! Anderson je z ostalimi vred zbe-iz krempljev postave, ko je * plezal nkizi zelo ozek, petdeset <■* \ J j-v dolg rov, ki je vodil pod jt?i:ib*kim ohzidjom. M<>goče ,se je zA-» <1« r oblečeni gospod, kate-i»'<»a <nio preje tme.;uli, smehlja), k-1 j r rit al tkajti smešna se mu j< iti< rala /<I»*t; misel, da se plazi Atnl«*:-».:i po uuutzajiem, nizkem i \;i, kajti kot gf^pod sam je lju-1! tudi Anderson lope oblake. i ;!:i v ua st .ar v nrjslih. Gerald a ('Lapmana pa je bila, da. se je An-i iiu p rtvil beg.
vali kriminalne .slinaje v New Yorku, je Chapman najbolj dovršeni zločinski proizvod, kar so jLh kdaj videli.
Našli so več kot dvajset oblek, ko so preiskali krasno opremljeno j stanovanje Chapmana v Gramer-j ey Parku po izvršenem postnem; ropu. ^inel je vsako vi s t ne povrw-j ndke in suknje, športne toge. ne- • siseto srajc in druge potrebščine.: Vsaka stvar je bila korektna, naj-! novejšega kroja. To bi lahko >oo-! znal vsak kavalir na prvi ]X>gled. j Tudi pi l uporabi teh stvari je bil' Chapman skrajno vesten. Ni se počutil dobro, če ni bil korektno [ oblečen.
Pravo veselje je bilo poslušati!
njegov glas. Nizek je in mehak rn prej kratkim je nastala v Louisiana tovarni za sladkor. New Iberia. La., silna eksplozija- Šest-Chaprnan se ga /na poslužiti. Zelo|	najst oseb je bilo na mestu ubitih, nad atiridest pa ranjenih. Kot vidite na sliki, se je izprc-
s.\rben je brl v izgovoru, kar je	menU dd tovarne v kup razvalin.
n-dka stvar danes v kakršnemkoli'---------------------—-
krogu, posebno pa v krajih, kjer ders.:*!, v Philadelphijo, Pa., do- xa dr- lcvalei, ki so se poslužili krv- Majhen človek s črnimi očali ter a-: ha j a jo tatovi in roparji. Zelo p^iporc-eilna pisma tc-r zasta- iiih j) ov in neštevilnih detekti- nekoliko še]>ajtč se je pojavil v ]>r«>.-stod»išen je bil in prijetnih ma- vila pri tamošuji Corn Exchange vov, a v.-e zaman. Pozneje se je iz- enr-m avtomobil«, da vzame uJcra-
peara. Andersen je lep človek.' "nodemoo, ki govori angleS-ci s tujim naglas m. On pravi, da je jezikoslovec ter je brez dvoma izši-!an. Skrivnost je. kako se mu je posrečilo izkopati rov. po katerem je pt.begntl. Iiuv je peljal 'z š>to-•a za jetiču« nr. »Ivo. i>ču v,c-e. Ali je Chapman /a-n -val ■>« iT Andersfina ? Ali je ("Iiapiuari v New Yotk«i ali pa na varnem
inozemstvu"? Ali se b » .»vstal z Anderson-m? Ali bc<l<> zvezne ■ •]>-l:o?ti prijele oba ter ju spravile miza j v ječo '
Vprašajte r>ht-rb.c-k If >lns.-A:i_
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce In o-
brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in sto s n iih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu 41 Glas. Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Narodafi
l
:;_rv; *	'B	-'V	T* Ti? ',; i fj
Vabilo na PLESNO VESELICO
katero priredi
Društvo Slovenska Postaja štev, 16211
Moder n Woodmen of America V CHICAGO, ILLINOIS v soboto, dne 26. januarja 1924
v Češko Ameriški Dvorani 1436-1440 W. 18th St.
Fričetek vcselice točno cb 7:30 uri zvečer.
Vstopnina po 50r za oseto.
Vljudno vabimo !•( take in roja! mnogoštevilno \deleže te naše žeKrtdce bo tečno oskrbljeno. Xa svidenjt kliče —
Ulje v Chicago, in okolici, da >-e zabav«. Zr suha grla in lačne Igral h<> Zajček Oreh ester.
VKSKLH XI (H)HOK
nlr. Ni pa bil ki epe ta v. Zelo uniili banki h on de v vrednosti $345,000 . kazalo, da spi<»h ni bilo nobenega .lene bonde od dveh drugih, ki sta Ta dobro-obl<"čeni gcapml pri je, kot je izja vi! posebni ge- za po:.-gib, v znesku $275,000. sleda o pr bi zaiutreku, ta (.'erala Chapman, k-i"| »eralni pravdmk David Cahill, ki ^-Banka je postopate z njima kot bij Dvt noT
]>:! j.- znan sedaj ipod povsem (lru-J-K' «i;M>aial krivim tako Cliapmana 1*■•"topala z vsakim p ličnim člo
rS.-m kaznjencu. " e pi/peljala v drugem avtomobi-p-zioge je neka bolni- ]u. X;stal pa je proper in v zmedi
el<.vek s črnimi očali.
ir.i'-Mtm imeno-H. je najbrž telefo-r ral svojemu scferju, naj pripravi avtomobil, nakar se je odpeljal v najbližji brzojavni urad, odko-
k >t Aiub iso-.ia J^.lr. Cahill je do-'veiM-m. stavi J:
— In njegov duh deluje iprav tako hitro. Zelo inteligenten je,' kako $50,00(> Liberty boiidcv ter
d. r je najbrž p v<Ial pozdrave svo- j drzen in zelo pogumen. Pre-' prihližao ^25,00t) v j<* m tovarišu Andersonu na kak ^r-^aii je ter zelo nevaren človek. d -g( vorj"ni nasbiv. Vrjetno je ee- < 'hapman je prišel v jeti-o ter zo-]■'•. da je povabil Ande-rsona, naj l'et i:Je lia naslednji način: preživi /. njim tiov«detni dan. i Več kot en mcsee pred oropa-1 kompanrje
!ia s: f .v.a'ea pove<lala Ilarrv L>i- je izsrinil
hopu. ixjsi'bnemu stražniku, da je M< gcče je bil Chapmaai, mogoče' . Vkradeni Imndi so bili najboljše' čudne glasove iz bližine pri- nc	im-.	j j j
vrzte. Med plenom je bilo za ne-j »pja. Uishrp in strežnica sta od- Sedaj pa je prišla vest, da je pa-| j |
iz Atlante Anderson, t ova- * [
DR. LORENZ
^fcž	Avi, PITTSBURGH., PA.
j sila v pritličje. Ko je stražnik V>d- i. fJ.n;j gotovini. Pre- ^"^ojo električno .svetilko, je! ,-J ( hapmana. težni del je obstajal iz Gib veznic ! zagledal Chapmana. oblečenega v voleklavilic, obveznic Argentinske; "'"ieko stražirka ter sedečega na republike, Packard Motor Carj^i e<,vi- je bus ter je strašno
ter drugrih vrednc.siJ.nih gledal- v primeži z elegantnim
la_ j<Jerald Cliapmam in jz Xevv Yor-
niu pa pu-la
in oblasti so se spomnile obljube Chapmana, da bo vrnil ter spravil Ander«»iia iz jei'e.. Oba imata tlct&ti skupnega. Oba ljubita napri.mer Sliakes-
< th; pnujia in Ceorge Andersona.' -dhajanje pcštnega voza, katere- j Philadelphiji, izpreinenjene, in v ( ;c Je 3e histerija in padla je v na
Ali ste počeni?
»(.ova.pis.-*-sovr^ffii zeftAVNt arafV.a^L««^	BiVL.fiLX'Mk
,«	akutni in krcMt^nlH Dettvl. j«
ram *» zdravim natf C5 l«t t»r tm«m «ku3nj« v vooh bclacnlh
<sr muhi tlovarsko, sata ra« mo:«« p«#oinoma razumeti In
bolsaan, ca vat ozdravim in vrnem moč U> zdravja. Skosl ta lat mu ^idobil posabne akuinjo prj ozdravljenju moiklU b»l«!H. Zata aa marata ?,<>oiion>a aansatl na ^r.ana. moja »kra pa M. da vaa papain cm a eadre
M* ^faSaJta. ampak prldlta itmpraja. Ja. asdrzvlm zaatrupljono kri, mkiuija In lia« p« tata««, »aioziti * padanja taa, Bo lati na v koatah. atarar; r.e; o»Ub4lottttilv«n* In t-.o.vwr: » maH .
;©trah, želodcu^ rmar.Icc ravmiftlzan*. Vatar;	itji*, KMuKa t«
<	<otrtalc ta aonota o4 t Copo.daa to t, craiarj v
! ps-ualkOk od i«. 4opoI«aa da L sc^taa,
| t
_____ i!
■;
Kako lahko ozdravite
BREZPLAČNO.
sta aktivno v zločinu in oba živita ^btvuega prstnega urada, zapad-(ga se od d:>hrjdkov zh»čina.	j	Pennsylvania postaje. Po- • oij. a pr
Oha 'ta s "da j na prostih nogah	sta spoznala, vsait trik'cil drzen čin. Za^lišavali so ga v
in \va prizadevanja vlade Zdru-	šoferja ter celo njegovo poštnon: uradu in posrečilo se mu
aih držav, da zasiedii ter spravi i>ot-
m pripetilo tekom areta-||ftm I«**™*- Ko ^ ^j1 opravljen t Judj. •zneje je Chapman nosku- 2f*et ^ dveloi»a ^d ter so prišli proste-
>}udje s kilo po vsej deželi so presene sled presenetljivih uspehov pri-.	v	.	. stega. (iomaieBa sistema, ki je i^oslan
V pu-ltheje se driligl. je Chapman brezpačno vsak.mur. ki piše P'.nj. Ta davno odšel skozi vrati.	varnemu, Iznajdb., jc.eden najve*jiti> bla-
iroslovov. kar jih je IhIo kdaj r.udenih lju To je b'11 zaključni paklon Chap-	s kilo t.-r je znana kot najbolj uspe-
, -i	fita :neto<la. kar jih je bilo dosedaj. Pu-
sta oil a v New
Pozneje
je postaviti se tdiko, da je stal tik
na varno dva naj bol i drzna pošt-' Havranek je izpovedal, da jej poleg okna. Naenkrat pa je vzklik- mamL A	v	maga takoj »n trajno ter zavedno odpravi
na tate-va m roparja, so ostala	y ^ roPa	^no ka-' ml: — Hočem končati na ta-le na-	aretirana ^ <> katerih f PaS^eeri. ki so trpeli vsled str.romod-
v uj za enkrat brezuspcnšiia. Kjer- lc- ^1 dohitela poštni voz ter Sin« — Detektivi in poštni inspek-1 Je (»oninevalo, da sta pomagala nih jfcki..nih in peresnih pasov. se sedaj
koli se nahaja, uživa Chapman, ki	vštric z nj>m kaka dva Wo-t or ji .so pogledali navzdol, a ni^ '^V™™ ter mu za,easno poso-	i^L^^ŠŽ uporati
1-»	™	---»	.	.	! tlita denar, a nikdar nista pnsia tr-a značilnega sistema. Nikjer ni ni-
■?ar podobnega. Trume ijočenih ljudi se čudijo, s kako lahkoto je mogoče
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite aa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženl
Cist« sobe s eno ali dvema poateijrma. Prostor ss 150 oseb. Domača kchinja. Najnižje cen«.
AUGUST BACH, 63 Greenwich St, New York
i
J1' V vte-.ilnih czirih boljši enačaj, !:a-	da sta izgledala dva
ČHprav sta oba odločno originalna, mnža- sedeča v avtomobilu, kot v-.c, kaj- je mogoče kupiti za de-	eaters''. Imela pa sta
nar. ter je lastnik garderobe, za kati bi ga zavidal marsikateri milijonar, ('hapinan je namreč bo-gat. razen če je zapravil v kratkih par mesecih celo premoženje, a tr. Jen je ni bilo nikdar njegova slab 3t.
Ta dva nn ža sta namreč napadla in oropala poštni voz Združenih držav na Leonard Street med Hrt.adway i:t West Broadway v W-.v Vc.rku v noči tbie '24. oktoln-a IH'Jl ter vzela >z voza večje ate vrlo' regitf luraiiih poštnih vreč, iz ka-ttsrih ?ita v teku ene ui-e vzela bonde v vrednosti $1,600,000. Skoro dve tretini b:>ndov še vedno pogrešajo in Chapman ter Anderson sta si razdelila tri četrtine plena medse. Velik del boudov, v vrednosti $400.000, je predstavljal delež WHlia.ma I*oer erja, tretjega zarotnika, l i pa je pr«tal državna priča.
Chapman je človek, 'katerega je treba poznati, študirati in ceniti. V gotovem oziru je "Raffles" resničnega življenja, a v telesnem pogledu predstavlja komaj junaka. Visok je nekako pet čevljev osem palcev ter tehta kakih 140 funtov ali nekol'»ko več. Njegov obraz je vuh. Zeio važno je, da je njegovo čelo potisnjeno nazaj. Star je sedaj nekako 35 let. V profilu je njegov obraz slieen obrazu učenjaka, posebno ker no^i očala. On pravi, da je AmCrJkanec, a najbrž ni Mogoče j<. Anglež ali i>a Irec.
Sevetla ni njegovo ime Gerald in tudi se ne piše Chapman. To je priznal, ko se je vršila proti njemu obravnava radi ropa. Znan je bil kot Ed ward Brvce ui tudi kot CaMwell. Priznava, da je bil žc trikrat zaprt in da se je seznanil z .Vnder^onom v Auburn (N. Y.) jetiiižnict. PrvikVat pa je 'bil za ploten v orapamje pošte.
Povest ropa tur povest dvojnega bega Chapmaaia m nato bega Aiidersona pe ne more spraviti popolnoma na dan značilne oseibno-Fti Chapmaaia kot ga moramo imenovati. Pa mnenju nekaterih motž, ki ap v radii jilt gar letih, zasiedo-
eepici potegnjeni preko cčL Pri HTorth Street sta ta dva naenkrat
»kočila s sedežev svoje lastne kare | blažil j eni uradu. Splezal je eno-na višji sedež poštnega voza ter stavne na kamenito pročelje poslopja, visoko nad cesto ter upal,
«50 pogledali nav-----,-----
mogli videti ne moža, ne njegove- j ^ den™> a nikdar 111£'ta Pnsla
va trupla. Nastal je velikanski vik pred sodltJL'e- ChaPrailn Je bl1 v_________ _
hi krik in šele ,po preteku precej ;!abf,m Plesnem stanju, ko je zbe- kontrolirati k»
časa .so našli Chapmana, ki »e je a	duh ^ b:1	*»
rJn-jval za par zaiboji v nekem
Zii omejen ča.s, bomo vsakomur, ki nam pi3»-. i»>slali brezplačno poskusno
svež III nepoškodovan, kajti znal rdravljenje s tem predmetom, ki jsiči mi-izrjiiuti vsem silam vlade.
pomolila revolverja jx-d nos Ha-vraneka. Obrniti je moral svoj voz po Leonard Street navzdol, ki je bila takrat vemna in samotna, in redi potu do W"st Broadway sta mu rekla, naj ustavi poštni voz. Xato sta mu vzela ključ vmt pf*št-nega voza ;n vse nadaljnje je bilo lahko izvršiti.
Več mesecev pozneje, deloma povsem slučajno, deloma ,pa vsled neumornega poguma Gordon a McCarthy-ja, detektiva American Express kompanije, so bili vsi trije banditi aretirani. Končno razkritje bandit ov je bilo posledica eknpresnega "ordra", katerega
da se ntu bo pozneje posrečil beg.
To je bil resnično drzen čin Chapmana. V opravičilo svojega dejainja rn poskušenega be^-a je rekel pozneje tekom obravnave:
— Skočil sem, ker st<* imeli v sosednji ■sobi mejo ženo ter jo mrc-vai'ili ure in ure, da je bila skoro mrtva.
Pri tem se je pričel solziti.
Ka temelju pričevanja Loerber-ja ter skrbnega dela Mr. CahlUa sta bila Chapman in Andcrsoai spoznana krivim ter obsojena vsak na petindvajset let ječe v At-
se jr
Spletno zanimanje za ta slučaj je izginilo, a inšpektorji paštnega dopart-menta- niso popustil i. Pred kratkim so pričale krožiti govorice, da se mudi Chapman v New Yorku.
Tekom preteklega poletja je bi! vpi-izorp-n majhen rop bondov in pravici ali krivici so je dbdol-; lo Chapmana. da je on zasnoval ta rop. Plen je bil s razmera o majhen. Izmenjal naj bi-lastnika v Central parku in oblasti f » odredile vse potrebno za aretacijo.
To je originalna metoda brez b<>-le'-in. Xfiber«1 operacije, nobene nev.T-nosti: lahko opravljate svoje dnevr.o de-1» tt-r rte" veseli. Xe p«.51jite denarja. Sporočite r.nm samo svoje iir.e in raz-. ij"».ii naslov, presto zdravljenje obenem informacijami vam bo poslano v za-: o*p i en> m zavojčku.
Pošljite danes—sedai Morda se brste I r^.vpilp.o iznebili nošnje n:!dležnefi*i I'Sii.
KUPON ZA BREZPLAČNO ZDRAVLJENJE.
C:ipt. W. A. Collings, Inc.
Ilox 4G1 A. Water town, X. "T.
Pošljite brezplačno poskušnjo vu3ega •;istima za kilo.
Ime ...................................
Xaalov ................................
• • ___r , __	, lan ti. Ga. Ni pa se skladalo z ziv-
t« izročil I/oerber. MeCarthv pa .-	^	,
. * * i ijenskim načrtom Chapmana, da
ni vedel ničes;«r o oropan ju pošt ltttga voza skoro do zadnjega trenutka. predno je bila trojica aretirana.
Chapman in Anderson sta med leni časom dobro živela. Zakaj bi ne* Čeprav ni prišlo nikdar na daai, je bil Chapman vendar toliko drzen, da je otvoril tekoči račun pri neki borzni agent uri. Pri tem je deponiral nekaj ukradenih varnostnih listin. Tudi nekaj denarja je napravil s svojim rfipom. V kolikor je bilo mogoče izvedeti, sta odšla nato oba, Chapman wi An
LO VENSKEMU .ob činstvu sirom Zdr držav priporočam svojo bogato izbiro knjig, V zalogi imamo vsakovrstno romane, povesti,poučne in strokovne knjige, dramatična dela, pesmi, skladbe za glasovir, gosle, citre in tamburice. Najnovejše knjige. Najboljša književna dela. Obširni ceniki teuton} 1 •
Knjigarna,
f i ■■ * * w i5C
bi kar na eno sapo preživel četrt stoletja za jetniškim zidovjem. Obsojen je bil meseca avgusta 1922. Iz jetnišnice je pobegnil ne- 1 ke-ga dne zjutraj leta 1923 v družbi nekega Frank G ray-a. Oba sta premagala stražnika v bolniškem oddelku ietnišnice, prepilila zamreženo okno, napravila iz r juh vrvi. se spustila na tla ter preplezala nato dva visoka zida.
Ob tej priliki pa ni prišel Chapman daleč. Trikrat je bil ohstre-ljon, predno so ga ujeli, a bil je j zopet v ječi v teku 48 ur. Tudi on j je streljal na paznike, ki so ga hoteli prijeti; a vsi njegovi streli so i zgrešili cilj. Ker so bile njegove poškodbe resne, so ga spravili v bolmški oddelek jetnišnice. Mogoče niso bile nadzorovalne metode y Atlanti popotne ali pa je postopal zločinec z veliko previdnostjo, dejstvo je, da je v noči 4. aprila zopet pobegnil.
V tem slučaju se je poalužil trenutne odsotnosti stražnika, ki je spal v isti sobi kot ori. Vzel je svoje rjulje, napravil z njih vrv ter jse opusti! skozi okno na tla. Predno pa je odpel, se je oblekel v obleko odsotnega stražnika. Beg je 1*il seveda takoj razkrit, a imel je min«* prednorti pred
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
—HTnr I---j . T> m ' --—1
Kako sem se jaz likai Spisal Jakob Alešoveo,
Pcve3t hI o venskega trpina. V pouk in zabavo.
1-. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 443 strani, $1.80
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov,
263 strani,	.Tt
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tli slika r krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in tež-ivami ter nam predočuje ljudstv« resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	JA
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani,	.St
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani,	.09
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,	.41
Kalo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posegi do dna r življenje slovenskega ljudstva ter »e zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —: Vsebuje 231 strani,	il
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz.
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	AM
Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust Seno*. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graSčake-in juna-fito umirali mučeniske smrti
Vsebuje 878 strani,	ft
POiTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, !New York

)
OT.AS NAKOOX. 17 JAN lasi
GOSPICA MALA
____t 1-—
Spisal JEAN RAMEAU.
. : t m ---
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
~I
7	(Nadaljevanje.)
Rdečica jo je zalila, ko je pomislila, da ji bo treba tega mladeniča še kdaj srečati.
Ali ni po vsej pravici lahko jezen nanjo? Zakaj je prišla sem ter iztrgala tem ubogim ljudem rodno hišo? Ali ima vse pravice človek, ki je bogat?
.Sporočilo starega Bretonca Bludena jo je jako presenetilo. Smatrala s<- je za dolžnieo te nesrečne družine. Vedela je, da v t tin gradiču ne bo mogla nikdar uživati zaželjene sreče in zado-vol j nos t i.
— L"bogi mladenič — je mrmrala. — C'e sem mu storila krivico, jo moram popraviti. Iji popravila jo bom, da l>o vesel in zadovoljen.
Trdno je sklenila, da bo vrnila grad in posestvo prejšnjemu lastniku. Saj ima oče dovolj denarja- Tudi par tisočakov bo lah ko pogrešal.
Stopila je k oknu ter videla prihajati proti gradu moškegf in žensko. Moški je bil oskrbnik, stari Bluden. Toda kdo je bih ženska 1 Najbrže gospa de Plesan. Moj Bog, kako ji mora krva vet i njeno dobro materinsko srce.
Tretje poglavje.
Mladeniču se je precej liitro vračala zavest.
Spoznal je bil Bludena, spoznal je bil novo lastnico gradu tei se obrnil vst ran. Hrasta in vrvi se pa še ni spominjal.
Katarinca je zbrala ves svoj pogum, da je zopet šla k mladeniču. Ves strah ji je izginil iz srca ob sklepu, da bo vrnila vse imovino bivšim lastnikom.
Stopila je k njegodvi postelji ter mu rekla smeje:
--- Zdi se mi, da prihajajo po vas.
Vstopila sta Ženska in oskrbnik in oskrbnik je dejal:
—	Tam je . . . Hvala Bogu, saj je že skoraj dober. Dober večer, gospod Albert!
Katarinca je takoj uganila, da oskrbnikova spremljevalka nt more biti mladeničeva mati.
V	reniei je bila služabnica gospe de Plesan, šestdeset let na de kla, Marijana po imenu, ki je sledila svoji gospodinji, kateri jc bila udana s srcem in dušo. iz gradu na pristavo.
Ko je oskrbnik sporočil, kaj se je zgodilo, se je hitro odpravilf ž njim ter med potoma neprestano zabavljala nad novo grašča kinjo. Rekla je. da je pariška razvajanka. da je vetemiea, n:č vredna ženska, ki je kriva vse nesreče.
-- Ali te ni sram, Bluden. da služiš tem ljudem? — mu je oči tla. — Bog ve, odkod jemljejo denar, da te plačujejo? Pošteno žt ni zaslužen. Kaj res nimaš nobenega srca?
še bolj je biia razjarjena, ko jo je odvedel oskrbnik v koči jaževo sobo. Torej niti v grad niso spravili njenega mladega go .spoda. To je sramota, to je škandal.
V	sobi ni Katarince niti pogledala.
• — Moj ubogi gospod Albert — je tožila- _ Torej ste se hotel
usmrtiti? --In to vse zastran te . . .
Umolknila je, ošvrknila Katarineo z jeznim pogledom ter na deljevala:
—	N<> boste imeli sreče, gospodična, ('e j-; Bog pravic"!'., van nc bo naklonil sreče.
Katarinca je pivbledela Dobro je sicer vedela, da jo ti ljudj« >oviaž:jo, da je pa sovraštvo tako globoko vkoreninjeuo, se ji n uiti sanjalo.
Po v.sem telesu je začela trepetati, ko je stara dekla nada ljevala :
—	In ti ljudje so spravili mojega gospoda na kočijažev< posteljo kot da bi bil pes.
—	Poslušajte, dobra žena, — jo je zavrnila Katarinca — ja: iii.^tm rekla, naj ga neso v to sobo. Sicer ga pa tudi nihče ni po znal. Z vami se ne bom prepirala. Če sem kriva, se bom zagovarja la k večjem le pred vašo gospodinjo, pa še to edinole v slučaju, e» se rni bo zdelo vredno.
—	In ona vas bo poslušala, če se ji bo zdelo vredno — je na daljevala dekla.
Katarinca je bila jako užaljena. Predrznost stare kmetice j. je silno presenetila.
Obrnila ji je hrbet ter začela pripravljati na mali mizici nek pijačo. In ko je pripravila pijačo, je stopila k postelji. Roke /o s< ji tresle.
Mukoma se je zpsmejala rekoč: — Popijte malo, gospod, n« bo vam škodilo.
Vmes je pa posegla stara dekla m prijela za roko gospic« Malo.
—	Bog ve, če bi ne škoddvalo ? Nikar ne pijte, gosnod Al bert. Bog ve, kaj je v tistem kozarcu?
Katarinca se je zdrznila.
—	Jaz nisem še nikogar zastrupila. Slišite vi, malo uljudnejš bi bili lahko.
—	rijndna sem samo z ljudmi, ki uljudnost zaslužijo.
—	Torej je jaz ne zaslužim?
—	Zdi se mi, da ne.
—	Strahovito se motite — se je razkačila Katrinca — strašne se motite, če mislite, da se bom pustila žaliti v moji hiši.
—	Seveda, v vaši hiši — se je krohota!a Marijana.
-- Da, v moji hiši. Tukaj sem jaz v svoji hiši, pa če vam j. prav ali ne.
—	Meni se pa zdi. da to ni vaša hiša — je nadaljevala Marjana. — ste v hiši moje gospe, vi ste v hiši tega mladega go spada, tako ros kot je Bog v nebesih. Moji gospodarji so bili ro j.'ni v tej hiši in vi nimate nobene pravice tukaj gospodariti.
—	Ali ne boš molčala, stara copernica — je zamrnr-al kočija,: ter jo prijel za ramo. — Oprostite, gospodična, ča vržem t-ž":isko na cesto.
—	Mene, da bi ven metali? Mene? Kaj vam ne pade v glavo — je kričala starka. — Jaz -sem bila prej tukaj kot vi. Sem ser prišla po svojega gospodarja in brez njega ne napravim od tu kaj nobenega koraka.
Te&om tega spora se je bil Albert nekoliko vzravnal na po stelji.
—	Marijana — je za po ved al z nežnim zapoved ovalnim gla som. .
J I jl* * (Dalje prihodnji«.) f J ;J ^^
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink.
—GLAVNI ODBOR ZA 1923.— Predsednik:
VINCEXT ZEVXIK
128 St. Marks Plača
New York City Podpredsednik: JOHX KALISH
323 E. 85 Street
New York City Tajnik: JOSEPH POGACHNIK,
56 Ten Eyck Street,
Brooklyn, X. Y. Blagajnik: PETER. RODE.
744 Park Avenue.
Hoboken, X. J. Zapisnikar: JOHX XACHT1GAL.
223 Madison Street
Hoboken, X. J. Nadzorni Odbor: AXTHuXY KOSIRXIK, 10121 - S5th Rd..
Richmond Hill, L. Isl. PETER CERAR,
865 L'nderdonk Ave.,
Ridgewood, X. Y. RADO VAUPOTICH, 227 Madison Street,
Hoboken. N
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni clan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali Članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro sedem tisoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad $7,500.00.
Društvo zboruje vsako četrto soboto v svojih Jruštvenlh prostorih v Beethoven Hali. J. 5. St. mt?il drugo in tretjo Ave., Xew. York.
t-
0 notranjih razmerah v Italiji.
Kaj se godi v Italiji, ne more- j roko fašist o vskega pouličnjaka
no izvedeti, ker ima domači tisk Saj so hoteli naliti ricinovega o-
i ^ zaprta usta, poročila, namenjena i lja v usta celo conte btorzi, inen-
-.a inozemstvo, pa morajo biti da radi Baroša in nedavno s<
prikrojena* v prid fašizmu, dru barbarsko vdrli v Rimu v vilo
/ače ne pridejo preko meje. — Na tuje novinarje pritiskajo i'a-iLiti hi oblasti, tla bi jim vcepili
bivšega ministrskega predsedni ka Nittija, moža evropejskege slovesa, in mu razbili vse, kar
ugodne vtiske o fašistovski dobi J jim je prišlo pod roke. Stari dr-ltalijanskega kraljestva in res I žavnik Nitti se je moral skriti in čestokrat čitamo Italiji klanjajo-j zakleniti v stransko sobo, da ga ča .se izvajanja v svetovnih li-jniso dobili. Ako bi bili prišli do stih, od katerih bi pričakoval ob-j njega, gorje bi mu bilo. Morda b"
ektivno sodbo o italijanskih razmerah. Italijanska vlada skrbi [udi v inozemstvu za to, da si lela dober gla.s in njeni zastopnici poudarjajo pri dotičnih vladah neprestano potrebo povoljnili od-aošajev do Italije in so v rednih stikih z merodajnim tiskom- —
Tako se prikriva resniea o no-ranjem položaju v italijanski Iržavi. Tisto proti delavstvu izvajano nasilje, ko so fašisti zazijali njegove domove in pobijali ljudi, je bilo mnogo strasnejše, nego se je opisovalo takrat. 1? istnih poročil donijo grozote o ašistovskem divjanju po mestih u po deželi, katero še vedno ni jonebalo. dasi je sam Mussolini ako svečano zapovedal, da mora liti njegova Italija očiščena vsa tega nasiljevanja. To je bila be-;eda, vržena radi lepšega v jav lost, fašisti pa hodijo svojo pot lalje in bati se je, da napoči Čas lajhujšega besnenja proti vsemu car ni fašistovsko. Yeas:h sr Mussolini na kakem velikem sho-lu sredi Italije zelo razšopiri rn 'cdor bi verjel njegovemu provorn ii moral meniti, da bo čez par Ini vsa Italija fašlstovska. fca-Tio koncem svojih bleštečih zadevanj porohni preveč jezno pro-'i nasprotnikom, kar napravi rtisk, da Italija vendar ni in ni-:oli ne bo tako fašistovska, kakor d to namišlja on in zvesta mu rarda. Z nasiljem se ne vlada rajno. To je stara resnica, ki veja tudi za Mussolinijev fašizem.
Nasilje pa ne ponehava. Sicer e bilo naprimer po italijanskih sodiščih izrečenih precej ostrili ibsodb radi nalivanja ricinovega dja in Mussol:ni je ponovno že lkazal zmerno postopanje, ali vse to ne zaleže nič. Fašizem je v vojem jedru surov in ne pozna lobene prizanesljivosti do dru ?ih strank in naj ho osebnost, k' ;e brezpogojno ne udaja fašistov ;kemu migljaju, še tako visoka, nikdar ni varna pred maščevalno
Revmatizem.
ZNAČILNO DOMAČE ZDRAVLJENJE DANO OD ONEGA, KI GA IMA.
Spomladi 1. 1893 «e me je lotil mu-skularni In vnetni revmatizem. Trpel •em več kot tri leta. trpe! kot ved*> «a-ml oni. ki ga <majo. Poskušal zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom »oia dobljena pomof je bila začasna. Konečno tem dobil zdravilo, ki me je ozdravilo In bolezen se ni več vrnila. Dal Ara sa duattm revmatičnim celo takim, ki »o m or p M biti v post*! ji vsled revmuvisna nekateri aLirl -d 70 do 80 let In uspehi so bili taki kot v modern slučaju.
Hočem, da bi vsakdo, ki trpi vsled tnuskularnega ali vnetnega revmaitz-ma (oteklih sklepov). poskuSal veliko vrednost mojega izboljšanega "domače-sra zdravljenja" vsled njegove značilne zdravilne moči. Nf> poSljite centa. Po3-ljite samo svoje ime in naslov in jaz vam bom pos'ala prosto poskuSnjo. Ko boste uporabiM ter se prepričali, da s<« ie dolgo Iskali bas to zdravilo za odpravo revmatizma, poSljite en dolar, toda vedite, da jaz nočem vaiega denarja, dokler ga ne podljete radevolje. AH nt to pravilno? Zakaj trpeti, če vam nudimo brezplačno pomoč? Ne mudite tie! PISite danes.
Mark H. Jackson. No. 111 K Durston Rldgft Syracuse, N. V. Mr. Jackson odgovarja. Gornje ugotovi-J^jt r—nično, f
imel Mussolinijev fašizem na v«, sti njegovo smrt. In kaj je zagre sil Nitti! V svetovne časopise piše in krepko se bori za bodočnost svoje domovine, zavzemajoč se pri tem za splošen mir; ker pa da-!ekovidni mož ne dere slepo za fašisti, marveč podvrže ostri kri tiki njihovo početje, zato pa; — smrt Nittiju! — Njegov sin je oil v vojni kot častnik, hrabro sije boril in odlikovan je, sedaj pa pritulijo nad njega in njegovega očeta cestni pritfcpienci, vzrastli tekom vojne in divjajo nad njima kakor norci- To priča o skrajno nezdravih razmerah v Italiji. Mussolini je na kratko obžaloval dofrodek v zbornici, a njegrovi t"u šisti divjajo dalje in v Milanu so raztolkli delavsko tiskarno. — Kdor bi mislil, da je oblast pri je!a krivce, bi se hudo varal. — Nekaj pa je vendar storila, in sicer to. da je prepovedala iz "motivov javnega reda" nadalje pit blikacije delavskih listov.
Mussolinijev govor k ruski tr govski pogodbi v parlamentu je bil zasnovan tako, da je imel ko-likortoliko delavstvo pritegniti na svojo stran, ali učinek je bil baš obraten. Delavski poslanci sc govorili pogumno, čeprav sta jih prekinjevala Musrsolini in CJiun-ta. Delavska masa je razumela, da se je veliki diktator za treno-tek ponižal napram delavstvu, ki 5e pa odbilo njegov prst. ki je v(-~ leval pot v fašistovsko dvisnost. Pričakovati je novih bojev m«] fašisti in delavci, do ljute borbo in krvavih prizorov utegne prit? ob pripravah za volitve in na volilne dneve.
Mnssolini bi se rad iznebil vsaj enega dela revolucionarnega (le la vst va, zato pa snuje načrte za emigracijo v Južno Ameriko, v Rusijo, na Balkan. Tako bi se
ROYAL MAIL'O?
PooblaiCena parobrodna Črta o« Jugoslovansko vlado
Neposredna služba med
New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southampionom J*"""rJ*J ^ _
"OHIO"	ORCA" ov	Cherbourg; Pres. Roosevelt.
"O&DUNA"	"ORBITA"	g' Bre™en; Conto Verde, Genoa..
TI parnlkl so v vseh ozlrlh novi ln mo-J 22. Januarja:
derni. Priljubljeni so prekooleanskim! DerffUnger. Bremen, potnikom ter so slavni vsled svojih pri-' 23. Januarja: vLačr.ih naprav, Izborne službe, ln kar je!	.
najvažnejše vsled udobnosti.	'cbe^bovZ n^nZ ™*''
mjudnl strežniki nosijo na belo	Hamb™
griljene mize dobre, okusne in zadostno j Januarja: obede. Posebna pozornost je posvečena Deutschland, Hamburg.
Pittsburgh.
ženskam In otrokom.
Za podrobnosti vprafiajto agenta ▼ va-'"n mestu ali pa pri:
26. januarja: Aqultanla, Cherbourg: Pres. Harding,
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY	Veend,un' ^^
Ž6 BROADWAY	NEW YORK. N. Y.> 2». januarja:
....	, , _ „ ,	Colombo, Genoa.
sohnijeva strahovlada. So dobro, „ ,
| 30. Januarja:
premišljeni fašiistovski načrti za; Chicago, Havre; Stuttgart. Bremen, emigracijo. Samo to je napaka.! si. januarja: da vedo zanje tudi delavci. Res-( Cleveland, Cherbourg, Hamburg, niča je. da je Mussolini nasnl na 2: fe^ruarJa:TI
1 I-a Savoie, Ilavre;
delavstvo mnogo pepela, ali pod j 5. februarJa:
tem pepelom tli vroča žerjavica,, Canopic. Cherbourg In Hamburg, ki izbruhne na dan prejalislej in : 6- februarja:
' Paris. Havre; Orduna. Cherbourg
Majestic, Cherbourg.
7. februarja:
America, Cherbourg veland, Cherbourg in
ln Bremen; Hamburg.
Cle-
se razvije v plamen.
in
Grozen je fašistovski teror. —' Priznavajo <ra za pot.robnejra jio -e<laj se vršečili zborovanjih fa-i šistovskih pokrajinskih organizacij. V Kremoni je vprašal po-' slanec Farinaeei. deželni fašistovski tajnik, kaj bi bilo brez črnih srajc in brez njihovih bajonetov-— Pomota je misliti, da faš:zem nima več sovražnikov. Nasprotno, stranke so se strnile in ustva-' rile enotno protifašrstovsko fron-' *o. Sovražnik fašizmu nad vsemi '11 mnssolinizem. Italija pravi, tla je vsa sporazumna z Mussolini-, •em. tako je bila pisana masa j* Ciiolittijem, z Bononijem, z don Sturzem in morda bi bila še brez: naših bajonetov in brez naših črnih srajc. —	j Na zborovanjih se je z največjim poudarkom nasvetovala disciplina. ker se širi med fašistov-skimi vrstami razdvojenost. Lokalni in strankarski interesi st» križajo in do polne veljave hoče priti element, ki ima za seboj po , žige in napade, proti elementu, ki išče zmernejše poti za utrjevanje fašistovske moči. Za vol it v? se obetajo grozni spori v fašistov-skih organizacijah in kdo ve danes, kako se skončajo državno-zborske volitve? Nagli preobrati v javnem mnenju niso danes nič kaj posebno nenavadnega.
j Hamburg; I'res. Monroe. Cherbourg. mm.
9 februarja:	*
Xew Amsterdam, Boulogne.
14. februarja:
Miimekahda. Cherbourg in Hamburg.
16. februarja:
Beren^aria. Cherbourg; Andania. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo. Genoa.
20.	februarja:
Kochambt-au, Havre: Ohio. Cherbourg ln Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg.
21.	februarja:
Albert Bailin. Cherbourg in Hamburg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conto llosso, Genoa.
27.	februarja:
Suffren, Havre; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg.
28.	februarja:
America, Genoa.
1. marca:
Olympic. Cherbourg; Antonla, Cherbourg; i'res. Harding, Cherbourg In ISre-
AN6HOR
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Ywtko soboto odplnje edes mouLik relikjino*
ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA- AQUITANIA............. 45,674 ton
KE V AMERIKO?	MAURETANIA.......... 30.704 ton«
BERENGARIA .......... 62,022 ton
«426 JUGOSLOVANOV BO LETOS RazkoSne kabine 3. razreda z 2-4-« PRIŠLO V DEŽELO.	posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadil
„ . „ .	-- -, nice ln počivališča. Pokrit krov za fle-
Naj Cunard proga pomaga Vailm taRje L,omuča kuhinja. rk)ma,.a udob_
rojakom, da dobijo liste vlzlranja ter	nnf)t ilrezskrbnost
lim da potrebna navodi^. ki so po- XakaznJc(, denarJa potom Cunard>
trebna za potovanje v Ameriko.	pla«JIve v juqo8laviji hitro. stp'rno
Vse potnike spremljajo do parnika	zaupno. Za karte in nasvete vpra-
družbinl uradniki brez kakega poseb-	Saj te pri najbližjem agentu v avojem nega doplačila. Potnikom, ki imajo kraju. Cnnardove vozne listke, nikdar nI jv^
treba čakati, ker odpluje iz Evropo	CUNARD ANCHOR večkrat v tednu kak parnlk te črte. LINE
Vozni listki Cunard proge bo Ve- 2jj Bro.dw«f	.%
ljavni za najhitrejše parnlke na svetu. ew
Za nadaljna pojasnila se obrnit« na naSega mestnega agenta.
P^Jggirt IliMl.n. 1 ^ ^1 ".^^..j^:-..... ------ -.—1 1 ''n'i ■! ii.l"l"i j^l- ;., 'L. i^u.' I i!^
[DSUUMUUF
^ Naravnost v J^osUpijo V
Edino alnktno apomladno odplutja
Otvoritvena vožnja znanega Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—26. mar.; 14. maj.
v Dubrovnik ali Trat. Želesnina v notranjost zmerna. Nc bsnih vi-ic'»v. Vprašajte pri bližnjem ipnt 1 ali pri PHELPS BROS. & CO- 2 West Su N. Y.
POZIV.
JOE, oglasi se7 ker jaz s^m slab. Fr:nik M t »čil ar. liojrgen, Colo. (16-17—1)
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA..
Rad ;>i i/.vtnb-i, kje sc nahaja JOHN ŽAUKAR. ptnlomače Jakš > iz vas.1 Driiovu pri Kr-škem. Prišel je k meni Iz starega kraja pred ;>. leti. Zadnjič se mi je oglasil iz Pittsburgha, Pa., a mislim, tla mi je dal nalašč napačen naslov, ker sem mu -J pisma pisal, pa ,s i prišla vsa nazaj. Torej prosim čitatelje, naj f^>ozoi-č na ta ogla^, ako pa s;ini čit;«. na i se mi (-ofla^i na naslov: Frank J -rdan. ii. F. 1). Xo. 5, liox 14-~» A. T'niontowu. Pa.
(17-18—1)
Pred odhodom v staro domov;-lio s parnikom Presulente Wilson še enkrat p* zdravim vse rojake v
John Harrison nazaj na delu; bil 'iiiardu, Ob ». posebno pa očeta ...........
je skoro mrtev.	j J-ima Komljanca. svaka Josepha' na(J leto
Iztrgan skoro iz groba se lahko reče o Komljanca ill njegovo ženo, botre !
nrriv;imn kit».r»; io do nAbol Hni n-i«»n i
VAŽNO!
Ameriški konzulati v Evropi so
dobili nalog od državnega oddelka v AVashmgtoim, 1). C., da vizirajo potne liste samo onim potnikom, ki predložijo affidavit, ki še ni star
To naj vpoštevajo vsi oni, ki so
ilarrisonu, kateri je do nekaj dni nazaj	, . .,	-
:>opolnoma obupal za ozdravljenje. Hani- rrailKa in jM*anceS l>UZiir ter VJW?, , ^	_f. •	-
<on dela na železniškem kriiišču že zad- črtale, ki SO nas opremili 1U1 »o- i } \	-	, St'ln kr'lJ m
ljih osi-rnnajst let. Wdno ^vrst in ju- .	... . .. . . . OOCIO isti stari nad eilO leto
aafiko zdrav in nikdar ni vedel kaj je bo- StajO V Alles, OllIO. Na .svidenje •	i
ezen. vse naenkrat ga je prijela boieii-' Y skocijann na Dolenjskem! _i France Sakser State Banlc,
j S2 Cortland t St., New York City.
\ -
na, je obolel in smatralo se je, da je r.e ozdravljiv. Zdravil se je skozi dve leti 1* rank lioil 111 družina, poskusil vsakovrstna zdravila ali vse ni 1 niu pomagalo, temveč bi! je v resnici vsak dan slabši, zgubil i
na teži in čakal na smrt' l rodno grem CCZ
Telefon: Cortlandt 4GS7.
lužo s paril i-
Mislil si je najbolje je j,om President«- Wilson, še enkrat ako umrem. vse naen-	.	...
krat kot čudež čitai pozdravljam vse znance in prija-ZZtSTSJSS: ? ^ Bast Ilt'leiii. Mont., l««eb-
lesu in njih znakih. Ta- no pa mojega brata in družino v
Vuk pevec bi mo/il imeti
novo izdajo
'PESMARICA GLAZBENH MATICE"
Za fttiri moške glasov« Uredil Matej Hnbad
sl°a, ^fdravila0 ^te^u l^tC, Mont - Joe Ogolill,
deset dni je bil že 70- potu V Semič.
pet na svojem delu, nje-	_
(gova bolezen ni bilo nič j	.	:
drugega kot parazit — T. .	,
trakuija. Danes je zado-j I redno se podam na s:rok oceani
voljen med svojimi so- s panukom Paris, pozdravljam Knjiga ima 296 strani, ter vsebn-
delavci s katerimi ni i- 1	v.	j . °	. it. . '
mei več upanje v družbi. Veliko mož. vse roiake širom Amerike, poseb-; je 103 najboljših in najnovejših
bolezni °med IZ t %	boTe!	^akinjo na Chlshota,	pefimi % notami
zen trakuija. Prava znamenja so drobci	Minil., ill SC ji ZailiValjujeill Za llje-	CenA ■ nožtnino 00
traku 1 je v odpadkih. Podobna znamenja	. „ , -, , , ... -i"	■ ^	*",uu'
so: omotica, slab tek. zguba teže. smri	110 P<'<t rezbo, kakor tiull rojaku	„
ljiv dih. rumena, koža, bolečine v delih	Alojziju OrCSBiik ill njihovi Že 11 i '	IxitAO riAJSUJJA
telesa, hrbtu in nogah, plazenja v trebu-	, . - -	. ffil Cortlandt St., NeW York, N. Y
hu in želodcu, ki se včasih vzdiguje v s zail\-11JUJMU It-1 Jim Klicem . , erlo. Bolnik nima volje do dela in ne za ,\'a VCs^-lo svidenje V Jugoslaviji! življenje, nobene ambicije in je melan-	,	, . - . .
količen. Želodec postane večkrat kisel in j v saKeillil Oi pr.pOrOeai tvrdKO
hrana noče don po grlu. omedievični na-. Frank Sakser State liank, ker'
pad se tu in tam pojavi vsled trakulje.'	.
Pripetilo se je celo. da je trakuija z!p- radi VSHKeTUU dubro postrežejo.-
i v --	- - -	i^a v sapnik in zadavila bolnika. Rešite AntOll Selišllik ILa Ootli v I^iiee
/.nizala fašizem ogrozujoca mno- se tega parazita predno vas umori. Na-,	oeiisniK. lia potu \
katera bi no drujri strani	si	I'axtan Pravila za $io.48
žica. Katera t»i no aru<ri strani v . T__, .. . „	T .	_
1	r ; pri I^ixal Med. Co., 63» L~ixal Bldg. Bnx
tujini štedila in	Z dopnov posla- Pittsl.urgh. Pa., ge danes ker jutri
t . , .	. -i -»r 'j* lahko že prepozno. Za zavarovanje za-
mm denarjem bi	se krepila Mils- Voja pošljite 25c več. —Advt
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI TMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE OA &E DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. -
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
1'redno se podam na široko vodo s parnikom Paris, pozdravim Antona Berčana in njeg-ovo dni-žiiio, svojega brata Ivana Pajka in njegovo saprogo v Conemangh, Pa.. Josipa Turka, Matijo Krebela in njegovo družino, Simona Kan-glarja in Ivana Krevsa v St. Mi-chaelu, Pa.t Janeza Ilabjana in vploh vse znance po išiJmi Ameriki. — Ignacij Pajk Lz Ashville, | Pa., na /potu v Višnjo goro.
Piedno se podava proti Trstu s parnikom Prcsidente Wilson, še enkrat prav lepo pozdravljava v.se prijatelje in znance v Ea.st Heleni, Mont., in drugod po ž:mi Ameriki. Posebno pozdravljava Mr. in Mrs. Smith, Mr. in Mrs. Jerai, družino Smole in družino St ari ha. Vsem hvala za spremstvo na kolodvor. Izjavim tudi, da smo s postrežbo
uvrdke Fra»k Sakser State Bank
prav zadovoljni, istotako tudi zadovoljni s hotelom August Batch. Zdravi ki z Bogom! — John in Anna Kamby, na potu v Semič.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
t*
Glas Naroda
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebnje 308 strani Cen% s poitnino $2.— SLOVENIC PUBLISHINO CO. 32 Oortlandt St. . New York City, N. Y.
jnn mnnnnn^MniL